i GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Jj The only Slovenian daily {t -: In the C ni ted States:« ^ m m m Issued every day except -s Sundays and Holidays * TXLETON PZSAKNE: 4687 OORTLANDT. ■ntartd as Second. Class Ma ttsr, September H, 1908, aft the Post Offlee at New York, N. Y., under the Ad of Oongre« of Marek 3,IfTfc TELEFON PH IARNE: 4997 CORTLAND* NO. 196. — STEV. 196. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 21, 1914. — PETEK, 21. AVGUSTA, 1914. VOLUME xa □1 —i LETNIK XXH Nemška kavalerija v glavnem mestu Belgije. Francoske čete so se morale umakniti nazaj. Avstrijci prodrli do ruskega mesta Miehova. BELGIJSKA ARMADA SE UMIKA PROTI ANTWERPENU. NEMCI SO ODDALJENI SAMO 25 MILJ OD SKD ANA. AVSTRIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO Z ITALIJO. VASI NA MEJAH SO ENKRAT V NEMŠKIH ENKRAT PA V FRANCOSKIH ROKAH. POSLOVILNI GOVOR NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA. Revolucija v Pragi. MALORUSI SO ODLOČNO PROTI RUSIJI. POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA O USPEHIH NA PRUSKI IN AVSTRIJSKI MEJI. ČRNOGORSKO VOJAŠTVO JE VSTOPILO V SRBSKO ARMADO. ČEŠKO VOJAŠTVO SE JE ZAČELO UPIRATI. USTAJO JE VLADA LE S TEŽAVO ZATRLA. REVOLUCIJA V PRAGI. Češki in poljski vojaki so po strelili svoj« poveljnike in zavzeli za kratek čas mesto. Ko je poslala vlad«, t Prago nekaj nemških regimentov, je nastalo po u-licah jrosno klanje. Kri je tekla ▼ potokih. Poslanca Kramar in Klofač sta ustreljena. Ustreljen je tudi ruski konzul Zhukovsky. Podivjani nemiki vojaki so morili žene in otroke in oskrunjevali ženske. Kjerkoli so vjeli na ulici Čeha, so ga enostavno ustrelili. Ti stra-ini orizori so tako razburili pre oivalstvo, da se je znova uprlo. Sedaj j« Praga baje zopet v čeških rokah. Spomenik Jana H asa je unifies. Češki in poljaki vojaki demonstriralo po mestu in vpijejo: Proč s cesarjem Viljemom! Proč z Avstrijo! Živela Rusija! (Ker je vlada uvedla nad brzojavkami strogo cenzura, je od-, šel iz Prage poseben sel v Kijev na Rusko in sporočil tamošnji češki koloniji, kaj se dogaja v Pragi To poročilo je prvi priobčil ruski dnevnik 'Novoje Vremja'). Nemčija in Belgija. Pariz, Francija, 20. avgusta. — Nemška kavalerija je zasedla glavno mesto Belgije Bruselj. V mestu se nahaja vse polno nemškega vojaštva. Belgijska armada se je umaknila proti Antwer-penu. Nemci so prodrli do Na-murja in so sedaj oddaljeni samo 2.") milj od Sedana. London, Anglija, 20. avgusta. Tradna tiskovna pisarna je izdala danes popoldan sledeče uradno poročilo: Belgijska armada se je morala umakniti nazaj, ker je pretil napad dvakrat močnejšega sovražnika. Belgijske čete so pa vseeno častno rešile svojo nalogo s tem, da so toliko časa ustavljale sovražnika, da so se zamogli zavezniki koncentrirali. Župan * glavnega mesta je zapovedal me-Keanom odložiti orožje. Paril, Francija, 20. avgusta. — 1 Del belgijske armade se umika nazaj proti Antwerpenu. Nemci so zasedli oba bregova reke Maase. Njihove sprednje straže se neprenehoma spopadajo z Belgijci in Francozi. Belgijska armada nima dovolj kavalerije, da bi se mogla ustavljati Nemcem. Ker je tudi glavno mesto v nevarnosti sc je, rajle umaknila nazaj. London, Anglija, 20. avgusta. Nemci so V torek z naskokom zavzeli mesto Tirlemont. Oddelek, ki je dospel v mesto, sestoji večinoma iz artiltrije in kavalerije. Veliki poljaki topovi ro streljali na utrdbe, kavalerija je pa « golimi sabljami napadla prebivalce. I* Genta, Belgija, poročajo — Včeraj so se vrlili pri Aerschotou silno vroči boji. Nad bojiščem sta ^ letala dva nemila zrakoplovca. Belgijci so streljali na nju, toda kroglje so prodrle le krila zrakoplovov in jima niso napravile nobene ikode. Na obeh straneh je padlo veliko »Urilo vojakov. Luetticha Pri fronti se nahajajo tudi trije sinovi nemškega cesarja. Francozi in Nemci. Paris, Francija, 20. avgusta. — Danes zvečer je bilo izdano uradno poročilo, ki se glasi: Naše čete so v Alzaciji, posebno pa med iMuelhausenom in Altkircbom zmagovale. Nemei so se umaknili za reko Ren in pustili na bojišču veliko ranjencev, topov, strojnih pušk in drugega orožja. Na Ix>-tarinškem nismo bili tako srečni. Nase sprednje straže so naznanile, da je sovražnik v veliki premoči. Umakniti smo se morali v rednih vrstah nazaj in sedaj taborimo v bližini reke Ren. Francoski častnik je povedal nekemu časnikarskemu poročevalcu sledeče: — Franeozi so se borili z 99. nemškim polkom od šestih zjutraj do devetih zvečer. Artilerijski boj je bil naravnost strašen. Franeoska artilerija je brez prestanka streljala na nemške vojake in jih slednjič pognala v beg. Sovražnik je pustil na bojišču veliko ranjencev, mrtvih in večinoma vse orožje. Nemci so spravili strojno puško v cerkveni stolp in zaceli strahovito streljati na nas. Slednjič je streljanje popolnoma pojenjalo. Zavzeli smo cerkev in kakih 400 nemških vojakov. Peta stotnija prvega lovskega bataljona je zaplenila zastavo in osem težkih topov. London, Anglija, 20. avgusta. Francozi prodirajo ob reki Seille in so dosedaj zavzeli že veliko manjših vasi. "Times" naznanja, da so Francozi pregnali Nemce iz Luneville. Neki dopisnik poroča o bojih pri Badonviller sledeče: — Francoski lovski polk je zasedel vas, da bi mu služila kot dobra stra-tegiena točka proti sovražniku. Ko se je stemnilo, so začeli Nemci s tako silo streljati na hiše, da so si morali poiskati prebivalci zavetja v kleteh. V vasi je kmalo izbruhnil požar. Bil je naravnost strašen pogled. Lovci so z največjo hrabrostjo branili vsako ped zemlje, ker jim pa ni pre-ostajalo drugega, so se morali u-makniti v Oeles. Drugi dan je bil na mestu lepe vasice kup razvalin. Govor cesarja Viljema. London, Anglija, 20. avgusta. Ko se je cesar Viljem poslavljal od 1. gardnega regimenta, je rekel vojakom sledeče: — Tukaj smo se zbrali, da izprosimo božji blagoslov nad nemškim orožjem. Zastava naše dohiovine mora zaveti na sovražnikovem ozemlju, tudi če prelijemo zadnjo kapljo Krvi. Meč, ki je bil desetletja in desetletja v nožnici, bo odločil. Nazaj v nožnice ga bomo vtaknili kot zmagalci. V spominu- naj vam bo naša slavna preteklost in v boj idite z isto zavestjo kot so šli vaši očetje. Nato so vojaki še enkrat prisegli cesarju zvestobo. Položaj v Parizu. Pariz. Francija, 20. avgusta. — Notranji položaj v francoski dr-" vi dela vladi ravno tako velike I skrbi kot vojna. Iz izkaza, ki ga j je izdala policijska prefektura je razvidno, da je v Parizu najmanj 600,000 ljudi brez dela in zaslužka. Tovarne za obleko in druge podobne tvrdke, kjer je po navadi zaposlenih na tisoče in tisoče delavcev, so zaprte. Banke izplačujejo samo deset odstotkov naloženega denarja, vsled česar je začelo trgovcem primanjkovati potrebnega kapitala. Ministri so s«' danes dolgo časa posvetovali, kako bi se napravilo konec tem razmeram, pa niso mogli priti do nikakega zaključka. Zdravstveno j stanje je v mestu še precej po-voljno, red pa vzdržuje pomnožena policija. Rusi London, A nglija, 20. avgusta. Ruska vlada je danes že vdrugič naznanila, da je mobilizacija končana, in da se je začelo splošno prodiranje preko avstrijske in pruske meje. Blizu Gumbinnen so zapodili .'1000 Nemcev v beg. Avstrijske čete so presenetile oddelek kozakov in pobile nad 400 mož. Rotterdam, Nizozemsko, 20. avgusta. — Sem je prišlo poročilo, da so Malorusi pripravljeni iti z orožjem nad Ruse. London. A nglija, 20. avgusta. Neka brzojavka poroča iz Petro-grada, da so Rusi prepodili avstrijsko vojaštvo iz Kielea in drugih manjših vasi na Rusko-Poli-skem. Pri Krasniku se je vršila velika bitka, v kateri je padlo na obeh straneh precejšnje število vojakov. London, Anglija, 20. avgusta. Ruski poslanik v Londonu, grof Beckendorf, je dobil brzojavko, da je bil njegov sin v bojih z Nemci težko ranjen. Sedaj se nahaja v neki bolnišnici v Vilni. Berlin, Nemčija, 20. avgusta. -Turška vlada je obvestila vse inozemsko parobrodarstvo, da morajo vse ladije, ki plujejo skozi Dardanele odstraniti aparate za brezžični brzojav. V carigrajskih mošejah molijo Turki za zmago Nemcev in Avstrijcev. Turška vlada bo ohranila svojo nevtralnost, če jo bosta pustili Rusija in Grška pri miru. Srbi. London, Anglija, 20. avgusta. Večji del črnogorskih vojakov je prestopil v srbsko armado. Prve srbske čete so že prodrle do Tre-.binja v Bosni. Boji v okolici Ša-'baca se še vedno nadaljujejo. Vesti, da so Srbi pobili 30,000 Avstrijcev, so precej pretirane. Razna poročila. London, Anglija, 20. avgusta. "Central News" je dobil brzojavko, da so vse avstrijske meje proti Italiji dobro zavarovane. Trdnjave na južno Tirolskem so dobile precejšnja ojačenja. Iz vsega tega se da sklepati, da je zavladala med obema državama precejšnja napetost. Rotterdam, Nizozemsko, 20. avgusta. — SpansMa vlada je obvestila Nemčijo, da bo ostala nevtralna. Odločno zatrjuje* da ni- ma nobene pogodbe z kako evropsko državo. Nemci v angleških kolonijah. Nairobi, Brit ska iztočna Afrika, 20. avgusta. — Majhna nemška četa je vpadla preko meje v angleško ozemlje ter odvedla s seboj živino domačinov. Angleški Jztočno-afrmki (protektorat obsega skoro 250,000 kvadratnih bilj ter je tam nastanjenih kakih 1800 angleških vojakov. Nemška iztočna Afrika ol>sega .*Jh4 tisoč kvadratnih milj ter ima policijsko silo približno 2800 mož. Raz ven tega je v deželi kakih 4000 nemških kolonistov. i. - _________ Liebknecht ni bil ustreljen. Chicago, 111., 20. avgusta. — Narodna eksekutiva soeijalistič-ne stranke je pred par dnevi naprosila državnega tajnika Brvana,. naj ugotovi, ali je kaj resničnega na poročilu, da je bil dr. Liebknecht ustreljen v Berlinu. Danes je brzojavil državni tajnik, da je ravnokar sprejel iz Berlina, od poslanika Gerarda, sledečo brzojavko: Liebknecht me je ravnokar zapustil. Rekel je, da ni prav nobenega povoda za fantastična poročila, ki so krožila o njem." Prekanjeni Canadci. Winnipeg, Man., 20. avgusta. Uradniki Grand Trunk Pacific železnice so dobili danes zvečer poročilo, da je nemška križarka "Nuernberg" priplula v pristanišče Prince Rupert, B. C., vzela na krov premog iz zalog Grand Trunk železnice ter zopot odplu-la, potem ko so pobraii častniki iz tamošnjih bank vse zlato. V Vancouver je dospela brezžična brzojavka s pozivom na angleško križarko "Rainbow,, in neki'tor-pedni čoln, naj takoj odplujeta proti Prince Rupert. Boj med križarkama. Parnik "Domingo de Larrina-ga", ki je dospel včeraj iz Rosa-rio in St. Lucia v New York, je sporočil, da je angleška križarka "Bristol" dne 11. avgusta od-plula iz St. Lucia. Križarka 'Bristol' je imela pred par dnevi boj z nemško križarko "Karlsruhe". Angleška križarka je streljala na nemško s 6 palčnimi topovi, do-čim ima nemška le 4.palčne. — Nemška križarka je konečno u-šla, ker je angleški primanjkovalo premoga ter je vozila le s 12 vozlji na uro. Cene premoga so še stabilne. Različni trgovci s premogom, katere se je včeraj vprašalo glede govoric, da so družbe zvišale cene antracitnega premoga radji vojne v Evropi, so izjavili, da se jih dosedaj še ni tozadevno obvestilo. Rekli so, da cene antracitnega premoga ne bodo poskočile, ker se te vrste premog iie izvaža. Neki član Coal Merchants Association je. rekel, da ne vlada sedaj nobeno povpraševanje po an-tracitnem premogu. Dne 1. septembra bo uveljavljena običajna zimska eeda za ta premog, in . si ter $6.90 Prekanjena Japonska. Izvrstna poteza Nemčije. Kiaučau pride za trenutek v roke Združenih držav, ki ga bodo takoj odstopile Kitajski. POGAJANJA. Vsi japonski podaniki so včeraj zapustili Kiaučau. Preteči izbruh revolucije. Pekin, Kitajska, 20. avgusta.— Potom tukajšnega nadomestujo-čega poslanika je vprašala danes kitajska vlada ono Združenih držav, kako stališče bi zavzela glede predloga, da odstopi Nemčija kolonijo Kiaučau v roke Združenih držav, katere bi jo takoj nato odstopile Kitajski. • Tukaj se domneva, da je stavila kitajska vlada predlog vsled naročila iz Berlina, ker bi posredovanje Združenih držav lahko rešilo sedanji problem glede Kiaučaua. Kitajska vlada ne ve. ako bosta Japonska in Anglija odobrili predlog. V nevladnih krogih pa prevladuje prepričanje, da bosta odločno proti temu predlogu. V svojem poročilu na washing tonsko vlado jn dala Kitajska zagotovilo, da se bo zadržala povsem pasivno, kljub akeiji, katero bi enventuclno započela Japonska. da izsili zahteve svojega ultimata, naj odstopi Nemčija Kiaučau ter se odstrani iz daljnega Iztoka. Vsi japonski podaniki v Kiaučau so včeraj zapustili nemško kolonijo. Kitajska vlada je odredila vse potrebno, da prepreči izbruh lista je, slične oni bokserjev. Vsem governerjem provinc je poslala navodila, naj z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, ščitijo tujce. Vladne odredbe imajo svoj temelj na domnevanju, da bodo skušali slični elementi, ki so vpri-zorili boksersko usta jo, izrabiti sedanjo vojno. Bati se je namreč, da se bodo osnovale posebne zarote. kojih namen bo izgnati vse tujce iz Kitajske. Tudi ustaši so na različnih mestih obnovili delovanje in vlada je odredila vse potrebno, da za-tre ustajo, predno še zavzame nevarne dimenzije. Kitajska vlada je tudi opozorila časopisje, naj ne razburja občinstva z vojnimi poročili. Prepovedano je tudi na javnih prostorih razpravljati o vojni.' Tokio, Japonska, 20. avgusta. Danes je došlo sem oficijelno poročilo, da je nemška vlada sprejela japonski ultimatum. Tukaj-šna nemška kolonija je povsem varna ter se ni bati nikakih izgredov od strani domačinov. Washington, D. C., 20. avg. — Danes zvečer se je tukaj namignilo, da se bodo Združene države vzdržale vsakega vmešavanja v nemško-japonski spor, ako bi ne bile naravnost pozvane od Japonske in Nemčije, naj posredu-iejo. Administracija se je baje odločila, da varuje najstrožjo nevtralnost. "La France" v New Yorku. Parnik "La France" francoske parobrodne družbe je dospel včeraj iz Havra v New York ter je imel na krovu 1374 zaostalih Ainerikancev. Potniki^ so izjavili, da so morali plačati po $1000 za kabino prvega razred*. Mnogo njih se je pritožilo, da so plačali za prvi razred, da pa se jih je pozneje prestavilo v d^ugi ali tretji razred. Ker se je premog, nagnil na eno stran, je plaval parnik 36 ur nagnjen za 30 stopinj, a je kljub temu vozil z največjo hitrostjo. Vsi potniki so pripovedovali o neprilikah, katere- je povzročila mobilizacija v Nemčiji in Franciji. Potniki, ki so dospeli včeraj z italijanskim parnikom "Stampa-lia", so izjavili, da y Italiji Ame-rikanci prav nič ne silijo na par-nike. "Štampalia" je privedla s seboj 623 potnikov, med njimi le par Amerikancev. V prvem raz* redu je bilo le 15 po Odgovor Anglije. Združene države hočejo vedeti vse posameznosti glede nevtralnosti parnikov. Washington, D. C., 20. avg. — Angleška' vlada je odgovorila danes na vprašanje Združenih držav, kako stališče bi zavzela glede nevtralnosti par nemških parnikov, s katerimi se namerava prevesti Amerikance iz Nemčije v Združene države. Izjavila je. 'da odobrava princip celega načrta." Vojni tajnik Garrison, ki (,Todi celo rešilno akeijo, je izjavil, da je odgovor premalo jasen, la bi započel katerekoli korake za najem dotičnih parnikov. Angliji se bo stavilo še eno prašanje s prošnjo, naj se natančnejše izrazi. V Belo hišo je došlo danes veliko ponudb za prodajo parnikov. Med družbami ki so vročile ponudbe, se nahajata tudi "Severo-nemški Lloyd" in "Hapag." Administracija namerava tako" ložiti v kongresu predlogo, da se nakupi na zvezne stroške par-nike za evropsko in južnoameriško trgovino. Brzojavko iz Washingtona so včeraj v uradu Severonemškega Lloyd a deloma potrdili. Ravnatelji Hainliurg-Amerika proge so včeraj izjavili, da niso ponudili vladi nikakih parnikov. — - -Wfr- 1 Krvav plemenski boj. Globe, Ariz., 20. avgusta. — Štirje Amerikanci in dvanajst Mehikancev je bilo včeraj popoldne in zveeer ubitih v Ray in o-kolici tekom več spopadov, ki so se za vršil i. Finn Brown, pomožni šerif, in dva mehiška tatova so bili ubiti včeraj v boju v Devils Canon pri Ray in proti večeru je pomožni šerif Henderson ustrelil tretjega Mehikanca, ki je iz zasede streljal nanj in na njegovega tovariša OrNeil. Pozneje je prišlo do boja, tekom kojega sta padla dva Amerikanca in dva Mehikanca. Poročilo o smrti zasledovalcev je Amerikance v Ray tako razburilo, da so navalili na mehiški mestni del. Tekom spopadov je padel en Amerikanec in sedem Mehikancev, ki so branili svoje hiše. Trije mrtvi vsled ciklona. Wilkesbarre, Pa.. 20. avgusta. Ciklon, ki je obiskal danes mesto, je zahteval tri človeške žrtve. Več drugih oseb je bilo ranjenih in 20 hiš razdejanih. Povzročena škoda znaša par tisoč dolarjev. Ubiti so bili zaposleni v Laurel Mill Wilkesbarre Silk Co. T vomica je čisto razsuta in štirinajst deklic je težko poškodovanih. Električno omrežje je bilo potrgano in zvečer je bilo odeto mesto v popolno temo. Cene črevljev bodo poskočile, Boston, Mass., 20. avgusta. — 50 zastopnikov tovarnarjev črevljev iz Massachusetts, New Hampshire in Maine, ki so zbrani v tu-kajšnem mestu, je izjavilo, da bo neobhodno potrebno zvišati cene črevljev vsled tega, ker so cene usnja vsled evropske vojne po-skočšle. Splošno je prevladovalo naziranje, da bo treba dati malim trgovcem velik popust in druge ugodnosti, da ne bodo preveč trpeli vsled negotovih razmer, ki vladajo sedaj na trgu. Katastrofa v Ceibi. Washington, D. C., 20. avg. — Državni department je dobil iz Ceiba, Honduras, brzojavko, da se je sesula napol sezidana stav* ba carinskega poslopja. Pri te priliki je našlo smrt 40 ameriških in angleških delavcev. .Kmalo potem je izbruhnil požar, ki se je naglo razširil na bližnja poslopja. New Orleans, £a., 20. avgusta O katastrofi v Oeibi je dospelo že včeraj sem sledeče poročilo: Strašna nesreča! Carinsko poelop-se je podrlo! Sprejem Carranze. Prebivalstvo Mexico City je z navdušenjem sprejelo novega vladarja. Okrašeno mesto. Mexico City, Mehika, 20. avgusta. — Z velikim navdušenjem se je sprejelo danes generala Car-ranzo. ko je prišel s svojimi četami v glavno mesto. Ko je prihajal Carranza mimo narodnega gledališča, je sprevod obstal in delavski voditelji so izročili novemu vladarju zastavo, katero je bil izgubil Madero v zadnjih dnevih svoje kampanje. Mesto je bilo odeto v praznično odejo in zastave so vihrale z vseh poslopij. Ceste so bile tako prenapolnjene, da se je sprevod le s težavo pomikal naprej. Kljub temu, da navdušenju ni bilo ne konča ne kraja, je vladal popolen mir. Dospevši v palačo, je šel Carranza na balkon ter je imel nagovor na zbrano množico. Izjavil je, da bo nova vlada kolikor hitro mogoče uzakonila reforme, radi uvedbe kojih je izbruhnila revolucija. V svojem včerajšnem govoru v nekem predmestju ji' izjavil Carranza, da niso Združene države prav nič pomagale konsti-tucijonalistom, da pa so pokazale svoje simpatije za pravično stvar. Konečno je izjavil, da je klerika-lizem najhujši sovražnik Mehike. Vera Cruz, Mehika, 20. avg. — Bivši predsednik Carbajal je zrlo ogorčen vsled vesti iz Washing-tona, da je njegova vlada naprosila Združene države za oboroženo pomoč, da brani glavno mesto pred konstitucijonalisti. V posebni brzojavki na mehiškega zastopnika v Waskingtonu je na* prosil slednjega, naj odločno de-mentira to absurdno vest. Kot dokaz. da temu ni bilo tako, navaja način svoje resignacije, katero je izvedel edinole v namenu, da prepreči krvoprelivanje v glavnem mestu, ki bi dalo Združenim državam povod, da prodrejo i/. Vera Cruza naprej v notranjost de* žele. Morilec Jaures-a ni imel tovarišev. Pariz, Francija, 20. avgusta.— Raoul Villain, morilec voditelja franooskih socijalistov, Jean Leon Jaures-a, je tekom včerajsne-ga zaslišanja izjavil, da ni imel nikakih sokriveev. Ponovil je tudi svojo izpoved, da je Jaures izdal svojo domovino. Villain je nadalje izjavil, da si je kupil revolver z namenom, da ustreli Jaures-a, kjerkoli bi ga dobil v roke. Posebne izdaje listov, ki so prinesle vest o mobilizaciji, so ga baje zelo razburile, vendar pa ni nikomur razkril svojega namena. Izprijena živila. Washington, D. C., 20. avg. — Poljedelski department je izdal povelje, da se morajo vsa pokvarjena živila prej predno pridejo na trg denaturirati (napraviti ne-zavžitna). Pri tem pridejo prva vpoštev pokvarjena jajca, ki se rabijo v usnjarnah, in olje. ki .jo namenjeno za mazanje strojev. Konvencija K. S. K. J. (Posebna brzojavka G. N.) Milwaukee, Wis., 21. avgusta. Včeraj popoldan se je po burni debati sprejelo novo plačilno lestvico s 102 proti 23 glasovi. Navdušenje delegatov veliko. — Z. VAŽNO NAZNANILO. ' Vsi potniki, kateri so na-' mera vali potovati v staro ' domovino ta teden ali na* ' mera vaj o potovati v pri-' hodnje, naj ostanejo na svo-' jih mestih, ker so vse paro. ■ brodne dražbe prekinile za ' nedoločen čas s prometom. ' Kadar se zopet razmere pre. ' droga&jo, bodemo pravo-' časno poročali na tem sta ' sto. , / "BUS NARODA" ? Siorenic Daily.) s 9 Z wned and published by tbe (Kftimiic Publishing Co. (a corporation.) fOANK SAKSER, President. iANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. piaee of Business of the corporation and addressee of above officers : " >wllandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. m MMwHraMWMHBBanai celo leto velja list za Ameriko in *2anado........................$3.00 "J pol leta....................... 1.50 * Jfcto za mesto New York........ 4.00 Ba pot 'eta za mesto New York ... 2.00 Evropo za vs«j leto...........4.50 " " pol leU............. 2.55 ** ** Cetrtleta............ 1.70 GLAS NAHODA, 21. AVGUSTA, 1914. "WjAS NAROPA" izhaja vsak dan itvzemži nedelj in praznikov. 'GLAS NARODA" "Voice of the People") C every i> obžaloval celi svet, ne glede na versko prepričanje. DvignivM so i/, ponižnega položaja kmečkega duhovnega pastirja do najvišje stopnje v svoji veliki, ves svet obsegajoči Cer-kvi, je ohranil vso blaginjo in k rot kost, ki sta značili dni, ko je bil še nepoznan. Kot Mojster, kateremu je služil, je hodil naokrog ter delal dobro in med reveži v Benetkah in Padovi jih je mnogo, ki se spo-J min ve zrelosti. Najbolj despotieni vladarji se poslužujejo sedaj istega trika in prevarani narodi klečijo ob njegovih nogah. Ta neumestna burka se dogaja sedaj na Ruskem. Car, zatiralec vsake prostosti, je izdal manifest, v katerem obljubuje Poljakom samostojnost, Židom enakopravnost, ruskemu narodu pa u-stavne pravice in prostosti. Ruskih mogotcev ni sram spomniti Poljake na one čase pred 150 leti, ko se je trgalo Poljsko pri živem telesu na kosce. Ni jih sram pozdravljati zatirane, zaničevane Žide z naslovom: "Moji ljubi Židje", in ni jih sram obljubovati narodu radikalne reforme, volilno pravico, parlament itd. Na podlagi dosedanjih skušenj bi človek mislil, da bo narod v sveti jezi raztrgal -carjev manifest na kosce ter vrgel slednje carju in njegovim kreaturam v obraz. Kako je sprejelo delavstvo manifest, še ni znano. Znano pa je, da leži meščanstvo pred carjem v prahu ter da vzame vse za gotov denar, kar se mu obeta. Ljudstvo bo pa grozno razočarano. Ali se more le trenutek misliti, da smatrajo mogotci te obljube za resne? V zgodovini imamo krasno primero, ki je stara ravno sto let in ki naj bi služila vsem v poduk. Ko je bil leta 1812 Napoleon I. poražen v Rusiji, se je dvignila cela Nemčija, da se otrese jarma tirana. Nemški knezi, ki so preje ležali v prahu pred korziškim levom, so mislili, da je prišel zanje pravi čas. Vedeli so, da ne morejo ničesar storiti brez naroda in da pridobe slednjega zase, so ob-ljubovali vse mogoče prostosti. Narod je Sel v zanjko, a kaj se je zgodilo? Ali je dobil obljubljene prostosti? V zloglasnih karlovar-ških sklepih se je vkovalo narode v spone, katerih so se slednji iz-nebili šele leta 1848, povodom splošne revolucije. Narod ni še nikoli dobil pravic kot darilo od zgoraj. Vselej si jih je moral priboriti s krvjo, po težkih bojih. Tako bo prišlo tudi sedaj in naj zmaga ta ali ona stranka. Pismo iz domovine. *jo prijaznega moža. ki je ajšal njih težave ter jih tolažil neprilikah Iioče, Spod. Štajersko, 27. julija 1914. a takega moža, kojega celo I Draga hčerka! i •! v I lje je bilo posvečeno miruj Naznanjam ti, da smo sprejeli je bila grozna evropska vojna tvoje pismo in denar, za kar se ti strašen udarec. Z vsemi sredstvi,j najsrčnejše zahvaljujemo in ti ki so mu bila na razpolago, je želimo zdravje in vso srečo. Na-*kušal odvrniti konflikt, vsled znaniti ti moram tudi, da so za-kojega so padli evropski narodi vladale v Avstriji zelo slabe raz- drug na drugega. Zadnja njegova poslanica je direktno naroče-vala, "naj se odredi javne molitve, da bi Bog vsled prošenj svo- mere. Vse vojaštvo je mobilizirano, danes so morali iti vsi možki do 42. leta pod orožje. Iz Loč smo spremili v Dobovo na postajo 25 otrok odpravil vzroke vojne".! rezervistov. Za danes ne vem še libog pa se to ni zgodilo. Du- podrobnega, ko bom pa zve-\\ ni nikdar opešal vsled na- ti bom že pisal. Šel je Žiber- redujo ne mag; vropo, :>jno. Dobet »čilo Kot s i vseh starosti in bolezni, je sil pogled na celokupno zapleteno v krvavo icdno se lahko reče, da je papežu Piju od žalosti tov Anton, Ivanžekov Tone, Ivan Pl arj «j Trek, Andrej Peteline in sploh vsi rezervisti do 42. leta. pri nas se govori, da bodo morali iti na prihodnje nabore vsi od 18. do ."0, leta. Zelo slabo se nam obeta, j Kaj bo še potem, ker je že sedaj .. .. . , taka draginja! Naši fanti bodo > ga ljudje vseh narodov.,. , . T) , , , , - , v sli menda vsi v Bosno, da se bodo dežel spoštovali za časa .. ,. , „ . . . .. . , , . , maščevali nad Srbi, ki so umorili :a življenja, tako bodo . .. , . , , , .. , » , avstrijskega prestolonaslednika ko je umri. žalovali za . . . , . .. j in niegovo soprogo, tlo je moz. dvignjenih do „ , . ..... , , , Sedaj te pa vsi lepo požara v- rnest, ki /ive tako, da se ,. . . . . _ ... Ijamo, posebno jaz tvoj oce. tudi najmanjši senci kri- _'______ _ >ti tej mehki in ponižni * " " " ' ni imel niti najsrditejši! ik primernega orožja, i ljudmi, ki bodo osebno rgovo izgubo, bodo možake, bogati in revni, via- ni bilo DObenega poročila iz naše kmetje, v vseh deželah, naselbine o delovanju in napred Dopisi. Waukegan, HI. — Ker že dolgo ali ni ir jt New člani po celem sve-' ene črede, katere ver-bil on. York American".) Stara komedija. ,ina se ponavlja, in sicer m oziru. Kadarkoli so v stiskah, apelirajo na narod, katerega sicer za-ter delajo vse mogoče, icvrjetne obljube. Dobro-lahkoverni narod je do-vedno vrjcl tem oblju-rjenim v «ili. Vsa prej-Klelstva. vsa zasledova- ku Slov. Narodnega Doma, naj vam torej jaz nekojiko sporočim. Dne 26. julija se je vršila slavnostna veselica v korist. društva Slov. Nar. Dom. Pri tej priliki je bil izžreban in oddan čisto nov avtomobil za pet oseb tvrdke Ford & Co. rojaku Štefanu Gra-beljšek, doma iz vasi Podolnica pri Horjul ju, okraj Vrhnika. Zadela je številka 880. Dasiravno je bilo veliko posla in truda z oddajanjem številk, moramo biti vendar ponosni, da se je društvo Slov. Nar. Doni potrudilo takrat, ko je tekmovalo z drugimi narodi, kžteri so po številu večji. Čeravno so razmere nepovoljne, je bila udeležba innogobrojna. Bili so rojaki iz Chicage in Kenoshe, in preganjanja, vse knežjt ________? e prisege so bile pozabljene, bilo je pa tudi mnogo druge na-pozabiti in ničesar se naučiti rodnosti. Najprej se prisrčno za-lajbrž prokletstvo ne le via- hvalim v imenu društva S. N. D. čih, temveč tudi vladanih. vse -društvom, katera so se ude-i r tsetlanjih dneh se ponavlja ležila sprevoda na veselico in prizor, ko bi človek vendar ravno tako društvom, ki so s svoda jo dospel narod vsled jo požrtvovalnostjo pripomogla niti moram imen gospa in gospo-dičen, katere so vstrajno delovale pri postrežbi na veseliei: A. Mah-nič, J. Cvetnič, M. ilavec, M. Oven, M. Špaeapan, F. Langen-walter in J. Zakovšek. Naj živi narodno ženstvo! Prostovoljno so bili darovani za Slov. Nar. Dom sledeči zneski: Zadnjič priobče-nili $1168.74; nabiralniki Market St. $1.02, štev. od avtom. $925, od plesišča Soe. K. $5, žensko dr. Jednakopravnost na veselici dar $5, čisti prebitek veselice $367.70. Daroval je Štefan Grabeljšek 25 dol. Skupaj torej do danes 2497 dolarjev 46 centov. Srčna hvala v imenu društva Slovenski Nar Dom! — Slovenci in Slovenke v Waukeganu in North Chieagi, iz tega izkaza je razvidno, da smo v tem kratkem času pridno napredovali. Glejmo, da se bo z vsakim dnem svota večala. Ne glejmo pa samo na zvišanje darov pač pa glejmo tudi na zvišanje delničarjev. Ne vprašuj m o. kdaj se bo začelo s stavbo, temue pri-uimo v krog delničarjev vsi in z delom začnemo lahko takoj! Končujem moje bomo poročilo in opozarjam vse brate delničarje da se prihodnje društvene seje dne 20. septembra polnoštevilno udeležijo; seja bo ob 9. uri dopoldne v navadnih prostorih. Zahvaljujoč se še enkrat vsem skupaj, kličem: "Z združenimi močmi za dr. Slov. Nar. Dom!' Mat. Varšek, tajnik. Castle Gate, Utah. — Iz tega mesta še ni bilo nobenega dopisa pa kako bi tudi bil, ker so mesto šele pred štirimi meseci krstili. Delavske razmere so se zadnji čas nekoliko z bol j šale. Delamo 4 do 5 dni na teden. Ljudi je še dovolj brez dela, pa upamo, da bo tudi v tem oziru kmalu kaj boljše. Mormonski bogovi so nam dali letos veliko več dežja kot pa druga leta. Če bo šlo tako naprej se bo divji pelin kmalu spremenil v vinsko trto. Pečlarski klub pod skalo in za skalo prav dobrt napreduje. Podnevi in ponoči smo tako dobro zastraženi, da bi niti Rus uiti Srb ue mogla priti v naše taborišče. Pečkarji smo pa res srečni ljudje! Zadnji teden smo nastavili zajcem, pa smo vjeli medveda, tako da si bomo sedaj iz kože napravili kape za zimo. Skoda, da imamo pri dekletih tako malo sreče. No, če bi jo imeli, bi pa ne bili več pečlarji Pozdrav! — Luka Krumpestar. ' Ekalaka, MGnt. — Čital sem v listu "Glas Naroda" št. 187 dopis iz tukajšnjega mesta izpod peresa Janeza Birtiča, kateri ima namen, sam ne vem zakaj, rojake odvračati, d« bi se ne selili na homesteade. G. dopisnik piše, da se ne da brez štirih konj veliko opraviti. Mogoče je pozabil, da je on sam izoral lep kos zemlje samo z dvema konjema. Tukaj je več naseljencev, ki nimajo nobenega konja, pa si vendar zemljo ohranijo. Po treh letih dobijo lastninsko pravico in potem si lahko nabavijo poljubno število živine ali orodja. Prva leta tudi ni potreba veliko orodja, ker nobeden ne more vsega sveta v par letih obdelati. Vsako leto si kupi, kar najbolj potrebuje in v nekaj letih ima potem vse orodje. Iz malega zVaste veliko drevo, in iz malega farmarja postane v nekaj letih trden farmar, ki ima dovolj zemlje. G. dopisnik piše, da imamo po 230 akrov zemlje, v resnici je pa imamo vsak po 320 akrov. Nadalje piše, da je pošta odda Ijena 20 milj, v resnici se pa nam dostavljajo pisma trikrat na teden na Mill Iron Ranch. Poleg raneha gre pa poštna cesta iz E-kalake na Camp Crook, na kateri si lahko vsak postavi boxo za pošto in jo tudi dobi trikrat na teden. Cesta in ranch sta pa oddaljena od nas celi dve milji in pol. G. dopisnik je tudi pozabil povedati, da si na slepo srečo ne more nobeden vzeti zemlje; vsak si jo mora ogledati in si jo vsak izbrati, drugače mu je država ne da. Izvzeti so samo tisti, kateri so služili najmanj 14 dni v zvezni armadi ali mornarici. Oni lahko najamejo advokata, da vzame zemljo za nje. Delo se lahko dobi, posebno spomladi in jeseni, ko delavcev primanjkuje. Kateri pa seveda hoče, svojo zemljo dobro obdelovati, nima časa, da bi delal za druge. S trdno voljo in vstraj-uiin delom se da veliko doseči, če je pa g. dopisnik mislil, da bode brez dela in truda na farmi živel, vati letos lep napredek v našej jih gradovih v vedno večjem šte-naselbini; naslednji rojaki so sijvilu. vzeli zemljo: Vincent Valek, An-j Domeš je poznal kraljico Adel-ton Rover in Janez Arh iz Penn-jhaido, ali ni zrl k njej z večjim svlvanije. Spomladi prideta iz spoštovanjem, nego ostali dvor-Red Lodge, Mont., Avgust Mle-jjani; v okolici kralja ni uiliče do-kuš in Stergulc, iz Bear Creek,Ibro govoril o njej. Vsi s) zabav-Mont., pa Jack Blutt, Mat. Jer-jljali čez njo in pritrjevali kralju man, Fran Breeelj, Janez Leskove javno ali molče, da se naj ne bri-in Martin Zagore. Vsi gori ime-j ga za njo in njene otroke. Pusto novani rojaki imajo po 320 akrov; rodbinsko življenje kraljevo je zemlje; na spomlad nas bode v bilo vsemu njegovemu dvorjan-okrožju 5 milj že 18 družin. Pajstvu virom izrednih dohodkov, tudi druge narodnosti pridno po- \ častnih daril, vzrokom, izgovo-segajo po zemlji; smelo trdim, dajrom in vzorom za enaka grešna « se je v okrožju dvajsetih milj naselilo 50 novih naseljencev. Moj namen ni, rojake siliti na homesteade, svetujem pa vsakemu, kateri si misli kupiti farmo, da si prej ogleda homestead. Rojaka Janeza Terčeka je 27. julija zadela nesreča. Strela je udarila v kopico, v kateri je imel 50 ton mrve,- katera mu je vsa zgorela: škodo ima precejšnjo. Pozdrav! Janez Brence. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Scliulz. (Nadaljevanje.) Glas o Domešovi popolni ročnosti v vseh načinih vitežkega življenja, vitka, dobro raščena postava, prijazni, možki in vedno prijetji obraz, kakor umerjeno družabno vedenje in dovtipni govor pridobili so mu pristop h lva-rolovi osebni družini. Toda v tej službi ni bil nego en teden. Takrat se je kralj Kazimir pripeljal v Prago, da uresniči poroko s Karolovo sestro Marketo. Domeš je bil od samega kralja določen, da še z drugimi oprodi, vitezi, go-speini in gospieami od dvora spremlja mlado poljsko kraljico v njeno novo domovino. Ko pa je nevesta umrla tik pred poročnim dnem. si je kralj Kazimir, ki je spoznal lepo narav Domeša, iz prosil od kralja Karola petin dvajsetletnega češkega viteza za svojo lastno postrežbo. Domeš je jako rad sledil svoje-mu novemu gospodarju. Bil je srečen, da zapusti mesto in deželo, kjer je srečo njegovega življenja zadel tak udarec. Breme se mu je odvalilo od srca. ko je prišel v Krakov in pomislil, da Kristine Rokvčanske ne bo nikoli več videl na tem svetu. V novih od-nošajih, med tujimi ljudmi se je globoka rana njegovega srca zacelila, predno je minulo leto. Domeš je postal čisto domač v Poljski, pozabil je svojo prvo ljubezen. ime Kristine Rokvčanske ni zadonelo v njegovem spominu ves ta čas niti enkrat. Toda ena posledica njene izdaje ali neblage igre je trajala naprej v vsem njegovem nadaljnein življenju. Ženski svet kakor da bi več ne obstajal za Domeša; na dnu njegovega srca se je nastanila trpkost, nepremagljiva zoprnost do ženske krasote. Nobena Poljakinja se ni mogla ponašati, da bi jo bil Domeš prijazno pogledal, tem man je, da bi bil spregovoril ž njo kako šaljivo, nežno, prijazno besedo. Domeš se celili petnajst let svojega bivanja v Poljski* ni zaljubil. Poleg neomagljivega truda, naj-zvestejšega izpolnjevanja vseh svojih dolžnosti, da pridobi sebil zadovoljnost in prijazen pogled kralja, je posvečal vse svoje občutke. vso svojo ljubezen samo čaši dobrega, ognjevitega vina kakor bi bil hotel utopiti v njem vsak svoj spomin. Kraljevski dvor Kazimira je bil vedno boga to preskrbljen z najizbornejšimi ogrskimi, italijanskimi in franco skimi vini in Domeš se je udajal užitku tega izrednega daru božjega s tako vnemo, da je cesto vzbujal občudovanje tudi svojih poljskih tovarišev, ki so si gotovo tudi nekaj upali. Vino pa je imelo pri Domešu dva učinka: prvič, da je čez par let nenavadno odebelel, in drugič, da je brez posebnega premišljevanja in brez vseh nravstvenih pomislekov izpolnjeval ukaze Kazimira, četudi so bili še tako dvomljive narave. Kralj ga je napravil namreč prav kmalu zaupnikom svojih nelepih pustolov-stev, svojih postranskih ljubav-nih spletk; njemu kakor tujcu je javno dajal prednost pred svoji-se je zelo zmotil. Brez truda in mi poljskimi dvorjani, kadarkoli dela ni kruha nikjer. Letina je'je hotel dovršiti pogajanja s ka- spomladi jako lepo kazala, ali sedaj je pa suša pritisnila. Ljudje, ko svojo novo zaželjeno ljubico, kadarkoli je imel kako delikatno podjetja in razna pustolovstva. Pri teh seveda Domeš ni imel ni-kakega deleža, vendar je kralju služil pri njegovem nezvestem načinu življenja, kakor bi mu bila kraljica Adelhaida in ne Kristina Rokvčanska izpridila svet. In vendar je, ko je danes zjutraj zopet, prvič po petnajstih letih, uzrl gospo Kristino v cerkvi na Slovanih, občutil zbodljaj v srcu, kakor bi se bila stara rana nanovo odprla. ^ Že včeraj je izvedel od svojih nekdanjih družabnikov v družini kralja Karola. da je gospa Roky-čanska pred desetimi leti postala vdova, da je dosedaj kakor vdova istotako krasna, če ne krasne-ja, nego je bila kakor dekle, ter da jako veselo in potratno živi. Bil je radoveden, da bi jo videl. In ko se je to zgodilo, mu je sapo zaprlo. Da, Domeš je moral pritrditi v duhu: 44Vedno je še krasna, zapeljiva." In ko je opazil, da je tudi kralj Kazimir očaran od njene lepote in da je uprl na njo svoje plamteče poglede, vzra-dostil se je, da je prehitel kralja v svoji ljubezni do gospe Kristine! Potem se je vnela v njem strašna peklenska misel, da bi si želel, da se kralj Kazimir v njo resnično zaljubi. Mislil si je, da hi to bi! zanj zanimiv pogled, kako bi se gospa Kristina vedla do takega zvišenega ljubimca. Skoro bi hotel biti tukaj posredovalcem; gotovo bi se v tem slučaju (bolje zabaval, nego pri vseh dosedanjih Kazimirovih stranskih skokih. Radi tega niti dočakati ni mogel, da bi bil zvečer sam s kraljem. Opazil je, da je imela zanj lepa Pražanka več zanimivosti nego vsa slavnost in bil je prepričan, da začne o njej govoriti, kakor hitro se snideta brez prič. Mora iti pregovarjati svojo nekdanjo ljubico, da postane kraljema ljubica! Sedaj je šele zopet občutil, kaj mu je bila Kristina pred leti. Pod pepelom jeze in za-vrženja ter pozabljenja je tlela v njegovem srcu vendar še mala iskra ljubezni, sicer nesrečne, toda strastne, goreče. Šele sedaj, v samoti, oživele so v njegovem spominu ^!ike onih sladkih tre-notkov, ki jih je presanjal, oea ran. omamljen enim samim pri jaznim pogledom lepe Kristine... Že je začel premišljati, če bi ne bilo bolje zapustiti službo Kazimira, da svari gospo Kristino pred njegovimi nakanami in si poišče kako pošteno službo v do inovini. Gnan od nemira, je hitro korakal po sobici, nevede, kaj bi začel. In čas je hitel. Kralj bo gotovo že jutri pričakoval od njega natančnega poročila. Njegovo povelje se je glasilo tako strogo, da ne bi bilo varno dolgo poigravati se ž njim. Ne preostaja nič dru gega, nego da ta trenotek zapusti grad in Prago, ali pa ostane in kralju izposluje pristop k gospej Kristini, čim preje, tem bolje... (Pride še.) ki živijo že dalj časa tukaj, pza k^r. te vpoštevamo, da šteje Pulj 60,000 prebivalcev, potem je število dijakov 184 naravnost malenkostno v primeri z gimnazijami v drugih mestih z mnogo manjšim številom prebivalstva. Ta državni zavod bi dobil preko noči drugačno lice, ko bi se ustanovile hrvatske paralelke. Z vpeljavo hrvatskih paralelk bi potem tudi pripravljalni razred odpadel, kjer morajo izgubiti hrvatski u-čenei po eno ali dve leti, predno se priučijo nemščini in zaostanč-jo na ta način za svojimi nemškimi protežiranci za dve leti nazaj za celo življenje. Na hrvatski strani bo treba resno misliti na remeduro. Na tej nemški gimnaziji je delalo letos zrelostni izpit devet kandidatov. Na italijanski realni gimnaziji je bilo v preteklem šolskem letu 230 učencev, med temi so bili 4 Hrvatje. KOROŠKO. Celovški občinski svet rešuje Nemštvo. V zadnji seji je občinski svet sklenil, dati "Siidmarki" 1500 K kot jubilejski dar z motivacijo, da še nikdar ni bila potreba, naglašati Nemštvo, tajko nujna, kakor ravno letos. Menda so celovški mestni očetje ravno letos še preveč glasno naglašali svoje Nemštvo. "Siidmarka" je razvila zdaj na Koroškem zelo živahno in energično delovanje. Predvsem naseljuje med slovenskim prebivalstvom nemške obrtnike, skuša pa tudi vtihotapiti k slovenskim obrtnikom in kmetovalcem nemške delavce, ki se navidezno delajo za Slovence. Pa iih bodo Slovenci skoro gotovo še pravočasno spoznali. HRVAŠKO. Prepovedani shodi in obhodi. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je izdalo razglas, s katerim se prepovedujejo na podlagi § 6. zakona iz leta 1875. vsi javni obhodi in shodi pod milim nebom. Tozadevni prestopki se bodo kaznovali z zaporom do šest tednov ali denarno globo do 400 K. Pcmiloščenje voditelja hrvatske seljačke stranke. Kakor poročajo, je cesar ugodil prošnji hrvatskega sabor&kega poslanca Stjepana Radiča, vsled česar mu je odpuščena prisojena zaporna kazen. Stjepan Radie je bil namreč za časa volilnega gibanja na Hrvatskem obsojen, ker se je menda na nekem shodu dejansko izpozabil nad nekim uradnim organom. Vsled te kazni so v saboru njegov mandat anulirali, a bil je soglasno zopet izvoljen v svojem volilnem okraju. Stjepan Radič je voditelj hrvatske seljačke stranke, ki ima kot prvo točko na svojem programu zvestobo dinastiji in monarhiji. Dunajska Reichspost" poroča, da se je za pomiloščenje Stjepana Radiča še kratko pred svojo smrtjo zanimal umorjeni nadvojvoda in prestolonaslednik Fran Ferdinand in je to pomiloščenje smatrati za zadnji čin svoje naklonjenosti, ki ga je izkazal pokojni prestolonaslednik zvestim Hrvatom. Razpust mladinskega društva. Policija je razpustila v Osjeku mladinski klub ter zaplenila knjige, blagajno in korespondenco, ker ni imelo društvo od vlade potrjenih pravil. Izvedli so tudi hišne preiskave pri društvenih funk-cijonarjih. Izpuščen iz zapora. Voditelja zagrebških socialnih demokratov, Demetroviča. katerega so pred par dnevi v Zagrebu aretirali, so izpustili iz preiskovalnega zapora. Štiri hrvaške delavce so zaprli v Schwerterju, ker so februarja 1912 umorili nekega nemškega delavca. SLOVENSKA BENEČIJA. Mesto slovesne nove maše k vojakom! V nedeljo 19. julija so slovesno maševali vsak v svojem rojstnem kraju trije slovenski no-vomašniki. Vrlemu gospodu Ku-soko iz Platišč pa se je slaba naredila. Na dan mašniškega posve-je dobil nkaz, da se mora m sporočiti nase revno stanje v južni Coloradi. Tukaj je še vedno stavka in se še tudi nič ne ve, ke-daj bode kaj z delom. Ubogi stavkarji se borijo že enajsti mesec za svoje pravice, pa niso ničesar dosegli. Ravno tako slabo je tudi za vse druge obrtnike in trgovce. Posebno smo prizadeti saloonerji, ker so nam vse zaprli že 22. aprila, to je že skoraj štiri mesece. Sedaj pišejo po» časopisih, da se tri mesece ni potreba nič veselit, da bi odprli. Potem bodo pa volitve in se bode volilo za "suho", tako da se zaprejo vsi salooni po celi Coloradi. Zatorej sem primoran tudi jaz oditi kam drugam s trebuhom za kruhom, kot pravi pregovor. Nadalje sporočam članom društva sv. Andreja št. S4 J. S. K. J. v Trinidad, Colo, da sem bil primoran pustiti tajništvo. Društvo sv. Andreja je zato sklicalo iz-vanredno sejo v nedeljo 2. avgusta, na kateri smo izvolili nove uradnike. Izvoljeni so sledeči: Predsednik George Preskar, Forbes, Colo.; podpredsednik Jack Tomaic, Trinidad, Colo.; I. tajnik Martin Orekar, 225 W. Main St., Trinidad, Colo.; II. tajnik Joe Bubnic, Starkville, Colo.; blagajnik Frank Tomazin, Trinidad. Colo.; zastopnik Frank Orekar, Valdez, Colo. Nadzorni odbor: John Jenieh, Mike Maljavec in Andrej Marcelja. Bolniški obiskovalci: John Sedmak, Trinidad, Colo., Tony Bratovich in Tony Marinac. Zastavonoša Joe Marcelja. Vratar Alexander Tro-jak. Tem potom še enkrat poročam vsem članom, ki so oddaljeni od tukaj, da jaz nisem več tajnik in da naj se oglasijo oziroma pišejo glede društvenih zadev na nove uradnike. Obenem pa tudi prosim vse tiste, kateri mi še kaj dolgujejo, ko sem plačeval društvo zanje in one. katerim sem posodil denar ter pomagal v potrebi, da se sedaj spomnijo in mi pošljejo, kar mi dolgujejo, ker sedaj potrebujem. Pošljite mi. prosim, na spodaj navedeni naslov; čeravno jaz odidem od tukaj, bo že pošta poslala za menoj. Obenem naznanjam tudi vsem onim, ki mi pišejo za vino, da sedaj ne razpošiljam več vina ne na debelo in ne na drobno. Obrnejo naj se drugam. Zdaj pa pozdravim vse rojake široni Amerike, posebno pa člane našega društva. Frank Krek, Gen'l Delivery, Trinidad, Colo. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Tem potom se moramo zahvaliti za gostoljubnost tvrdki Frank Sakser, njenemu osobju, posebno pa g. A. Burgarju in g. I. Zupanu. Omenjeno tvrdko vsem rojakom in rojakinjam v vseh slučajih najtopleje priporočamo. Ni prav, da bi se samo v sili obračali nanjo, ko že drugod ne morejo dobiti nobene pomoči, ampak treba je, da bi jo poznali v vseh slučajih, ker je znana stvar, da je rojak pri tvrdki Frank Sakser vedno dobro postrežen. Dne 15. avgusta smo se srečno vrnili v slovenski Joliet in se sedaj, po preteku štirih tednov, prav dobro počutimo med tukajšnjimi rojaki. Medpotoma smo se za nekaj časa ustavili v Clevelandu in obiskali neknj svojih prijateljev in znancev. Povsod smo bili prijazno sprejeti in dobro postreženi. Najlepša hvala za gostoljubnost! Cenjeni delegati K. S. K. J. so se včeraj ob polosmih odpeljali v sosednje mesto Milwaukee, Wis., na zborovanje. Želimo jim srečno pot in obilo uspeha pri njih tru-dapolnem delu. Konečno pozdravljamo vse cenjene rojake in rojakinje širom svobodne Amerike, tebi, cenjeni list. pa želimo obilo novih naročnikov. Družina S. Šetinova. Rada bi izvedela za naslov rojaka JOIIXA GOR1NŠEK. Pred tremi meseci je bil pri meni na hrani in stanu. Od tu je šel šel potem v Milwaukee, Wis. Jaz sem mu že pisala tri .pisma in vsa so mi bila vrnjena. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anna Reniz, Box 332, Boswell, Pa. (20-22—8) PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za zanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne nsnjate denarnic Imam angležke žepne kole-da: „ j. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y (25—10 lx v t) Odgovor vsem onim. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilni> cah v starem kraju za časa sedanje vojne. Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog, in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog. Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam Da obvaruje torej zavoda propada, vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila. Kdor ima hranilno knjižico. n»j jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraju. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York City. POSEBNA PONUDBA ZASTONJ! revolver, britev, jermen in škarje. NAJVEČJA PONUDBA. Spraviti moramo naprej svojo zalogo pristnih ameriških ur. V prihodnjih 30 dneh bomo dali popolno zastonj z vsako uro lep $5.00 vreden poliran jeklen revolver na sedem strelov; slavno starinske oblike, $2.00 Cutler britev (jamčeno) ter izvrstne vrste jermen za brušen i e ($1.00) ter par jeklenih škarij ($1.00) $9.00 vredno blago ZASTONJ in našo 20 let jamčeno ameriško uro s kameni, krasno gravirano in vredno $15.00 le za $5.95. Blago odposlano C. O. D. ter se lahko ogleda. Ako ne boste zadovoljni, vrnite blago in mi bomo plačali vse stroške. Riziko prevzamemo sami. Ne pošiljajte denarja. Pišite nam le, da vam pošljemo blago na ogled in ako boste zadovoljni, plačajte ekspresni družbi $5.95 za $24.30 vrednosti. Ta ponudba velja le za 30 dni. Omenite, če želite žensko ali m o ž k o uro. — Pošljite svoje naročilo še danes. Naslov: Carroll, Cntler & Company DEPT it. 13 CHICAGO, ILL. POZOR POŠILJATELJEM DE NARJA! MF* One, ki žele poslati domov V denar, obveščamo s tem, DA POD NOBENIM PO if GO JEM ne odpošiljamo IT DO PREKLICA denarja v Jf staro domovino. Nobena If banka v New Yorkn na da If la kupčij in raditega smo Of TUDI MI USTAVILI PO SLO VANJE./ KAKOR HI TRO SE MZWBBB IZ BOLJ8AJO, BOMO OB EH ROJAKE PO OASOPI8JA. Tragedija Franc Ferdinanda. Izšla je scnz^Cna knjiga o umora avstr, Arestolon Aslednika, kije senzacija sedanjega časa. 36 velikih slik krasi knjigo in »iccr: Slike obeh aten- tatoT, mirt. pogxrb. demonstracije. aretacija atentatorjev, slike is Trsta In Ljubljane, itd. itd. itd. Zajedno je ixUa knjiga o Cesarjevih Rudolfa Ki pojasnjuje resnico o njem, katera 4eje iele se£«j odkrila. Cena oocd*ra knjigam l dol. potHja se tndi po povzetja. Naroča, se pri: Slov. RalKsni. 535 Washiatffcm St. Nflwkoks*, Wis. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New Tork. N X. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mich. Tajnik: Frank Kerže. 2711 S. Millard At«., Chleago, UL Blagajnik: Geo. L. Broslcb, Ely, Minn. DIREKTORIJ: i DlrektorlJ obstoji ls jednega sastopnlka od rs«b Slovenskih podpornik organizacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih druitev. 1711 Za znamke, knjižice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Kerte, 8. Millard Ave.. Chicago. 111. Tudi vse denarne poiiljatve pošiljajte na t* Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med civillzovanlml narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega EavetlM*. Sedaj je čas, da kupite farmo. Ako ste se namenili, da kucite farno, jo kupite v rasi p-ovensko-hr»a.-ki krloniji v okclici a.^hlaniia, ki ob*-tfl.a sedaj že s-est let ter je kupilo ve." kot jjf) Slovencev in Ilrvitov farrr.e. iTidite pogledat, farme ia zemljo sedaj v mesecu avgustu Ta rr.esec dozorevajo r.amrer raznovrstna žita. kou.olji. sadje, ter je sploh \se v najboljši rasti. Sedaj se lahko najlažje na lastne ofi prepričate, dc ne morete dobiti nikjer drugod boljše zemlje in boljše prilike, lladitrj-a n« izgubljajte ča?a ter pridite čimpreje mt-sr^e, dokler ne bn vso iito poieto. Pilite po pojasnila in naš list "Good's Colonist", katerega pošljimo sakemu hrez razlike, ki ž«*!i kupiti farmo a!i je ne : el . Videli bo«te slike slovenskih in hrvaških larm in ritali do- pi.-e, kako »e živi tukaj. Naslovite na: The James W. Good Company Dep. 54. Ashland, Wis. Velika prodaja F0N0GR AF0V Ta krasni Columbia iv. trramofon ima naj<»lajM najčistej-ši in najglasnejši glas. Omara je velika in pripravna ter zitovljena iz trdega hrasta, 12 inčev v kvadratu in 7 InČev visoka, ima velik, črno emajliran rog, z zlatnimi okraski ter jamFen za 15 let. Ta stroj se je prodajalo za $45, a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni pramofon na vse strani Zdr. držav in Canade s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere U berete tz našega cenika, in 500 igej ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mcscc. Prodajamo tudi dobroznar.e Victor gramofone in dražje Columbia gramofone na lahke obroke Pišite po naS novi veliki ilustrirani katalog, katerega vam pošljemo povsem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za newyorSke odjemalce imamo odprto xvecer in v nedeljah ® ® O) 9) NAJBOLJŠA d) & d) & SLOVENSKO -flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Ciair Ave., N. E. ROJAKI NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI ! DRŽAVAH. " : f.. Kadar je kako droStvo namenjeno kopiti bandero, zastavo, regalije godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd.,|ae kupite prej'nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Upralinje Vas Btane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, vee vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. ^k rffe ri tem imel čudno luiuuje o njem; vedno t>i ga je predstavljal kot otroku, ki mu je svet tuj. O sovražnik it ni niti sanjal, niti slutil ni, da ga lahko osleparijo, ko l>o s svojo iznajdbo gotov. Strong je vedel, da mora čuvati liangleya, ki mu je bil udan z otročjo lju-beznijo in pokorščino. In to razmerje med obema je bilo prav pri-jateljhko in koristno, liangleya ni skrbelo, kam bo položil svoje trudne ude, ker je bil materijalni gospodar še vedno Strong. Nekako skupno duševno razpoloženje obeli je dalo povod, da sta bila oba enaka tudi pri hrani. Strong se ni nikdar brigal mnogo za jed, pa tudi llangley ni bil izbirčen, samo meso je prav rad užival. V tem obziru je bil skoro podoben roparski zveri. Za zaj-utrek je imel beef, za lunch beef, za večerjo beef — vedno na pol surovo meso. Caj piti mu je bila potrata, znamenje ženske, slabe narave. Pivo — samovarjeno pivo — se mu je zdela edina m ozka pijača. Tako *ta živela oba moža prav priprosto življenje, in vendar je bilo obema odmenjeno, da postaneta kmalu strah celi okolici. Nato je pa prišel vmes Montgomery Jones, in Strong kar gle dati ni mogel potrate, v kateri je živel ameriški milijonar. Pa prišel je tudi trenutek, ko je Strong zazrl Diano, Diano priprosto inv v vsej frivolnosti, igrajočo Diano, očarujočo Diano, lepoto s trdno voljo in neottlabljeui značaj; dasi je imela Diana lepe, duhovite oči, je bila vendar skoro očividuo bitje brez duše. Bila je kakor ustvarjena za svojo okolico. Diana je stala med grmovjem ob bregu reke, ko se je pripeljal miino Strong v svojem čolnu. Ko je bil mimo nje, je začutil, da se je zgodilo nekaj čudovitega z njim. Obrnil se je. Diana je še stala pri grmovju ob bregu, s svetlikajočimi očmi in smejajoeimi ustni-eami. Stronga se poloti hiter sklep. Colniček prižene k bregu in izstopi. Niti sanjalo se mu ni na videz, da stopa na tuje ozemlje, da, še več, niti pomislil ni, kaj je dolžan storiti napram dami. Na bregu stoji, tih iu molčeč, in opazuje Diano. In Diana z zlatimi kodri opazuje njega in njegovo strmenje, njegov obraz, ki bi bil nepopisno smešen, da ui kazal neke posebne možatosti. Drug drugemu sta se zdela lepa in željna drug druzega. In vendar ni bila ljubezen na prvi pogled, ki obvladuje popolnoma vsa človeška čuvatva. Oba sta se veselila le svojega zdravja in svoje lastne moči. Strong si ni mnogo domišljeval, Diana je pa bila neizrečeno ponosna. »Strong se je zanašal na svojo moč; Diana pa je očarala svet s svojo lepoto, in vsakdo izmed njiju je imel svoje sebične lastnosti, ki so obe duši precej zbliževale. Odkritje diplomatienega prijatelja, ki je pohajal k Strongu in Ilangleyu ob sobotah iu nedeljah povoldne, da gospod Jones ni nihče drug kot balkanski kralj, in Diana nič manj kot balkanska prineezjnja, ni Stronga niti najmanj vznemirjalo. Po družabnih * pravilih je bila seveda Miss Diana visoko nad njim, toda v primeri z njegovo romantiko se mu je še bolj približevala. In Strong je imel dvojno zmotnost romantike in trgovine, ki proizvaja predrznega in uspešnega moža. Težko je povedati, kaj bi počel Strong, da ni bilo Hangleya z njegovim zrakoplovom, karterega je skrbno skrival pred poželjivimi očmi sveta, da se pozneje tembolj proslavi. Sicer je pa nepotrebno si beliti glavo s tem, kaj bi se zgodilo; dejstva so dejstva, in iznajdba vodilnega zrakoplova je.bilo dejstvo, ktero se ni dalo vee tajiti. Sprva Strong ni nikdar niti slutil, da bode uporabil iznajdbo gvojega prijatelja v svoje lastne namene. Načrt, ki je postal nesreča vseh ljudij, ker je bil Strong zaljubljen, se je zbudil v njegovih mislih šele potem, ko se je seznanil z Diano. Prepričam je bil, da z iznajdbo svojega tovariša lahko obkroži svet, prepričanje bil, da bi potem lahko igral ulogo vsegomoenega človeka, ki lahko po svoji volji povišuje ali ponižuje. Za to ulogo je bil sedaj povsem odločen, sedaj, ko je nepremišljeno in nepripravljen, sledeč svoji hipni volji, prosil za roko Diane, in bil odbit po nevarnem, trapastem očetu. Precej se je že stemnilo in stroji zrakoplova so kaj lično odsevali v luninem svilu. Skoro leto je minilo, p redno je bil zrakoplov prirejen za vožnjo. Kos za kosom je spopolnjeval velikansko napravo. Strcmgova naloga je bila, naročiti raznoliene dele zrakoplova v raznih krajih dežele in preskrbeti, da se prepeljajo na dom prijatelja Hangleya z največjo tajnostjo. Tudi mehaniki, ki so sestavljali posamezne zrakoplovne dele, so bili poklieani iz vseh krajev dežele, in svoje delo so opravljali, ne da bi vedeli, zakaj delajo. Delali so v Hangleyevi hiši pod Hang-leyevirn nadzorstvom, in denar, s katerim Strong glede zrakoplova ni skoparil, je napravil, da so delali radovoljno in z veseljem brez pomisleka. Zrakoplov je bil torej gotov v vsej svoji popolnosti. Dolg je bil petnajst čevljev in izdelan v obliki smodke. Na obeh koncih je bil zavarovan i«> načinu rešilnih čolnov. Prav za (tem zavarovanem prostoru pa je bila odprtina oziroma uhod v notranjost, kjer je bil prostor za dve osebi. V sredini tega prostora je bila nekaka miza, kjer so bili zapo-redeni gumbi iz slonove kosti. Na vsekem koncu zrakoplova so bili štirje precejšni vijaki iz aluminija. Podobni so bili velikanskim električnim j ihalnikoin. Spredaj pred zvezdo sta bila še dva vijaka v vodoravni legi, ki sta se lahko zmanjšala ali zvečala. Stroji so se nahajali v prostoru, ki ni bil nič večji kot oddelek za stroje pri avtomobilu. Stroje so gonile električne baterije, v posebnem prostoru, obdanem s steklom. Pet celih minut sta stala Strong In njegov prijatelj Hangley pred svojim izumom, ga ogledovala, in vsak izmed njiju je imel svoje sanje. Konečno se obrne Strong k Hangleyu, ga objame in prime za roko: "Poglej, stari deček;" reče, "ali lahko naredim s zrakoplovom, kar hočem?" "'Menim da," odvrne Hangley in ne odvrne svojega očesa od zrakoplova. Niti mislil ni, da bi se prepiral s Strongom o njegovih čudnih načrtih. "Popolnoma sem odvisen od tebe," reče Sitrong, in njegov glas je donel kot glas moža, ki zaupno prosi naklonjenosti. "Tvojo iznajdbo uporabljam, da priborim Diano. Priznam, da ta edini motiv ni dovolj vreden tako velikega načrta, vendar čutim — ali ah ne vem, kaj bi rekel — čutim, da bo ta motiv nekega dne vse pomenil zame!" In tu se pojavi pred očmi Hangleya Dianina podoba. Njena lepota je tudi Hangleya očarala, vendar se je qbdrzal v gotovih mejah. Nikdar ni dovolil, da prežene iz njegovega srca hvaležnost in naklonjenost, katero je bil dolžan po svojem mnenju Strongu. Strong je bil, ki ga je navduševal k tako velikemu naporu, Strong 4* k;i v; .ga, je vedno navduševal k novim močem, Strong ga je rat pri njegovem delu in podajal življenske moči. Hvale- - ; t žen je bil za vse, hvaležen na oni požrtvovalni način, da je zatrl v svojem srcu celo ljubezen do krasne ženske, ne da bi vedel, koliko žrtev doprinaša. Izročil je vse Strongu. "Oe ti more pomagati,"' reče in pomežikuje na zrakoplov, "če ti more »ta stvar pomagati, da si priboriš Diano. me bo neizrečeno veselilo. S strojem lahko ukreneš, kar hočeš —" pristavi še boječe kot deklica, ki nekaj prizna fproti svoji volji — "le čuval bi rad nad teboj in skrbel, da prideva neovirano skozi nesreče, in zapreke, ki se nam gotovo nastavijo na pot." "Nevarnosti, stari dečko, so na zemlji le zategadelj, da jih premagamo. Podajam se v nevarnost. Nevarnosti hočem iskati, ker so edina pot do srca Diane. Nesreča in jaz bodeva vedna prijatelja." "Danes ponoči." nadaljuje Strong, "poskusiva zadnjič najin zrakoplov, nakar mu podariva čudovito ime. Zrakoplov imenujemo po onem, kar nam pribori zmago, namreč Diano." 4'Ime je predolgo," oporeka Hangley, "imenujmo našega letalca "Di", kar ni preveč izdajalsko." "Ven z njim v noč!" zakliee Strong, "ven v noe, v temino, kjer se hočemo prepričati, koliko premoremo." Strong položi svoje velike roke na zrakoplovne stene, se pri-pogne s gornjim delom telesa naprej in požene stroje. Počasi je zdrčal zrakoplov po saneh, kjer je počival. Polagoma je prišel na prosto. Nato pa splezata oba moža brez nadaljnih besedi v zrakoplov. Ilanglev pritisne na gumb, ki je bil zaznamovan s črko "A", in vijaki na sprednjem in zadnjem delu letalca se pričnejo gibati. Zrakoplov švigne v ravni smeri, in Hangley pritisne na gumb, ki bil zaznamovan s črko ox B. Kadarkoli m« potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, takoj bom došel na lice mesta. Pri meni dobite najlepSe vosove za avatbe in po najnižjih cena. Cenjenim slovenskim društvam in posameznikom se toplo priporočam. MARTIN BARENTINČIČ 324 ImJ Stmt. car. «k An. ............ h.. Caafaia On. nVE' ■■ nfbt " 1 m NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Ijovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig in J. M. Roitz. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). - Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich. Indianopolis, Ind.: Alois Rud- rnan. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John ZaletcL Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolicd: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L.*Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Ponše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij CeSa-rek. Little Falls, N. 7.: Frank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser,, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balairt. Collin wood, O.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. -Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Bnrdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin čič. Irwin, Pa. In okolico: Frank Demšar. Johnstown, Fa.; Frank Gabre-nja. Meadow TjuiHs, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. . Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp fel. Milwaukee, Wis.: Josip Trat-nik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich. West Allis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljav-na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glasa Naroda. HARMONIKE bodla! kakorlnekoll vrste Izdelujem Id popravljam po najnisjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nad 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo a hteva brez nadaljnih vpraianj. JOHN WENZEL. 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Izšla je m POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! m Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH S KRANJSKIH KOS B V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose bo izdelane iz najboljšega, jekla v znani tovarni na Štajer- :-: tkem. Iste s g pritrdijo na kosičče z rinkcami. :-: e^S Cena 1 kose je 1.10. E^n Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ B klepalno orodje iz finega jekla; s B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudTfine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order. 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. i ssa > •i i ližna knjiga i "VOJSKA MA Vsled vaeatraaaka želje maroftl ti amo več iztiaov te knjige im i« sedaj tanj, rojakom m razpolago. Knjiga "Vojaka ma Balkan«" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajq če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražnikL Sešitkom je prideljea tudi večji slovenski ismljevii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti pt 15e, vseh 13 seiitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.81. Naroča se pri: Slovenie Publishing Co* 81 Cortlandt St. New York Gttf. ^ Podpbaal jSSHBi J* txnsiditeLj f«tRr raŠnlBg^^ftfth najuspešntj - _ gSJfej^Ea^E^^k tin k tope na W . J lir^WBM ■▼•to Alpen- tfaVl W ^Eii^^V tinktur« la - — Alpenpoaai* - Ženskam In moSkim. kateri jo rabijo. zrutc jo ▼ i^-atih tednih laaj« popolnoma. ne bodo ■spadali inn. bodo MtcIL Ravno taka .----------brada in brka. ki n« bodo izpadale in ne bodo poetale aive. O teka 8 dni popolnoma oadrarim revmatizem. koatibol. tr-canje po rokah. n«nh in hrbtenici. Bane. opekline. bala. ture. krasta in kurja očeu. bradavice, potenje nov. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so reiriatrirana ▼ Wash in trt on o. znamenje, da so čista in najbolj oapaina. Piiita takoj po cenik! Poti jem gm zastonj. JAKOB WAHOI0, 1091 K. Mth It Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil Moja zdravila brm i $600. Amerika in Amerikanci. Spisal J. M. TKUNK. ■lovenio Publishing Oompanj je prevzela -v zalogo rojakom že znano knjigo Kev. J. M. franka: AWmtTKi IN AMEKSAMOL Ni nai namen izreči na tem mesta kako kritiko, pač pa javljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi ai moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariii ali sorodniki za deželo, v kateri biya kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero ae spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno ▼ platno vezani knjigi je |2j60 s poitnino mi Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov t stari domovini. , Slovenie Publishing Os, 82 Cortlandt St. New York, N.Y. popapie fieneraie Transatlantlque ^(Francoska parobrodna družba.) Direktna Crta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poitnl parnfld so; lA^ROVENCE" k »»Mva vijaka E r r*LA SAVOIE" aa dva vijaka TTAnjORRAINE" aaldva vijaka "LA FRANCE*« •aa i tiri vijaka' A ( Bxpresni parniki so 3 - "Chicago", "U Touraine", "Rcchambean"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eomer Pearl St, Ohesebrough BnUdiag, Poitnl parniki odpluje jo vedno ob sredah Is pristaniiča številka ST V. B. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- V VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ■V Denar mečete proč! "^PS ako ne podpirate svejega rojaka. Pri mani dobit« izvrstno domaČe vino galon po 75c. in več. Pri odjema več kot 10 galon dajem popust, ter se posebno pri porotam slavnim ■lovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim sa svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam denar na vee strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Olae Naroda", prodajam in kupuiem avstrijski denar. 8 tvrako Frank Sakser sem v trgovski tveii. Upravljam v notarski posel spadajoCe dela, ker i javni notar. (Notary Public.} PRANK JURJOVEC' 1801 W. 22ai Stmt, Chkafe, DL vse r ROJAKI NAROČAJTE 8b NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNE VNIK V ZDR. drŽavah. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Frank Petkoviek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, IUU PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listkelvseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA'v se v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK Vi ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ1