I2Haja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
t!!i^0 Trst, Ulica Valdirivo 36, efon 60824. Pošt. pred. (ca-e la postale) Trst 431. Poštni ek°vni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% S F, T T I M A N A L E
ŠT.
1754
TRST - ČETRTEK 4. OKTOBRA 1990
LET. XL.
Mi in slovanstvo
Aleksij Pregare
Razdeljene Nemčije ni več! Obstaja e-aa sama; trdna, kljub strahotni gospodar-151 krizi njenega vzhodnega dela, večja po j*v°ji zemljepisni razsežnosti, kar ji zaen-*rat zagotavlja kisik za življenjski prc-^°r, vplivna, ker je znala (vsaj Zahodna) s Pridnostjo in podjetnostjo izkoristiti raz-?e faze evropskih konjunktur, miroljubna *R pokroviteljska, vse dokler bodo »vsi« Pjeni prebivalci zadovoljni s sprejemanjem ^hodnih (včasih razvratnih) življenjskih 'P obnašanj skih paradigem.
,. Ob vsem tem ostala Evropa bolj zaskrb-Jeao kot radovedno kima njeni združitvi 1,1 se sprašuje, kako se bo ta njen nemški 2®družnik vedel. Upamo, da bodo ti kimav-C| Oemški monolitnosti kljubovali s svojim Ponosom in delavnostjo in zakaj ne, s pro-Sramatičnim lisjaštvom, ki so ga doslej u-Porabljali le za obračunavanje v lastnem Političnem loncu. Rusija zaenkrat zagrebeno molči — raje marke kot stradež, ^andinavija bo znala še nanrej skrbeti j *a svoje maloštevilne prebivalce, predvi-! . evam, da bo Anglija nenehno trmoglavi-a’ Balkan pa bo še dolgo sopel in moledc-Val Pri severnih mogotcih za pomoč ter hipotekarno razprodajal svoja namišljena bo-§astva.
Nemčija bo gotovo oprezno in skrbno Ponujala investicije, toda te ne bodo za-Ce so bili doslej njeni reklamni spo-/ hote dozirani mimogrede, smemo pričakati, da bodo ti v prihodnje preplavih a*alska območja, seveda z vsemi posledi-Cami ...
Tako. Ta trend ni naklonjen malim na-°dom, za njihovo preživetje sta potrebna ^hanje na evropska etična vrata in krep a samoobrambna moč prizadetih. Moia ^ajvečja skrb gre seveda Sloveniji in Slepcem. Bomo res sprejeli vse, kar se bo ^ikradlo v znamenju lire in marke? Vre .^prodali in zapravili? Ali pa bomo po-aali vire preživetja pri nas samih?
U Za samopotrditev, za preživetje in na-tedek je seveda potrebno veliko: delav-s°st, pokončnost, požrtvovalnost, voli a do ^a*noodrekanja, vzajemna pomoč, zgodo-1,Jski spomin in preko njega prodoren °§led v bodočnost.
Kajti.
s Zgodovina nam priča, da se ljudstva ni-jv bikoli dala popolnoma zasvojiti in pri-ahniti od blagostanja (človek ne živi sa-u°.°d kruha!); v človeku tli konfliktnost,
Je njegov rotor. In če Evropejci v ta-Rfti primeru nočemo nevarnih spopadov, ra tedaj nujno priti do dialoga med tišinami in večino, tu pa je za male 'eščene narode dokajšnji manevrski
dalje na 4. strani ■
V Kittseeju pri Dunaju konec septembra
POSVET 0 MAN1ŠINSKI PROBLEMATIKI
V Kittseeju blizu Dunaja je od 29. do 30. septembra potekal mednarodni simpozij o narodnostnih manjšinah, ki ga je priredil informacijski center avstrijskih narodnih manjšin. Srečanja so se udeležile nadvse ugledne politične osebnosti kot avstrijski minister za znanost Busek, madžarski kulturni minister Andrasfalvy, ministrski podpredsednik Češkoslovaške Miklo-ško, hrvaški zunanji minister Mršič in podpredsednik vlade češke republike Lukeš. Predsednika nove demokratične Republike Slovenije (ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti simpozija), sta zastopala minister za Slovence po svetu dr. Dular in minister za kulturo Capuder. Slovence v Italiji je predstavljal deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar, Južne Tirolce pa deželni svetovalec Frasnelli.
Seminar se je pričel s kulturno prireditvijo avstrijskih narodnosti — Slovencev, Madžarov, Hrvatov in Slovakov, naslednji dan pa so bili na vrsti posegi u-glednih gostov. Pozdravni in uvodni referat je prisotnim posredoval avstrijski državni poslanec Karel Smolle, ki zapušča dunajski parlament. Smolle je med drugim poudaril, da so manjšinske in človekove pravice nedeljive in da vzpostavitev demokracije na Vzhodu pomeni tudi veliko nalogo za vsakega avstrijskega demokrata. Avstrijske narodne skupine so v zgodovini trpele pod madežem, da so njihovi matični narodi živeli pod komunistično diktaturo, je nadaljeval Smolle. Posameznik neke narodne skupine je torej pogosto stal pred dilemo, ko so od njega zahtevali, naj se odloči med ideološkim odklanjanjem in emocionalno pripadnostjo nekemu narodu, katerega predstavništvo je
zavračal. Posledica tega procesa je bila navidezno svobodna, v bistvu pa prisiljena asimilacija. Poslanec je v svojem posegu tudi podčrtal ugotovitev, da naj višjo stopnjo meddržavne zajamčene pravice u-živajo gradiščanski Hrvati ter Slovenci na Koroškem in Štajerskem, vsaj na papirju. Čehi, Slovaki in Madžari se lahko sklicujejo na bilateralne pogodbe, čeprav so bili priznani šele leta 1976. Treba pa je poudariti, da Slovenci na Štajerskem doslej sploh niso bili vzeti v poštev.
Čas je, je nadaljeval Smolle, da razmišljamo o novi funkciji narodnih skupin na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Skupna Evropa bo dosegla enotnost samo v različnosti. Države se pravzaprav prav dobro zavedajo, da je zaščita narodnih manjšin koristna, saj »upoštevanje pravic manjšin in njihovih pripadnikov predstavlja tudi odločilni faktor za mir, pravičnost, stabilnost in demokracijo v državah udeležencev«.
Smolle je še poudaril, da iz takih zah-jtev izhajajo tudi finančne obveznosti neke I države. Opozoril je na točko 9 Kopenha-| ške izjave, v kateri piše, da imajo »nacionalne manjšine pravico, da ustanavljajo ' organizacijo tako v državi, v kateri živijo, kot tudi mednarodne organizacije za zaščito njihovih pravic.« Poslanec v dunajskem parlamentu pa je obenem opomnil, da je še živo prepričanje, da so manjšine v mednarodnih kontaktih kvečjemu faktor motnje. Tako je na primer delovna skupnost Alpe-Jadran letos izdala poročilo o manjšinah v posameznih članicah. Čeprav so organizacije narodnih manjšin ponujale svo-
dalje na 2. strani ■
Nemški narod sp
Rio
Rio
Za Evropo in svet je sreda, 3. oktobra 1990, zares zgodovinski dan. Od tega dne dalje namreč ne govorimo več o Vzhodni in Zahodni Nemčiji, o Zvezni republiki Nemčiji in o Demokratični republiki Nemčiji ter o Vzhodnem in Zahodnem Berlinu, temveč samo o Nemčiji. Konec je torej stanja, kakršno je nastalo pred 45 leti, ko se je z zmago zavezniških sil končala druga svetovna vojna, ki jo je bil leta 1939 z napadom na Poljsko začel tedanji Hitlerjev Tretji Reich, s
V Evropi imamo zdaj nemško državo s približno 80 milijoni prebivalcev, ki ima demokratični pravni in družbeni red, to
' je večstrankarski sistem in parlamentarno demokracijo. Nova država pripada najvažnejšima zahodnima zavezništvoma, se pravi Evropski gospodarski skupnosti in At-■ lantski zvezi. Kot zanimivost, ki pa je zna-! menje novih časov, omenjamo dejstvo, da bodo ostale na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike do leta 1994 sovjetske vojaške enote, za katere bo v finančnem pogledu skrbela nova nemška država, kot izhaja iz sporazuma, ki sta ga bili podpisali sovjetska in bonnska vlada. Tudi to se uokvirja v širši proces sporazumevanja in sodelovanja med Vzhodom in Zaho-
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 7. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Marco Polo«, dramatizirana zgodba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi - 1. oddaja; 14.50 V studiu z vami; 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
H PONEDELJEK, 8. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Vozlišča; 9.30 Doživljati rojstvo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Portreti in srečanja; 12.40 Mešani zbor Angelo Capello iz Begliana; 13.00 Opoldanski radijski dnevni;k 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Tako ali drugače?«; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 15.30 Simfoniki RTV Slovenija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
O TOREK, 9. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.40 Moški zbor Skala iz Gabrij; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
91 SREDA, 10. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glej, ko ješ; 12.40 Moški zbor Kralj Matjaž iz Libuč na Koroškem;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Na goričkem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goričkem valu; 16.00 Milko Bizjak igra na orgle v Crngrobu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 11. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S'o-venski esej; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 12.40 Mešani zbor Rupa-Peč; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 16.00 Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 1945; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 12. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 To je življenje; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!«; 14.30 Od Milj do Devina; 16.00 Antologija slovenske violinske glasbe. Violinist Tomaž Lorenz, pianistka Alenka Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 13. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfoniki RTV Slovenija; vodi Takao UUkigaya; pianist Volker Banfield; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Pevska skupina Sovodenjska dekleta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije; 16.00 Akademija Glasbene matice v luteranski cerkvi v Trstu; 18.00 Jože Javoršek: »Primož Trubar«, radijski prikaz; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Posvet o manjšinski problematiki
H nadaljevanje iz strani 1
je sodelovanje pri izdelavi poročila, pa je bilo njihovo sodelovanje odklonjeno kot nezaželjeno. V bodoče, je zaključil Smolle, naj bi princip ločevanja nadomestil princip skupnosti.
Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev je v svojem posegu poudaril, da preobrat na Vzhodu odpira nove možnosti za narodne skupnosti v Avstriji. Propaganda, ki je Slovence v Avstriji istovetila s pripadniki totalitarnega režima, je sedaj propadla. Grilc je prisotne spomnil na srečanje v Kopenhag-nu julija letos, iz katerega so izšli pomembni zaključki. Gre za predlog delegacij iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in San Marina o narodnih manjšinah. Predvsem je opozoril na člena 11 in 17, s katerima imajo narodne manjšine pravico do polnega sodelovanja pri odločitvah, ki zadevajo ohranitev in razvoj njihove identitete ter tudi pri oblikovanju teh odločitev. Da pa lahko sodelujejo pri odločitvah in izvajanju ter realizirajo pri-! merno obliko samoupravljanja, je potreb-! na ustrezna organizacijska struktura. Ko-j roški Slovenci se zato v zadnjem času zelo intenzivno ukvarjajo s tvorbo takšnih organizacijskih oblik. 2e dalj časa se razpravlja o takoimenovanem parlamentu narodne skupnosti, ki naj bi bil demokratično izvoljen in naj bi bil edino zastopstvo
narodne skupnosti navzven. Gril se je svojem posegu dotaknil tudi zastopstva ua rodnih skupnosti v zakonodajnih organih tako državnih, kot deželnih in tudi v ov činskih zborih. Zastopstvo narodnih skup nosti v posameznih zakonodajnih organ1 je danes že evropski standard v manjs111 skem pravu, je poudaril Grilc in navede nekaj podobnih primerov v raznih evrop skih državah.	.,
Slovenski minister Janez Dular je 01 v svojem posegu zelo kritičen, ko je S0-voril o izpolnjevanju avstrijskih obveznosti do slovenske manjšine. Spričo dem0 kratizacije v vzhodnoevropskih državah Je reševanje problematike manjšin načelu lažje kot doslej, čeprav se seveda pojaV Ijajo nove nevarnosti. Izgubil se je arga ment, s katerim so v Avstriji ožigosali prl padnike slovenske manjšine kot »titok° muniste«. Minister je poudaril, da je m° neposrednimi nalogami nove slovensk vlade tudi ta, da vztraja pri izpolnitvi “ ločil avstrijske državne pogodbe do Sl vencev na Koroškem in Štajerskem. V Prl meru neučinkovitosti takega prizadevanj pa se bo morala RS odločiti za morebibj internacionalizacijo teh vprašanj. HrvasK minister Mršič pa je bil laskav do Avstr1 je, saj je dejal, da so imeli Hrvati v Jug0 slaviji celo manj možnosti, da izražajo sv° jo narodno identiteto in kulturo, kot so J imeli gradiščanski Hrvati v Avstriji-
Shod SDZ na Smarjetni gori
Slovenska demokratična zveza je imela pomemben shod na krasni izletniški točki Šmarjetna gora pri Kranju. Posvečen je bil usodnim odločitvam Slovenije na poti v samostojnost. Močno so odmevali zlasti komentarji k zadnjemu zasedanju slovenskega parlamenta, na katerem se je sicer pokazala velika enotnost vseh političnih sil glede nekaterih temeljnih vidikov slovenske suverenosti, nastopilo pa je tudi znatno število prostih strelcev, ki so preprečili odobritev vseh dogovorjenih ustavnih določil.
Med govorniki so bili najvidnejši predstavniki omenjene stranke iz koalicije De-
mos: od predsednika in zunanjega ministr dr. Dimitrija Rupla preko predsednika Par lamenta dr. Franceta Bučarja do ministr za pravosodje dr. Rajka Pirnata, ministr za šolstvo dr. Petra Venclja in drug1 predstavnikov.
Na shod je bila povabljena tudi delega cija Slovenske skupnosti, v imenu kate je zborovalce pozdravil deželni tajnik 1 Jevnikar. V svojem posegu je zlasti pou. ril sorodnost med Slovensko skupnosti. Slovensko demokratično zvezo in sp* Demosom, kot tudi usodno povezanost ru tiče in zamejstva v prelomnih časih slovensko prihodnost.
Nemški narod spet v eni državi
B9 nadaljevanje iz strani 1
dom, zlasti med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Samo rojstvo nove nemške države je seveda posledica pravkar omenjenega procesa.
Kdor je v noči med torkom, 2., in sredo, 3. t.m., spremljal na televizijskih ekranih dogodke v Berlinu, je lahko na lastne oči gledal, s kakšnim veseljem in zadovoljstvom so ljudje odstranjevali vsa zunanja znamenja dotedanjega režima v Vzhodni Nemčiji, in se je pri tem verjetno spraševal, kako je mogoče, da se je ta na videz tako mogočna in trdna stavba naenkrat sesula v prah.
Rojstvo nove države je seveda poveza-
no tudi z velikimi težavami in kočljiv1 problemi. Pomisliti je treba samo na 11 do, ki čaka pripadnike nekdanjega c^T .n. nega aparata, kot so na primer vojaki, rf. licijski agenti, višji uradniki, sodniki, 11 telji, profesorji itd. Mnogo problemov tudi s prehodom od sedanjega planski na tržno gospodarstvo, od državnega povečini zasebno gospodarstvo. Glavne javnike v teh procesih bo treba »prevod jiti«, za kar bodo med drugim potrebna lika denarna sredstva. Toda v Bonnu so " timisti in pravijo, da bodo vse težave V stopno odpravljene ob zavesti, da je ne ški narod ponovno združen v eni sami žavi. Članstvo nove nemške države v v kih zahodnih zavezništvih pa predstav 1 trdno jamstvo pred morebitnimi avantV mi, ki so tudi v polpretekli zgodovini ne ški narod zelo drago stale.
B. Brezigar: »Odpadle so pretveze za zapostavljanje narodnih manjšin«
Spremembe, ki jih je Vzhodna Evropa °živela v zadnjem letu, so globoko vplive na ljudi, ki v zahodnih državah živijo a° vzhodnih mejah. Ti ljudje so bili dolga esetletja hote ali nehote pod vplivom dej-da se nahajajo ob železni zavesi in da 1° torej politično najbolj izpostavljeni del ahodne Evrope. Dolga povojna leta je tre-a tej politični dodati tudi vojaško izpo-stavljenost, saj do helsinške konference vprašanje meja ni bilo dokončno rešeno.
V tistih okoljih, kjer državna meja ne ®°vpada z narodnostno razdelitvijo, ampak vjvijo v zahodnih državah bolj ali manj Svilne manjšine naroda, katerega glavni-,na je bila onstran meje na Vzhodu, je bi-0 to nelagodje večinskega prebivalstva še ec.je in iz nelagodja je rastel odpor do ^anjšine, z njim pa tudi zavračanje vseh tako utemeljenih zahtev po zaščitnih . °ločilih, ki bi manjšino obvarovale pred ’2ginotjem.
. Dejanske razloge nelagodja, ki so izha-Ja^ iz objektivnega statusa narodnostno aiešanega ozemlja ob meji in subjektivne-^a počutja pripadnikov večinskega naro-a v odnosu do manjšine, je še stopnjevala večinska propaganda, ki je to nelagodje izkoriščala za utrjevanje, predvsem Pa nacionalistični osnovi, svoje posesti o-2erjdj a ob meji. Tako se je dogajalo, da je ecinski režim istovetil manjšino z režimom onstran meje in torej pripisoval Manjšini — v prvih vojnih letih nepolno, pozneje pa z bolj diplomatsko gc-Orico — težnje po spreminjanju meja in Predvsem po spremembi družbeno-politič-ega ustroja.
y trenutku, ko je v Vzhodni Evropi Dšlo do korenitih sprememb in so se v rzavah onstran železne zavese oblikova-a demokratične vlade, osnovane na parlamentarnih sistemih po zahodnem modelu, P formalno vzroki za tako zadržanje vedskih narodov odpadli. Pričakovali bi to-bistveno spremembo v odnosu do manj-P> kajti politične osnove za diskrimina-ni bilo več. Vendar pa sedaj lahko u-
etavljamo, da Zahod mnogo hitreje jem-e na znanje spremembe v Vzhodni Ev-°Pi za grajenje meddržavnih odnosov na ,°vih osnovah, kot pa prilagaja svojo nc-anjo politiko spremenjenim mednarod-1111 razmeram.
Tako smo v zadnjem času priče števil-obiskom, odpiranju novih tokov med-Prodnega in meddeželnega sodelovanja ^ ai na področjih, kjer je različnost druž-eno-poiitičnih modelov to sodelovanje do-
na ravni, ki jo določajo mednarodne listine, h katerim je Italija pristopila, mednarodne pogodbe, ki jih je Italija podpisala in sama ustava italijanske republike. Vse do danes slovenska manjšina te stopnje zaščite ni dosegla, čeprav obstajajo »de iure« nekatera zaščitna določila, n.pr. zakonodaja o slovenskih šolah v pokrajinah Trst in Gorica, in »de facto« nekatere situacije, v katerih se dejansko izvajajo omejena zaščitna določila. Vendar pa manjka zaščitni normativ, ki bi bil osnova za vse posege v korist manjšine in ki bi jamčil celotni manjšini minimalni standard zaščite, kot ga določajo veljavne mednarodne listine.
Razumljivo, čeprav z vidika mednarodnega in notranjega prava neutemeljeno, je, da je bil odnos italijanskih oblasti do slovenske manjšine zadržan, dokler so obstajala nekatera neurejena vprašanja z vidika mednarodnega prava, med temi pr-; venstveno vprašanje italijansko - jugoslovanske meje. Po dokončni ureditvi tega vprašanja z Osimskim sporazumom leta 1975 ni več spornih točk v odnosih med Italijo in Jugoslavijo in torej ne more biti več pravih zadržkov pri uveljavljanju zaščitnih načel manjšine.
Obstajali pa so še politični zadržki, ki so izhajali iz različnih družbeno-političnih sistemov in iz negativnega pristopa Italije,
slg
Ha
1 preprečevala, vzpostavljanju odnosov ravni političnih in drugih sorodnih or-
^nizacij sosednjih dežel in držav, vendar aenkrat ni mogoče beležiti pozitivnega Tliva tega novega duha »skupne evropske rahe« na stanje posameznih manjšin, n To velja tudi za slovensko manjšino v t .j*, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski l^.iini vzdolž meje z Republiko Sloveni-jj0- Ta manjšina si vsa povojna leta priza-eva, da bi uveljavila narodnostne pravice
kot pripadnice Zahodnega bloka, do držav, ki niso članice tega bloka. Po spremembah v Sloveniji, po demokratičnih parlamen-i tarnih volitvah in sestavi nove vlade je ta ; negativni pristop, kot dokazuje tudi odnos italijanskih oblasti do slovenske vlade, spremenil predznak.
Kar pa se pri tem ni spremenilo, je dejanski odnos do slovenske manjšine. Na-! sprotno, tudi zadnji predlogi italijanske vlade gredo v smer krčenja pravic, namesto uveljavljanja in priznavanja načel s področja manjšinske zaščite.
Problematika slovenske manjšine v Italiji ostaja torej kljub spremembam v Vzhodni Evropi še vedno odprta. Upanje, da bodo velike spremembe v Evropi blagodejno vplivale tudi na neurejena vprašanja znotraj posameznih držav, zaenkrat ni prešlo v stvarnost. Ker mednarodnopravni in politični razlogi za tako zadržanje vsaj formalno ne bi smeli več obstajati, je pač umestno vprašanje, zakaj se negativni odnos do te manjšine ni bistveno spremenil.
Odgovor je verjetno v ljudeh, ki temu vprašanju posvečajo pozornost. Negativni predznak v odnosih do slovenske manjšine torej verjetno ni bil pogojen samo s političnim in mednarodnim stanjem, ampak je i prerasel v nekakšen odpor do manjšine, ki 1 so ga politične oblasti dolga leta podžigale in ga sedaj nočejo ali ne morejo odpraviti. V tem obstaja po eni strani nevarnost za razvoj manjšine same, ki bo očitno mora-| la še dolgo čakati na uveljavitev svojih : pravic, po drugi strani pa zastoj v proce-su za uveljavitev kulturne identitete evropskih narodov v njihovi celovitosti.
Tudi to mora biti namreč naloga vseh ljudi, ki si prizadevajo za drugačne odnose v novi Evropi. Italija, Avstrija in druge evropske države bodo izkazale svoje resnično zanimanje za vzpostavitev novih odnosov tudi med ljudmi in ne samo med državami, torej za vzgajanje državljanov na osnovi resnične enakopravnosti, le če bodo poskrbele za dokončno ureditev manjšinskih vprašanj na osnovi mednarodno priznanega standarda pravic manjšin. Dokler do tega ne bo prišlo, bodo žal posegi teh držav na mednarodni ravni brez prave moralne in pravne osnove, saj je povsem jasno, da nobena država nima pravice zahtevati pri meddržavnih odnosih od drugih držav tega, česar sama noče ali ni sposobna izvajati znotraj svojih meja.
Ssk na shodu levice KD v Gradežu
Sklepnega dela zborovanja krščansko demokratske levice v Kongresni palači v Gradežu se je udeležil tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Tako je imel možnost za krajši razgovor z voditeljem te struje, bivšim ministrskim predsednikom De Mito, ki je imel zaključni poseg. Deželni tajnik Ssk ga je opozoril na še vedno ustavljeni postopek za zaščitni zakon v parlamentu in ga prosil za posredovanje, da bi
prišlo do pozitivne rešitve. Prisoten je bil predsednik deželnega odbora Biasutti.
Zasedanje je bilo posebej zanimivo za Slovensko skupnost, saj je bilo posvečeno razpravi o možnih volilnih reformah v Italiji. Ssk pa pri tem poudarja, da je treba pri vsakršni reformi upoštevati pravico narodnih manjšin, da imajo svoje izvoljene zastopnike.
dalje na 4. strani ■
TUDI SLOVENSKI DIJAKI
NA MLADINSKIH IGRAH
V nedeljo, 30. septembra, je s posebnim vlakom skoraj 300 mladih iz Furlanije-Julijske krajine odpotovalo v Rim, kjer se odvija finalni del mladinskih iger, ki jih kot vsako leto prirejata ministrstvo za šolstvo in italijanski olimpijski odbor. V deželni reprezentanci so množično zastopane tudi slovenske šole. Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice namreč nastopajo v orodni telovadbi in v moški odbojki, dijaki nižje srednje šole Ciril in Metod iz Trsta v namiznem tenisu in plavanju s plavuti, dijakinje nižje srednje šole Fran Erjavec iz Rojana pa v ženski odbojki. Med nastopajočimi bo tudi 44 zastopnikov združenja Italijanov iz Istre in z Reke.
UMRLA JE TONKA KOLERIČ
V 83. letu starosti je v Trstu umrla knjižničarka, publicistka in slikarka Antonija Kolerič. Na željo pokojnice so vest objavili po družinskem pogrebu, ki je bil v petek, 28. septembra. Tončka Kolerič je bila dolgoletna knjižničarka Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Napisala je veliko strokovnih del, veliko pa je objavljala tudi o nekdanjem življenju pri Svetem Ivanu v Trstu. Naj omenimo njene Utrinke iz življenja svetoivanskih mandrijarjev ter niz člankov Sveti Ivan in nikdar več. Sodelovala je v številnih likovnih razstavah. Ilustrirala je tudi pesniško zbirko Marije Mijot »Souze jin smeh«. Prejela je Trubarjevo diplomo. Zelo velik je bil njen delež pri kulturnem in narodnem delu na Tržaškem. Med vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti in se udeležila zbora aktivistov v Črnomlju. Bila je med ustanovitelji Prosvetnega društva Slavko Škamperle
Pisma uredništvu:
Openski farani se te dni sprašujejo, zakaj tak nejasen postopek za premestitev župnika.
Če smo prav razumeli, je bistvo problema v tem, da nam nenaklonjeni krogi hočejo odstraniti župnika zato, da bi imeli prosto pot za svoje znane in poznane cilje. Proces je namreč isti kot po tolikih prej čisto slovenskih farah: pri Svetem Ivanu, v Barkovljah, pri Sv. Jakobu, v Skednju, v Rojanu in pri Novem svetem Antonu.
Naj bo jasno, da openski župljani ne nameravajo odstopiti od svojih pravic, in zahtevajo, da ostane župnija svetega Jerneja ap. še naprej središče za slovenske vernike, kot je od vsega začetka bila in kakor to jasno določa škofova listina iz leta 1966.
Pričakujemo in želimo, da se tudi g. škof ne bo odpovedal danim zagotovilom in obveznostim, ki jih ima do slovenskih vernikov.
(Sledi podpis)
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, pričenja prihodnji ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 svojo redno sezono ponedeljkovih kulturnih večerov in srečanj. Prvi večer bo v sklopu prireditev Koroški dnevi na Primorskem. Odprli bodo razstavo »Arhitektura Zilje, Roža in Podjune«, ki sta jo pripravila prof. dr. Peter in Majda Fister. Poleg tega bodo še predstavili istoimensko knjigo in predvajali enourni videofilm o arhitekturi na Koroškem. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
MI IN SLOVANSTVO
55 nadaljevanje s 1. strani
prostor. Kako Slovenci? Pripravljeni moramo biti utemeljevati svoj obstoj z osveščenostjo in moramo, ob nujni pridnosti in ustvarjanju/upravljanju lastnega ekonomskega potenciala (moramo ga namreč neizprosno pridobivati!), odigrati vlogo, ki nam jo je Bog srečno-nesrečno namenil na tem razvodju in razpotju Evrope.
Toda ne sme v pozabo, da smo Slovenci neizpodbitno Slovani in kot taki mnza-hodnejši klin v srcu naše celine; kot narod smo torej osebek, vendar s slovansko kulturno matrico! Pred tem dejstvom zadnje čase mižimo, čeprav nas naši someščani kar posplošujejo s slavi, slavocomunisti, če že ne s ščavi. Za take ljudi (v naši neposredni soseščini jih je mnogo) smo vedno predstavljali nepojasnjen strah, vendar ne kot Slovenci — mi se že samodiferencira-mo s siglami D.O.C. — pač pa kot Slovani,
Ob tem razmišljanju se bo verjetno kdo namrdnil in takoj pomislil na breme slovanstva, ki naj bi nas dodatno težilo, nasprotno, prav naša pripadnost slovanskemu rodu nas dela zanimive in kulturno bogatejše, kajti brez slovanskega duha, ki ga je Sovjetska zveza v tem stoletju maličila, bo evropsko kulturno ogledalo napočeno; prav umetno sestavljena Sov. zveza ni mogla izničiti duhovnega bogastva, ki so ga ruski, ukrajinski in drugi slovanski ge-nialci položili na kulturno tehtnico Evrope, saj jih je Zahod dolga obdobja posnemal in se ob njih zgledoval, tako tudi slovenska Moderna. Današnji prosvetljeni ru-! ski voditelji pa hočejo z neverjetno na-1 glico pospraviti s tistim delom preteklo-1 sti, ki je skazila pravo podobo vzhodnega slovanstva in zato smemo verjeti, da bodo j vrednote, ki jih zmore slovanstvo, spet za- i
polnile okruške evropskega mozaika. To ]e bodočnost.
Ta bodočnost je na verjetnostni ravn1-V to bodočnost Slovenci smemo zaupati uj bi lahko med Vzhodom in Zahodom ko vezni člen teh narodov odigrali nemajhn0 vlogo.
Ssk na shodu levice..*
9 nadaljevanje s 3. strani
Ce se govori o 5-odstotni ali kaki podob3' omejitvi, je treba upoštevati, da v domovini t® klavzule, v Zahodni Nemčiji, 5-odstotni deleZ glasov za izvolitev v razne zbore ne velja za dansko manjšino na Južnem Slezviku, tako da njena stranka z nižjim številom glasov redn° izvoli svojega zastopnika v deželni zbor.
Še bližji je primer Slovenije, kjer že dos®" danja ustava določa, da imata tako italijansk3 kot madžarska manjšina zajamčeno vsaj po erl° mesto v vsakem izmed treh zborov slovenske®3 parlamenta.
A tudi italijanska ureditev pozna volilno u poštevanje manjšin. Na Tridentinskem-Južn®13 Tirolskem jamči pokrajinski volilni zakon Bocnu vsaj eno mesto v pokrajinskem — in rej tudi deželnem svetu predstavniku Ladincev' Italijanski zakon za izvolitev evropskega pari3 menta pa izrecno predvideva za stranke nemš^6, slovenske in francoske manjšine možnost P°ve zovanja z vsedržavnimi strankami in izvoli^® kandidata, ki prejme vsaj 50.000 preferenčni glasov. To sicer kaže, da je bilo določilo pisan° zgolj za Južnotirolsko ljudsko stranko, vsekak°r
pa po mnenju Slovenske skupnosti izkazuje
vsal
načelno pozornost zahtevi manjšin po zajamce" nih mestih v izvoljenih upravah. Ce naj bi t0 veljalo celo za italijansko zastopstvo v evroPj skem parlamentu, bi moralo toliko bolj veli3*1 za državni parlament in deželni svet.
VPRAŠANJE SEN. DUJANYJA O UKINITVI SREDNJE ŠOLE F. ERJAVEC V TRSTU
Na prošnjo šolske komisije Slovenske skupnosti je valdostanski senator Dujany pred kratkim naslovil na prosvetnega ministra pismeno vprašanje v zvezi s slovensko srednjo šolo »F. Erjavec« v Trstu.
Potem ko uvodoma ugotavlja, da se po členu 1 zakona z dne 19. julija 1961, štev. 1012, slovenske šole ustanavljajo ali ukinjajo s formalnim dekretom predsednika republike, in da so leta 1954 obstoječe slovenske šole na Tržaškem imensko naštete v Posebnem statutu, priloženem Londonskemu memorandumu in ki ga osvaja člen 8 Osimskih dogovorov, sprašuje ministra, iz katerih razlogov ni smatral za umestno upoštevati določila omenjenega zakona in mednarodnih listin.
Končno še sprašuje ministra, ali nameraval ponovno preučiti svojo odločitev (u-kinitev upravne in vodstvene avtonomije šole Erjavec), in to še zlasti v luči negativnih odmevov pri slovenski manjšini in nedavne odločitve deželnega upravnega sodišča (TAR), s katero je, v pričakovanju dokončne razsodbe, zamrznilo ukrep tržaške-! ga Šolskega skrbništva o ukinitvi srednje 'šole Erjavec po ministrskem naročilu.
POSVET »KNJIŽEVNOST OB MEJ1"
V TRSTU
V ponedeljek, 1. t.m., se je v Trstu k°® čal štiridnevni posvet na temo »Knjiže nosti ob meji in njihov prispevek k mirU<^ Za naše bralce bo posebno zanimivo, da s v soboto, 29.9., obravnavali t. i. >>s^ovafa sko območje« tovrstnega ustvarjanja ih _ je v tem kontekstu izstopala slovenska 11 stvarjalnost. O tej prisotnosti so spreg°va. rili Johann Drumbl s tržaške univerze, je govoril o »Handkeju in slovenski k1! turi«. Prof. Marija Pirjevec je razmisli3 o podobi, ki so jo Slovenci pustili v del1 tržaških italijanskih pisateljev. Boris -hor je skušal tujim literarnim zgodovin3.1 jem prikazati Kosovela in Ketteja ter nj^ odnos do morja. Diomira Fabjan-Bajc ' zbranim razkrila Rebulov svet, Ciril Z bec pa je v svojem govoru sicer izr3Zg misel o spornosti samega pojma »obme)1 književnosti«, istočasno pa je analiziral n rodnostne in kulturne zidove, ki so Pr*,s°a. ni na obmejnih področjih in se torej od1 žajo tudi v književnosti. Na posvetu v stu bi moral biti prisoten tudi pariški jak Evgen Bavčar, ki pa je bil zadržan ^ je torej svoje poglede o slovenski knjiz®g, nosti in še posebej o povezanosti s srednJ evropskim prostorom
SSG predstavilo novo sezono
V veliki dvorani Kulturnega doma je!prostoru. Slovenci torej pričakujemo, da lovensko stalno gledališče v ponedeljek, j bo Italija zavzela do naših problemov sta-• oktobra, predstavilo občinstvu svojo no- lišče, ki bo v sozvočju s tem kvalitetnim v° sezono. Na prireditvi sta spregovorila skokom v smislu demokracije. V to razmi-
Predsednik SSG, zgodovinar Jože Pirjevec, 111 ravnatelj ter umetniški vodja Miroslav
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONCIC« V TRSTU
razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. Podpore, namenjene rednemu študiju ali čredni raziskavi ali izrednemu študijskemu Potovanju v tujini.
Pogoji so naslednji: b Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini; 2- Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti;
2- Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curricu-'um, opremljene z družinskim listom pronica in kopijo zadnje družinske davčne Prijave je treba nasloviti do 31. oktobra 1990 na:
Visokošolski sklad »S. Tončič«, Pisarna Boris Kuret, ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405, 365260.
šljanje se vključuje tudi problem našega gledališča, je nadaljeval predsednik ustanove, ki je ena poglavitnih inštitucij naše manjšine. Pričakuje se, da bo tudi ta ustanova z novim odnosom do manjšine ponovno zaživela, brez skrbi, ki jih ima sedaj.
Miroslav Košuta pa je prisotnemu občinstvu predstavil repertoar. Pri njegovi sestavi so dali največji poudarek družbe-no-angažiranim, predvsem pa vedrim, sproščujočim delom. Primeren poudarek so dali tudi delom iz sodobne italijanske književnosti.
Na ponedeljkovi predstavitvi je spregovoril tudi režiser Hlapcev Boris Kobal,
ki je poudaril, da je njegov dramaturški in režijski pristop do tega dela v iskanju vsebinske opredelitve Jermanove situacije znotraj levice, pa tudi znotraj klerikalizma katere koli smeri. Usoda tega glavnega junaka je usoda posameznika v neki družbi, ki zanj nima posluha. Poudaril je še, da bo igra gotovo požela velik uspeh, saj je bilo vanjo vloženega ogromno truda.
Ob koncu srečanja so si prisotni ogledali še krajši umetniško-zgodovinski film režiserja Marka Sosiča z naslovom: Narodni dom 1920-1990. Film je bil posnet ob 70-letnici požiga tega poslopja, ki je bilo simbol slovenske kulture in sploh prisotnosti v Trstu.
Beri - širi - podpiraj
"NOVI LIST«
°šuta. Prisotni so bili tudi vsi ustvar-jalci Hlapcev, letošnje prve predstave,
k,
atero slovensko gledališče že šesto leto rj5sničuje svojo zamisel — postaviti na treski oder vsa Cankarjeva dela.
Dr. Pirjevec je v svojem posegu predani poudaril, da morajo dogodki, do ka-erih je pred nedavnim prišlo v Vzhodni
Tečaj o arhivistiki v Trstu
Zapisi, ki nastajajo pri tekočem delu in poslovanju so v najširšem pomenu gradivo. Nato deli gradiva niso več za praktično vsakdanjo rabo. Z odmiranjem praktične uporabnosti prehaja težišče pomembnosti na znanstveno stran. Kakor hitro smo pri gradivu ugotovili, da ima
(s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev), nadaljevali novembra leta 1988, znova se predstavljamo s tretjim tečajem, ki se bo zvrstil od ponedeljka 8. oktobra do srede 23. oktobra 1990. Tečaj se bo odvijal v popoldanskih urah v prostorih Odseka za zgodovino pri NSK v Tr-
trajno vrednost, smo mu priznali značaj narod- stu v Ulici Petronio 4. Prvi tečaj smo krili z
nega kulturnega premoženja.
| lastnimi sredstvi, ostala dva pa sta dobila fi-
S tečajem o arhivistiki želi Odsek za zgodo-j nančno kritje s strani Deželnega odborništva
kv:
ropi, pozitivno odjekniti tudi v našem
vino pri Narodni in študijski knjižnici podčrtati pomen hranjenja skupnega kulturnega gradiva, ki je obenem dokument narodne bitnosti. Na drugi strani želimo vzpodbuditi pri organizacijah, ustanovah, društvih, šolah skrb za zbiranje in hranjenje dokumentarnega gradiva. Zavedati se moramo važnosti arhiva, ki priča o preteklosti in sedanjosti. Tečaj, ki ga prirejamo in ponujamo širši javnosti je le prvi korak pri uveljavljanju arhivistike v sklopu slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Tokrat je na vrsti tretji tečaj o arhivistiki. Začeli smo decembra 1987 s prvim seminarjem
V OKVIRU BEVKOVE
stoletnice rojstva
Literarni klub v Novi Gorici in Združenje yiievnikov Primorske sta v niz Bevkovih pro-
s!au
Je
vključila tudi odmeven literarni večer, ki [. bil v petek, 28. septembra, v slikarskem ate-
tamkajšnjega upodabljajočega umetnika avdija Tutte. Po izboru Aleksija Pregarca in hlače pesnice Vide Mokrin, so se v ateljejskih
^°storih zvrstili Nevin Birsa, Edelman Jurinčič, Mokrin, Silvana Paletti, Boris Pangerc, Ja->,2 Povše, Zora Tavčar, Marjan Tomšič, Sergij
Jo
Vita Žerjal in Milojka Zižmond-Kofol. Svo-°dsotnost so opravičili Ace Mermolja, Alek-Q?Ider Peršolja, Vlado Sav in Irena Žerjal.
Pisci so po pozdravnih besedah Bratine, Pre-
b-i:
Ca in Pangerca seznanili zares lepo število s°tnih s sodobnim snovanjem žlahtne besede Primorskem in želi veliko odobravanja. Lepo j. mžnost za seznanjanje s samoniklo rezijansko ^sko književnostjo je dobila Silvana Paletti, ]e naravnost očarala občinstvo.
Nastop primorskih ustvarjalcev z obeh stra-iheje je bil gotovo pomembna etapa delova-a Združenja književnikov Primorske, ki počasi, k sfa!no osvaja prostor, ki mu pripada v okviru eslovenske literarne stvarnosti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1990-91
Ivan Cankar: Hlapci, drama, režija Boris Kobal David Pownal:	Mojstrska	lekcija,	komedija,
režija Mario Uršič Federico Garcia Lorca: Kaj pravijo rože, pesnitev s petjem in plesom, režija Meta Hočevar Eugene 0’Neill: Dolgega dne potovanje v noč, drama, režija Dušan Jovanovič Campanile, Fo, Sciascia: Triptih, komične enodejanke
Niccolo Machiavelli: Mandragola, komedija, gostovanje PDG Nova Gorica Alexandre Dumas:	Pokvarjenec ali Lepota in
moč, zgodovinska komedija, gostovanje SLG Celje
Abonma v Trstu
Vpisovanje abonentov, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 734265.
Abonma v Gorici
Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20, telefon 33288.
za kulturo in izobraževanje. Tako smo uspeli dobiti na eni strani uradno priznanje za našo pobudo, na drugi strani pa lahko nudimo strokovno storitev brezplačno.
Tečaj vsebuje sedem tematskih sklopov, ki so razvrščeni v 24 efektivnih učnih ur. Predavatelji so strokovnjaki iz italijanskih in slovenskih državnih ustanov; konkretno gre za Državni arhiv v Trstu, za Deželno nadzorništvo za arhive v FJK, za Arhiv Slovenije in Zgodovinski arhiv v Ljubljani. Tečajnikom bodo torej predavali priznam slovenski in italijanski strokovnjaki. Zanimivo bo prisluhniti dvema različnima izkušnjama ter ju primerjati.
Program tečaja je razvrščen v naslednje sklope: 1. Od prvih dokumentarnih zbirk do današnje arhivske strukture (2 uri); 2. Arhivi in arhivska služba v Italiji (2 uri); 3. Arhivi in arhivska služba v Sloveniji (2 uri); 4. Arhivi v deželi Furlaniji - Julijski krajini (2 uri); 5. Delo v arhivu in vloga arhivarja (8 ur); 6. Tehnična oprema v arhivu (4 ure); 7. Restavriranje in konzerviranje arhivskega gradiva (4 ure).
Za podrobnejše informacije ter za prijave se je treba obrniti na Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu v ulici Petronio 4, vsak dan (razen nedelje) od 8. do 13. ure (tel. 733-086). V naslednjih dneh bomo objavili natančen razpored vseh predavanj, ki se bodo zvrstila med 8. in 23. oktobrom 1990 v popoldanskih urah v prostorih Odseka za zgodovino.
—O—
UMRL JE ALBERTO MORAVIA
Alberta Moravio, ki velja za najuglednejšega sodobnega italijanskega pisatelja, so pokopali v petek, 28. septembra, v družinski grobnici pokopališča Verano. Pri pogrebu so bili prisotni samo sorodniki in najtesnejši prijatelji. Uradna pogrebna svečanost je bila v Rimu na Kapitolu pred županstvom.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Revija Sodobnost tokrat v celoti posvečena zgodovini
Jesenska številka revije Sodobnost je tokrat skoraj v celoti posvečena zgodovini, njenim možnostim in vlogi ter našemu odnosu do nje. Glavni in odgovorni urednik revije Ciril Zlobec je razpisal anketo in opozoril na nekatera bistvena vprašanja, ki se postavljajo v zvezi s slovenskih zgodovinopisjem. Na ta vprašanja je odgovorilo sedem slovenskih zgodovinarjev, ki so iz-
rekli svoje mnenje o tako imenovani zgodovinski distanci, o soodvisnosti med politiko in dejan-'pa je bila v Sloveniji od leta skimi dogodki v preteklosti, o tem, ali je po njihovem mnenju ta stroka dovolj navzoča in vplivna v zavesti vsakega Slovenca ter o razlo-
za razumevanje današnjega položaja. Brez tega pa sinteza seveda ni mogoča.
Zgodovinarka Milica Kacin-Wohinz meni, da so Slovenci precej dobro osveščeni o svoji zgodovini. Nadalje piše, da je zgodovinsko dogajanje nujno odvisno od politike, saj je slednja že sama po sebi zgodovinsko dogajanje. Druga stvar pa je serveda odvisnost te vede od političnih teženj. Vsaka stranka piše svojo zgodovino, ker
1945 ena sama ' stranka, so posledice jasne. Revolucija in kontrarevolucija ali državljanska vojna po mnenju dr. Wohinz ne jemlje ugleda narodnoosvobodil-
ben člen napredka. V tem je človek na Sloven skem gotovo storil velik korak naprej. Dr. terski nadalje ugotavlja, da v slovenskem z9°"
Ci®' zbra'
dovinopisju manjka antropološki pristop, prej bi bilo treba pripraviti načrt za izdajo nih del slovenskih politikov, po zgledu zbra11 del slovenskih pesnikov in pisateljev.
dali
Tudi dr. Janko Prunk je mnenja, da smo vse preveč poudarka slovenskemu slovstvu odločilnemu elementu narodne zavesti in raZ^ ja. Socialni in gospodarski elementi pa so os v glavnem neraziskani. Izjema je le obdok narodnoosvobodilnega boja, ki je bilo temen obdelano, toda neobjektivno in enostransko^ terpretirano, to pa je v mladih in v krit® generacijah zbudilo ravno nasprotni učinek.
O slovenski zgodovini piše tudi mag- durl| Perovšek, ki podobno kot njegovi ostali kol ugotavlja, da nam manjka sintetičnih zgodovj11
skih del. Sliši se, da je zgodovinopisje doslej
i slu-
žilo le enemu gledanju na medvojno dogaj
daflie
in da so zato njegova dognanja, ki zadevajo
voj-
no obdobje, lahko tudi bistveno sporna. V so'
,dob"
gih, zaradi katerih se slovenski zgodovinarji ta-
ko poredko odločajo za pisanje sintetičnih pregledov naše preteklosti. Poleg tega so morali raziskovalci povedati svoje mnenje o tem, kako vrednotiti razvoj Slovencev v prvi jugoslovanski družbi ter kako oceniti narodnoosvobodilni boj — ali kot veliko dejanje slovenske narodne samozavesti ali pretežno kot tragedijo.
Ervin Dolenc je v svojem zapisu predvsem opozoril na hierarhični odnos med zgodovinopisjem in politiko. Slednja namreč potrebuje zgodovinopisje, ker se vedno utemeljuje na preteklosti, čeprav deluje za prihodnost. Avtonomija znanosti pa se žal večkrat celo v najbolj liberalnih zahodnih demokracijah pokaže kot vprašljiva. Mag. Dolenc nadalje trdi, da je slovensko zgodovinopisje novejšega obdobja precej nepopularno. Zlasti pa širši krog bralcev pesti pomanjkanje sintetičnih pregledov. Zaradi kočljivosti najpomembnejših političnih tem smo iz nove slovenske zgodovine v glavnem obdelovali manjše enostranske probleme, zaključuje avtor.
Kar zadeva zgodovino Slovencev pa dr. Bogo Grafenauer meni, da se vse preveč poudarjajo kulturne prvine v našem sociološkem in literarnem pisanju. Slovenci pa nismo samo rezultat književnosti, ampak bistveno širših in po-
nemu boju. Najbolj je bil NOB razvrednoten j nem času prihaja zato tudi do postavljanja
ant'"
prav zaradi pretiranega poveličevanja in zamolčevanja zločinov.
Mladi zgodovinar Žarko Lazarevič pa je med drugim napisali, da bo sedanja zamenjava oblasti privedla do nove kvalitetne spremembe. Ob enakopravni dostopnosti virov vsem zainteresiranim raziskovalcem, bodo končno lahko obstajale različne interpretacije preteklosti. Dr. Janko Pleterski pa v svojem zapisu ugotavlja, da problem malih narodov ni le njihovo lastno vprašanje, temveč gre za vsebinsko prvino progre-sa samega. V Evropi postaja očitno, da je suverenost vseh, velikih in malih narodov, neizogi-
tez tezam, ki jih je doslej zgodovinopisje
zap>-
Ve®
salo o drugi svetovni vojni na Slovenskem, dar s takim, mehanskim načinom, ni možno sP°" znavati zgodovinske resnice. Potrebna
je
sintč"
za, zaključuje Petkovšek, ta pa bo gotovo Prl
■išia-
Zadnja številka revije Sodobnost vsebuje
tu-
di nekaj literarnih prispevkov, drugi del re’
:viie
pa je spet posvečen zgodovinskim vprašanje111.
bojem in plebiscitu na Koroškem v letih in kulturnopolitičnim konceptom jugoslovanske
ga unitarizma pri Slovencih v letih 1918-29.
nji članek pa obravnava kulturnopolitični Pr° revije Sodobnost v štiridesetih letih.
Ljubljanska revija Aura za bralce posebne vrste
V Ljubljani naslovom Aura,
že drugo leto izhaja revija z namenjena bralcem posebne vrste. Berejo jo ljudje, ki so dovzetni za zunanje-čutno zaznavanje in za vse tisto, kar lahko občutimo le z našim tako imenovanim šestim ču-
tom. Kot piše v podnaslovu Aure, gre za revijo membnejših zgodovinskih procesov, potrebnih za S za »mejna področja znanega«.
ohranitev in izoblikovanje narodne skupnosti. Kar zadeva pomanjkanje sinteze v našem zgodovinopisju pa avtor izraža trditev, da je potrebna temeljita kritična in celovita analiza zadnjih sedemdesetih let, ki je najpomembnejši čas
Precej člankov je posvečenih vzhodnim filozofijam, jogi ipd., pomembno mesto pa zavzema-
čen nedavnemu seminarju z naslovom »Past
ves therapy« (Terapija o prejšnjih življenjih)
je konec avgusta potekala na zagrebškem
menu. Aura objavlja pričevanja oseb udeležile tega seminarja. Z regresijo i ri »ugotovili«, kakšno vlogo so imeli v pret;
življenjih — ena je bila egiptovska druga revno, slepo dekle, tretji japonski
ki so skl1”
princ6s3,
bojeV’ tu-
ljenja, interpretacija sanj, magija in hipnoza, grafologi j a, obstoj bitij in onostranstva.
inkarnacijska terapija najbolj neboleče m
V ljubljanskem Cicibanu prvič legenda o Kristusu
Novi veter, ki je zavel iz Slovenije, je zajel ščansko tradicijo in je v vsaki številki objavljala
tudi otroško glasilo Ciciban, namenjeno osnovno- zgodbice o pogumnih kurirčkih ali malih parti-
kovito sredstvo, ki lahko odpravi travme, - ^ hove, fobije in celo organske motnje, saj ie 111
človekove psihe neverjetna. K temu je treba dati, da po nekaterih anketah kar 40 odstot ^ Američanov verjame v reinkarnacijo. Podo prepričanje se hkrati s širjenjem različnih se
šolskim otrokom. Revija slavi letos 45-letnico svojega obstoja, njen glavni urednik pa je ilustrator Božo Kos. V letošnji prvi, septembrski številki, ki sovpada z začetkom šolskega leta, bodo otroci lahko prebrali legendo z naslovom Kristus in sveti Peter. Revija razlaga besedo »legenda« takole: »Legenda je zgodba, v kateri nastopajo Kristus in svetniki.«
Za naše revije ni nič nenavadnega, če so v njih objavljene tudi zgodbe o svetnikih. Za Cicibana pa je to velika novost. Ljubka otroška
.,	.	.	,____i ja, ki je izšla v Nemčiji in je bila zaradi izr'
zamh, ki so se odlikovali v narodnoosvobodil-	J	j	j	t0(
,	.	i	„.	nega	povpraševanja trikrat ponatisnjena. ^ ...
nem boju. O teh zgodbah v Cicibanu ni vec ..	,
knjige trdi, da se je treba popolnoma odpov
sledu. Dejstvo je vsekakor pozitivno, revija pa ;
bo tako dosegla večji krog malih bralcev, torej otroke, ki verjamejo v Miklavža, pa tudi tiste, ki so prepričani, da jim decembrska darilca nosi Dedek Mraz.
Ciciban objavlja poleg tega tudi vrsto drugih zanimivih in ljubkih zgodbic s kvalitetnimi ilustracijami, pa tudi pesmicami, križankami, vprašanji, pravljicami, zgodbami o živalih,
ti vsej kuhani hrani in jesti le surovo sadJe ,
bol<
samemu
hr®
fle
tu1*1
zelenjavo. Človek, piše, mora vse svoje in prezgodnjo smrt pripisati le Nikakor ni res, da z uživanjem surove ne bomo dovolj močni za delo. To dokazuje poskus, ki so ga opravili z devetimi atleti-so nekaj časa jedli samo surovo hrano, so svoje izide. Manj človek je
kuhar-' Zboljšali svoje izide. Manj človek je, holJ
.........	,	.......	..	,.	-______ i sposoben, trdi avtor. Vitalnost se poraja iz ^
revija, ki je bila sicer vedno na precej visoki sknm recepti, nasveti za varčevanje in se mar- ;	0
ravni, je doslej puščala ob strani slovensko kr-, sičem.	i	dalje	na	8.	straf'
A'
SI
m:
M;
te
»b
ob
Pl
Za^
fil
Obširen prispevek Mirjane Gračan je P°sV^
Ki
S1F
S«
jo argumenti kot reinkarnacija, čudežna ozdrav-, nlh samurai ipd. Avtorica članka trdi, da
stra-
da-
v sodobnem času širi tudi pri nas v Evropi- ^
Mnogi bodo z zanimanjem prebrali članek^
zdravi prehrani. Revija Aura objavlja nekaj
svetov, povzetih iz knjige Helmuta Wandma
 ________________=_	  izre"
ifl
ce1°
)e
program prireditev v kd v gorici
°d 8. do 12. oktobra, ob 18. uri: Gledališki Seminar »NEVTRALNA MASKA«. Prireditelj: 2SKD iz Gorice.
OKTOBER 1990 ^reditve ob 40. obletnici ustanovitve sindikata C. I.S. L.
U' oktobra (četrtek), ob 20. uri: Otvoritev Ustave.
12. oktobra (petek), ob 8.30: Priložnostna složnost. Prireditelj: C.I.S.L. iz Gorice.
15. oktobra (ponedeljek), ob 20.30: Ivan Can-ar: »HLAPCI«.
15- oktobra (torek), ob 20.30: Gledališka predava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
15. oktobra (četrtek), ob 18. uri: Srečanje z avt°rjem MIROSLAVOM KOŠUTO. Prireditelj: •dturni dom.
15- oktobra (četrtek), ob 20.45: Filmska predla - GORICA KINEMA ’90. Prireditelj: KINO-
4teljE.
SeMinar združenja »THELEMA« iz Gorice
15- oktobra (petek), ob 20.30:	Konferenca
5l?AJ JE GNOSI«.
20. oktobra (sobota), ob 17. uri: Razprava o ^ladinski problematiki; ob 21. uri: Film »II gab-iatl° Jonathan«.
21. oktobra (nedelja), ob 10. uri: Glasbeni kon-
Slovenija odločno po poti suverenosti
cert-
ob 12. uri: Nagrajevanje likovnega tečaja;
° 12. uri: Konferenca.
20. oktobra (sobota) in 21. oktobra (nedelja), " 15. in ob 9. uri: Namiznoteniški turnir »Aldo lcciulin«. Prireditelj: ŠZ AZZURRA iz Gorice.
. 22. oktobra (ponedeljek), ob 21. uri: Koncert indij
Na petkovi (29.9.) skupni seji vseh treh zborov slovenske skupščine so delegati še enkrat dokazali, da so vse politične sile v Sloveniji složne in enotne, ko gre za uveljavljanje in utrjevanje slovenske suverenosti. Dokument o ugotovitvah, stališčih in sklepih o urejanju mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije, ki dejansko omogoča Sloveniji, da se pogaja bodisi z zveznimi organi kot drugimi republikami Jugoslavije in tako kot suverena država odloča o svoji prihodnosti in odnosih do drugih jugoslovanskih organov, so dejansko sprejeli soglasno, saj je proti glasoval le eden izmed prisotnih delegatov v skupščini. V tem smislu pa so tudi izzveneli govori predsednika skupščine Bučarja, predsednika republike Kučana, predstavnika vlade Janša ter predstavnikov vseh strank, ki so zastopane v slovenskem parlamentu. Vsi, razen predstavnika vojske, so se strinjali, da morajo zbori sprejeti ta dokument, ki izraža politično voljo Slovencev po uresničitvi pravice po samoodločbi in suverenosti.
Delegati so tudi sprejeli ustavni zakon o uresničevanju dopolnil, ki zadevajo ljud-
sko obrambo ter ureditev služenja vojaškega roka. Tako je skupščina sprejela a-mandma, ki bo odslej omogočal nabornikom pravico do ugovora vesti in torej služenja vojaškega roka v alternativni civilni službi. V tem smislu je predsedstvo Slovenije že razrešilo dolžnosti dosedanjega poveljnika slovenske teritorialne obrambe general-podpolkovnika Hočevarja.
Delegati pa niso dali potrebne dvotretjinske večine dopolnilom ustavnega zakona, ki so določali, da zvezni zakoni in drugi predpisi zveznih organov niso veljavni v republiki Sloveniji, če niso v skladu z njeno ustavo. Med temi propadlimi predlogi je bil tudi oni, ki je zahteval preprečevanje organizacije in registracije delniških družb, ki bi nastajale iz obstoječih podjetij z izdajanjem internih delnic. S temi bi se namreč okoristili predvsem vodilni uslužbenci podjetij, kot se to trenutno dogaja.
Slovenska vlada se je v zvezi s temi lastninskimi vprašanji obvezala, da bo v zelo kratkem času predstavila poseben zakonski osnutek o urejanju lastninskih problemov.
lanske klasične glasbe. Nastopata: Budhadi-Jya Muwrehyel (sitar) in Sanka Chaterryel (tab-)• Prireditelj: Združenje »Surya Chandra Yo-2a* iz Gorice.
24. oktobra (sreda), ob 20.30: Glasbeni kon-'6rt: »LIMITE LIVE«.
25. oktobra (četrtek) ob 20.45: Filmska predava . GORICA KINEMA ’90. Prireditelj: KI-‘N°A.TELJE.
26. oktobra (petek), ob 17. uri: JAVNA TRI-
NA: »Naša stvarnost in združena Evropa«.
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
Marice Bevk Peta	zap Legenda
ro f
^ počastitev 100-letrdce Bevkovega' 'istva objavljamo v našem podlistku še n° legendo iz njegovega obširnega prozna opusa z naslovom Peta zapoved, ki je natisnila revija Mladika leta 1936.
. aPisana je v občutenem, ljudsko poudar- j jktem slogu in pomeni tudi današnjemu Jkfcu prijetno branje z globokim člove-.
bR sporočilom. Pisateljev vsakomur ra- \ ^Tnljiv slog je hkrati dokaz, da je pri Bev-■ u flo za ustvarjalca, ki je izšel iz ljudstva,
Je imel ob pisanju pred seboj najrazno- j 7stnejše bodoče bralce, od najbolj izobra- j /Pbt do preprostih ljudi. Zato ni čudno, i.5 se je že za svojega življenja tako pri-j 1 ubil Slovencem, posebej še primorskim
k)
'Jekom.
(Ured.)
1.
ž M prejšnjih časih je živela v gorskem jjotju mati s svojim sinom, ki so ga tUi krstili za Ivana. Rodila ga je tri dni za etR, ko so ji bili obesili moža. Ta je bil ?^§el človek in velik pretepač, v jezi je g, ubil človeka. Sodniki so ga sodili po r°Rih postavah, zato je moral umreti.
8. Materi ni ostalo drugega na svetu kot lt>0mašna koča nad glavo in sirota v na-
ročju. Ker ni imela niti pedi zemlje, se je morala preživljati z dnino. Živela je bedno in samotno, zakaj sosedje ji niso mogli odpustiti moževega dejanja, niso ji privoščili lepe besede ne milega pogleda.
Kadarkoli je mati vzela Ivančka v naročje in ga ujčkala, so ji tekle solze po licih. Ne le zaradi trpljenja, ki ga je prestajala, temveč bala se je tudi, da se je pritaknila otrokovi duši vsaj trohica očetovih strasti.
Bil je še čisto majhen, komaj je mogel izgovarjati besede, ko ga je že vzgajala v strahu božjem in ga učila moliti. Kadarkoli je gledala njegove sklenjene roke in čiste, nedolžne oči, ki so se mu upirale proti nebu, je bila potolažena. Njene ustnice so mu od jutra do večera brez prestanka šepetale božje zapovedi. Hotela je, da se vtisnejo v otrokovo dušo ko doline v obličje zemlje.
Materine besede niso padale v vodo. Boljšega otroka si ni bilo mogoče želeti. Ce je kdo pogledal v njegove sinje, ko gorsko jezero globoke oči, sta mu legla mir in blaženost v srce. Ko je zrasel v dečka in začel pasti kozo na gmajni, so po-
stali nanj pozorni tudi sosedje. Stavili so ga svojim otrokom za zgled.
Mati je vsak večer molila za očetovo dušo. In vsakokrat so ji stopile solze v oči. Ko je bil Ivan še majhen, ni opazil teh solz, ko pa je dorasel, so mu grenko kanile v srce.
»Mati, zakaj vedno jočete za očetom?« jo je nekoč vprašal.
In ona mu je povedala vse po pravici, niti najmanjšega mu ni zamolčala. Saj enkrat tako in tako mora zvedeti; bolje, da zve iz njenih ust. Morda ga bo prav to kdaj odvrnilo od greha in nesreče.
Sin je sklonil glavo in se zamislil. Mati je menila, da ga je morda ranila z resnico, pogledovala ga je molče in ga božala po licih. Sin se je bridko nasmehnil. »Kaj naj storim,« jo je vprašal, »da ne boste več žalovali?«
»Zapovedi se drži,« mu je rekla. »Tako boš pomagal meni in morda tudi očetu.«
Obljubil je, da se bo držal zapovedi.
Toda bil je tudi nadalje veder in vesel kot prej. Le kadar se je zasmejal, se je iz dna smeha odkrilo nekaj grenkega. Bil je spomin na očeta.
Težko, da je mati to opazila. Bila ga je vesela, kot more biti le redka mati vesela ! svojega sina. Ni prezrla, da ga tudi drugi ! gledajo s ponosom, kakor da je njihov.
Nihče ni imel tako modrih oči ne tako svetlih las. Poleg tega je bil najmočnejši v vasi. Od vsepovsod so ga klicali k delu. Ni bilo tako težkega bremena, da bi ga on ne dvignil. Ni bilo tako temne noči, da bi ga bilo strah. Klicali so ga tudi, kadar je bilo treba razvneti radost med mladino. Ni ga manjkalo pri molitvi ne pri petju. Le pri pijači in pri pretepu ga ni bilo.
»Boji se,« so govorili. To je slišal, grenko mu je kanilo v srce.
Tedaj se je zgodilo, da se je v ondotne gozdove priklatil medved, ki je hudo gospodaril med ovcami na planini. Glas o zveri je šel skozi vse vasi ter vzbujal strah in trepet. Prišli so gosposki lovci, prinesli muškete in pripeljali pse, a so se vračali domov prazni in lačni.
Pritekel je pastir in povedal, da je bil medved zopet pri čredi in da je to pot huje počenjal kot kdaj prej. Kmetje so se zbrali, ugibali sem in tja, nazadnje pa sklenili, da priženejo čredo domov. Nihče si ni upal nad medveda.
Tedaj se je oglasil Ivan.
»Kakšen pa je medved?« je vprašal. »Ali je večji od človeka?«
»Dosti večji ni,« so mu odgovorili, »a je močnejši.«
»Toda človek je umnejši. Nadenj pojdem.«
Ljudje so se čudili, skomizgovali z ra-
meni, a nihče ga ni mogel odvrniti od sklepa. Fanta se jim je zdelo škoda. Le mati mu ni branila, zaupala je vanj. Pokrižala ga je za pot in mu rekla: »Bog ti pomagaj!«
In je vzel sekiro in odšel.
Dva dni so postajali ljudje na vasi in se ozirali na pot, ki je vodila na planino. Ivana še ni bilo. Toda tudi nikogar drugega, ki bi prišel in naznanil, da je mrtev. »Premagal ga bo,« so že verjeli nekateri. »To se pravi, skušati Boga,« so drugi stresali z rameni.
Napočil je tretji dan, tedaj se je prikazalo nekaj temnega na stezi. Bil je nekdo, ki je nekaj težkega vlekel na hrbtu. Od daleč ni bilo mogoče razločiti, ali je človek, ki nosi žival, ali žival nosi človeka.
»Medved je!« je nekdo zakričal.
2e so hoteli pobegniti, ko je mati spoznala svojega sina. Ves poten in upehan je prinesel kalonci mrtvega medveda in jim ga vrgel pred noge.
»Tu ga imate,« si je obrisal pot s čela.
Bili so vsi začudeni. Četudi so vedeli, da je zver mrtva, se ji niso upali približati. Obstopili so jo v velikem krogu. Toda niso vedeli, ali naj se bolj čudijo kosmatincu ali fantu, ki ga je premagal.
Ivan je z bleščečimi se očmi stal poleg matere, ki se ga od ponosa ni mogla na-
gledati, in se smehljal. Bil je krvav po vf! tu, a bila je le medvedova kri. Tudi se^ ra, ki jo je nosil za pasom, je bila krva''3'
»Pa kako si ga?« so hoteli vedeti.
Povedal je, kako ga je. Ko se je ihe ved postavil na zadnje šape, da bi ga 0 jel, ga je bilo najlaže. Zver ga je opras^3 la le na ramenu, kjer mu je bila raztrg3 na tudi obleka.
»Pogumen je,« so ljudje kimali z g1 vami.
»In močan.«
Novica se je raznesla po vsej okolic'j tudi do najsamotnejših hiš. Ljudje so at vkup, vsakdo je hotel videti medveda j. drznega mladeniča. Prišli so tudi biriči, so bili takrat v deželi in nabirali voja^ za cesarsko vojsko.
Ti so si bolj ogledovali fanta kot ib® veda. Ugajala jim je njegova moč in aJ gov pogum. Spogledali so se, nato so a1 položili roko na rame.
»Pojdi z nami!« so mu rekli.
Fant je prebledel, zakaj vedel je, to pomeni. Pogledal je ljudi. Nihče ga bil pripravljen braniti, celo umikali s o Nato se je ozrl v mater, ki je stala 0 strani in si je z rokami zakrila Oči so mu govorile: Če hočeš, jih vrŽe ob tla in pobegnem. Ali hočeš?
(Dalje)
Ljubljanska revija Aura...
a nadaljevanje s 6. strani
krvi, ki smo jo mi zapackali z raznimi umetnimi snovmi, začimbami in drugimi strupi, da bi ustregli našim sodobnim okusom.
Veliko tistih, nadaljuje avtor knjige, ki pre- j idejo na surovo prehrano, se v začetnem obdobju pritožuje nad močnimi občutki lakote. Sploh j pa ne gre za pravo lakoto, ampak za tek po, prejšnji hrani. Če se postimo tri ali štiri dni, j lakota izgine. Lakota torej ni odvisna od vrste hrane, ki jo uživamo, trdi pisec, ampak jo zahtevajo bolne celice s svojimi mikrobi. Gre za neko vrsto abstinenčne krize celic po strupu, ki so jih doslej dobivale.
Za ljubitelje skrivnostnih zadev bo zanimiv tudi intervju z Gudrun Weerasinghe, mlado slikarko iz Essna, ki se je že zelo zgodaj začela zanimati za zunanječutno zaznavanje. V članku razlaga, da ima vsak človek in tudi žival svojega duhovnega vodnika, s katerim je mogoče priti v stik le, če so naši nameni čisti in pošteni. Slikarka je prepričana, da njen čopič vodi bitje iz onostranstva. Ko ji njen duhovni vodnik uka-
že, naj kaj ustvari, prime slikarka za čopič ® delo ji gre kar samo od sebe od rok. Večino®3 slika v transu in z zaprtimi očmi.
Aura objavlja tudi kroniko seminarja Evan gelizacije 2000, ki je potekal v Ljubljani v zač® ku septembra ob izredno številni udeležbi- Bol®
DOM MANGART ŽARNICE — KANALSKA DOLINA tel. 0428/63173
Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin.
O zakonu za obmejna področja
V pričakovanju novega rimskega sre-j Čanja o zakonu za obmejna področja jej bila v Vidmu seja deželnih tajnikov, na-j čelnikov deželnih svetovalskih skupin in parlamentarcev šeststrankarske deželne koalicije za uskladitev stališč.
Predstavnika Slovenske skupnosti, deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar, sta se med drugim ponovno zavzela za to, da bi v zakonskem besedilu za obmejna področja ohranili postavko v korist kulturnih potreb slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Gre za člen zakon-
skega predloga, ki je bil v poslanski zbornici že odobren, pozneje pa so se pojavili predlogi, da bi ga črtali in problem rešili s posebnim zakonom.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je na tem deželnem vrhu zagovarjal stališče, naj zakon o obmejnih področjih vsebuje omenjena določila v korist obeh manjšin.
Deželno tajništvo Ssk je tudi naslovilo brzojavko na podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija z zahtevo, naj se iz zakona za obmejna področja ne črtajo finančna določila v korist manjšin.
so prišli tja z upanjem, da bodo ozdraveli. k® se je nekaterim, tako piše avtorica članka Lju',a Garbajs, tudi uresničilo. Predaval je misijonark Emilijan Tardif iz Dominikanske republike-vsakem njegovem nastopu naj bi nekaj ljudi r® ozdravelo. Znanost za takšne vrste pojavov ni®3 odgovora, po p. Tardifu pa je razlaga ena sa®a' »Odpri srce in Kristus ti bo pomagal«. Zdrav® ki sedaj preverjajo čudežne ozdravitve, do * terih naj bi prišlo v Ljubljani.
Moč p. Tardifa po mnenju avtorice sloni °3 tem, da skuša vzbuditi v človeku same pozid\
ne misli. Iskrena, poštena misel veliko pom1
.e®
in izžareva neverjetno energijo. V premislek je avtorica sledeči primer: če človek ne je,
nima hrane, bo gotovo umrl od lakote, če Pa
le er ne 'i te®
- al>
in duha, je velika razlika. Lahko celo ozdravi premaga bolezen. To se zgodi zato, ker so m njegove misli pozitivne.
Navedli smo le nekaj najzanimivejših čl®1 kov, ki so se pojavili v septembrski Auri. Se/ da pa trditvam, ugotovitvam in teorijam, ki I bo prebral na straneh te revije, verjame ali P3 ne — to je seveda odvisno od posameznika.