PLANINSKIVeStnik 4 / 2002
narave. Velika planinska koča »Josip Sigmund Pepo« je podrta, vsepovsod pa je polno skritih min. Zato se nihče ne upa hoditi izven markiranih poti, še najbolje pa se je na obisk podati z domačini, ki so se na gori bojevali in vedo, kje je lahko podtaknjen eksploziv. Tako pet čudovitih gorskih jezer, številni potoki in zoreče borovnice le počasi privabljajo goste, med njimi pa so vse pogostejši tudi Slovenci. (Andrej Stritar)
Praznovanje pri severnih sosedih
Medtem ko pri nas še čakamo na uraden začetek mednarodnega leta gora, so naši severni sosedje Avstrijci že izpeljali uradno predstavitev in najavo praznovanja. Na Dunaju se je 22. marca v prostorih vlade na povabilo zveznega kan-
Kancler Schüssel ter Franci Ekar s soprogo
clerja WolPganga Schussla poleg politikov zbrala vsa strokovna in znanstvena elita, katere področje delovanja je povezano z gorami. V nagovorih so vsi po vrsti v ospredje postavljali pomen gorskega sveta ter potrebo po večji skrbi zanj in njegove prebivalce. Izpostavljena sta bila pomembnost gorskega turizma in s tem v zvezi tudi dobrih sto milijonov evrov, kolikor jih Avstrija namenja za ekološko sanacijo planinskih postojank. Ob tem se je lahko še kako zamislil Franc Ekar, predsednik Planinske
zveze Slovenije, ki je bil med povabljenimi na tej slovesnosti in raje ni omenjal sramotnega podatka o tovrstnem prispevku naše države. Je pa izkoristil priložnost in predstavnikom avstrijske vlade v dar izročil novo izdane slovenske poštne znamke z motivom Martuljkove skupine. (Franci Ekar)
Franc Kešpret -osemdesetletnik
Ko sem obiskala Franca Keš-preta, je odhajal »na teren« pobirat članarino. Pred leti je znamki-ce prinesel več kot petsto članom Planinskega društva Prevalje, letos pa jih je obiskal okrog 70.
M
PD Prevalje se po številu članov (lani jih je bilo 1839) že nekaj let uvršča na četrto mesto v Sloveniji. »Saj bi imeli še več članov, če ne bi bilo krize v ravenski železarni in v prevaljskih podjetjih,« pojasnjuje Kešpret in dodaja, da je članarina previsoka. Razmere dobro pozna, saj je zdaj predsednik komisije za razvoj članstva. Poskrbi tudi, da člani, ki so društvu zvesti 25, 40 in 50 let, dobijo priznanja. Ponosen je na udeležbo na vsakoletnem občnem zboru. »Udeleži se ga od 300 do 400 ljudi. To pa je številka, ki jo dosežejo le še redkokje.«
Franc Kešpret je član upravnega odbora PD Prevalje že od le-
ta 1957. V tem času je opravljal različne Punkcije. »Kjer je bilo treba, tam sem pomagal, kolikor sem mogel,« skromno dodaja. V glavnem je delal na gospodarskem področju, pri oskrbi planinskega doma na Uršlji gori, pomagal je tudi pri organizaciji izletov.
Sprva je bil član Planinskega društva Črna oziroma njegove žerjavske podružnice. Na Koroško se je 1921. leta rojeni Lokovičan iz bližine Šoštanja po vojni takrat preselil že drugič. Prvič je v te kraje prišel že decembra 1937. leta, ko se je v Črni učil za trgovca. Z družino se je Kešpret iz Žerjava preselil na Prevalje. Zamenjal je tudi službo. Upokojil se je kot vodja skladišč mehanskih obratov v Železarni Ravne.
Franca Kešpreta je med planince zmamila njihova aktivnost -takrat so gradili kočo na Smre-kovcu. Spoznal je tudi, »da so planinci v glavnem pošteni ljudje, rodoljubi«. Tudi pozneje z obiskovalci Uršlje gore, kjer je pogosto dežu-ral, ni imel problemov. Društveni izleti, na katerih so radi zapeli, so mu ostali v lepem spominu. S planinci se je povzpel na veliko slovenskih in avstrijskih vrhov. Izleti v gore so se vsi srečno končali, čeprav ve Kešpret povedati kar nekaj napetih doživljajev. Polne adrenalina so bile tudi vožnje po strmi cesti na Uršljo goro. So bile pa take vožnje tudi prijetne. Še posebej, ko je iz avta opazoval gozdne živali. Kaj človeka motivira, da tako dolgo dela prostovoljno v društvu? Franc Kešpret odgovarja: »Nikoli nisem razmišljal o tem. V društvu sem delal, ker mi je bilo lepo.« Njegovo delo ni ostalo neopaženo. Je dobitnik bronastega, srebrnega in zlatega častnega znaka PZS in priznanja Koroškega meddruštvene-ga odbora PD »za dolgoletno zvestobo planinski organizaciji, aktivnost pri razširitvi članstva, gospodarjenje ter opravljanje plemenite Punkcije praporščaka«. Lani pa mu je občina Prevalje podelila zlato priznanje za šport, in sicer »za življenjski prispevek prevaljškemu planinstvu«. (Andreja Čibron-Kodrin)
62