Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, petek 2. aprila 1954 LETO VII— STEV.13 —CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trj 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-250 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne- Cetrtletna naročnina 129, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. PoStnin« ' plačana v gotovini. NEKAJ mSL! IZ ZAKLJUČNE BESEDE TOVARIŠA TITA NA IV. PLENARNEM SESTANKU CKKPJ Komunisti morajo dajati ton delu delavskega sveta Naii komunisti so v zvezi z demokra- tizacijo v naši državi in sklepih VI. kongresa, ki spodaj niso bili dovolj po- jasnjeni in konkretizirani, mislili, da je prišel zdaj konec, da so komunisti odigrali svojo vlogo kot orožje dikta- ture proletariata in da nastaja zdaj -povsem nova doba, v kateri komunisti nimajo nobene druge dolžnosti razen tistih, ki jih ima vsak drug državljan. Mislili so, da so, denimo, izgubili svojo dolžnost, dajati ton, dajati smer, na- dalje razvijati ideološko stran in zavest naših državljanov. Vsi tisti, ki mislijo, da smo mi, ko- munisti, oproščeni vsake discipline in da lahko vsakdo dela, k,ar hoče, se mo- tijo, in njim ni mesta v naši komuni- stični Zvezi. In prav po tem, tovariši, bi bilo treba najodločneje udariti zme- raj in povsod, kajti tistim komunistom, ki ne uveljavljajo linije Zveze in ki se ne pokore sklepom, ki jih je sprejela večina, ne more biti mesta v Zvezi in naj gredo iz nje. Naša Zveza, komuni- stična Zveza, mora biti monolitna ce- lota, zdaj enako, kakor je bila prej, ko smo se pripravljali na oboroženi boj proti razrednemu sovražniku. V tem je, tovariši, bistvo: disciplina in izpolnjevanje sklepov. In razume se, da ni govora o tem, da komunisti zdaj nimajo tiste odgovornosti in dolžnosti v delu za pravilni razvoj socializma, kakor so jo imeli prej v pripravah in uresničevanju revolucije. Poglejmo n. pr. podjetja, strinjam se s tem, naj se komunisti ne vmešavajo v tehnično vodstvo podjetij. Tehnično vodstvo naj imajo ljudje, ki so za to strokovno iz- šolani in odgovornost za tehnično vod- stvo pada nanje. Komunisti v podjetju pa se ne morejo v njih zadržati na vzgoji in dviganju zavesti nezavednih in malozavednih delavcev na višjo stop- njo. To ne zadostuje. Komunisti si mo- rajo prizadevati, da se v teh podjetjih na splošno uveljavlja politika, in paziti, kako delajo delavski sveti, komunisti morajo dajati ton delu delavskega sve- ta in morajo bdeti in paziti, da se ne hodo dogajale razne kriminalne stvari, da se ne bo delala škoda ne le kolek- tivu, marveč tudi vsej naši skupnosti. Njihova vloga je velikanska. In delati morajo tako dobro, da onemogočijo vse tiste elemente, ki bi hoteli razbijati in slabiti pravilni razvoj samoupravljanja v podjetjih. Mnogo imamo problemov ne le v pod- jetjih, marveč tudi povsod. Pri nas so si ti gnili anarhodemokrati vtepli v slavo, da niso več komunisti tisti, ki dajejo ton družbenemu mnenju, da je njihova vloga prenehala, da komunisti kot revolučionar}i ne ustvarjajo več javnega mnenja, marveč razni domi- šljavi intelektualci po kavarnah in na podobnih mestih, ki so nedisciplinirani t) Partiji in ki mislijo, da so zdaj nu vr^ti in poklicani, da določajo nadalj- njo smer razvoja. Zato pravim, komunisti morajo hiti na svojem mestu v kulturi, v tisku, književnosti in sploh povsod, zlasti pa v viaših ustanovah, v prosvetnih usta- novah, šolah itd. Okrepiti je treba delavsko socialni sestav v ZK in čedalje bolj in bolj in sprejemati v ZK ljudi iz tovarn m ■podjetij. Mnogi naši komunisti mislijo, da je njihova vloga, to se pravi njihove dolž- nosti in njihove obveznosti, omejena samo na notranje probleme Zveze, na iisto notranja organizacijska vprašanja, na vprašanja discipline nasproti tem notranjim problemom itd., da pa se ne nanaša tudi na druge sektorje našega družbenega življenja sploh. Ce se danes tu na tem plenumu po- stavimo na stališče, denimo, glede šol- stva, glede tiska itd, to ne more ostati samo naše stališče tu, marveč mora bi- ti hkrati stališče vsakega posameznika na mestu, kjer dela in kamor pride. To mora biti njegovo stališče. Razume se, mi zdaj ne bomo komandirali tej ali •ni pristojni ustanovi, ki to vodi, mi ne bomo rekli, da morajo to in to sto- riti, toda to jim moramo na razne na- iine sugerirati. Vsakdo, profesor, uči- telj, uradnik in vsak drug mora vedeti, da je to stališče komunistov, komuni- sti pa nekaj pomenijo v naši deželi in njihov pomen ni prenehal. In če se ho pozneje kdo temu postavil po robu, ho to pomenilo, da je proti pravilnemu razvoju socializma v naši deželi in pri- Msk od zgoraj, pritisk javnosti, ga ho •nemA>gočil, da bi še nadalje v kal- nem ribaril. Prepričan sem, da ni po- sebno mnogo tistih, ki si hodo upali •dkrito nastopiti proti takšnim gledi- ščem, toda gledišča, na katera se po- stavimo, bodo v polni meri učinkovita samo, če jih bodo vsi komunisti do- sledno branili. Kaj predlagam na koncu? Predlagam samo to, naj plenum naroči Izvršnemu hc^iteju ZK, da ta vprašanja, ki se Wčejo ne notranje partijske organiza- cije, marveč tiska, književnosti in raz- nih drugih problemov, dobro prouči in na podlagi tega, toda ne v obliki skle- pa določi jasno precizirano stališče na- šega plenuma, nas komunistov, tako da ho vsak, kdor hi se hotel temu ogniti in to izigrati, vedel, da ne more, ker ho to črno na belem videl, in ve- del, da se tega mora držati, pozneje pa naj naše ustrezne instance, katerih na- loga je voditi posamezne ustanove, do- be pobudo, da bodo na podlagi tega ukrepale. Vsebina IV. plenuma CK ZKJ nal bo zakon za komuniste Dne 29. in 30. marca je bil v poslopju Centralnega komiteja v Beogradu IV. plenum Zveze komunistov Jugoslavije. Plenarni sestanek je začel generalni se- kretar Zveze komunistov jugoslavije tovariš josip Broz-Tito in dal besedo tovarišu Aleksandru Rankoviču, ki^ je imel referat o organizacijskiti vpraša- njiti. Po referatu se je razvila razprava, ki je trajala še naslednji dan, in v ka- tero je poseglo več članov Centralnega komiteja. Ob koncu dela IV. plenuma je^ imel zaključno besedo generalni se- kretar Zveze komunistov jugoslavije tovariš Tito. Gradivo plenuma je tako obširno m važno, da ga naš list ne more priobčiti zaradi pomanjkanja prostora niti v iz- vlečku, objavljen pa je bil v Ljudski pravici in Slovenskem Poročevalcu. Vsak komunist mora biti s tenri gradi- vom seznanjen ter bo ena prviti nalog osnovniti organizacij ZK, da vsebino IV. plenuma na sestankih še posebej pro- učijo ter z njo seznanijo slehernega komunista. Tovariš Tifo je v zaključni besedi ob koncu dela IV. plenuma dejal: Mislim, da naj bi bila direktiva za vse naše člane Zveze spodaj, ne resolucija, mar- več referal iovariša Rankoviča, v ka- terem so zajeli vsi problemi, in raz- prava, ki se je lu razvila, da bi vse lo proučevali, da bi se ljudje lega držali, d* bi bila to direktiva, aa ne bi misl^, da je vse lo samo napisano in govorje- no tu na plenumu, da ne bi mislili, da lahko ljudje spodaj delajo po svoje. Ne, to bodi zakon za komunisle. Tovariš Aleksander Rankovič podaja svoj referat na IV. plenumu CK ZK J Dobra vzgoja kadrov v gostinstvu in trgovini - prvenstvena naloga Trgovinsko-gostinske zbornice Ob decentralizaciji naj v Celju ne bo prevelikih sprememb. — Ustanovljen ho fond za šolstvo in vzgojo kadrov. — Več pozornosti kulturni postrežbi. — Posebnih kreditov in dotacij letos za potrebe gostinstva in trgovine ne bo. — Za predsednika zbornice ponovno iz- voljen Žic Mirko. V ponedeljek, dne 29. marca je bil v Celju drugi redni o^>čni zbor Trgo- vinsko-gostinske zbornice za Celje. Po- leg sedeminosemdeset povabljenih ude- ležencev je bil navzoč tudi predsednik MLO tov. Jerman, predsednik republi- ške trgovinsko-gostinske zbornice tov. Cunder, predstavniki celjskih gospodar- skih ustanov, predstavniki trgovinskih zbornic drugih okrajev in tako dalje. Občni zbor, ki mu je predsedoval tov. Uranjek, je najprej izvolil potrebne ko- misije, nato pa je dal besedo doteda- njemu predsedniku zbornice tov, Zicu. Tov. Žic je precej obširno poročal o delu trgovinsko-gostinske zbornice v preteklem letu. Zbornica je imela v preteklem poslovnem letu veliko usi)e- hov, zlasti v tem, da je dobro razvila delo raznih odborov. Preko svojega upravnega odbora pa je najtesneje so- delovala z Mestnim ljudskim odborom in s tem pomagala rešiti mnogo aktual- nih vprašanj, zlasti pri ureditvi loka- lov, bodisi gostinskih ali trgovskih, or- ganizirala je tečaje za kvalificirane in polkvalificirane delavce v gostinstvu in skrbela za nemoteno šolanje trgovskega naraščaja. V zvezi z novo uredbo o gostinstvu je navedel, da bo treba najti primemo obliko dela in način, kako bi se v socialistični sektor vključilo čim več privatnih gostišč v ožjem delu me- sta. Tudi vprašanje trgovske šole je po- stalo zelo pereče, saj le-ta nima svojih lastnih prostorov in je treba misliti tudi o novogradnji ali pa ureditvi ne- kakšnih prostorov zanjo. Med drugimi nalogami, ki so pred zbornico, je tudi preureditev in razširitev hotela Union, preureditev Železodvora in tako dalje. V razpravi, ki je poročilu sledila, so govorniki obravnavali razna vprašanja, ki zadevajo poslovanje gostinske trgo- vinske zbornice. Decentralizacija trgovske mreže v Ce- lju naj bi ne prinesla prevelikih raz- drobitev in sprememb, ker že doslej ni v Celju podjetij, ki bi vzdrževala ve- liko število poslovalnic sorodnega zna- čaja. Menijo, da bi decentralizacija na drobne enote predstavljala nekako vrnitev v privatno trgovanje, ne pa na princip družbenega upravljanja. Veliko je bilo govora o vzgoji kadrov. Vzgoji kadrov je treba dajati prven- stveno vlogo, kajti brez kvalitetnih in poštenih ljudi ne bo uspešno delo v trgovini in gostinstvu nič večje, i>a če še toliko p>odjetja dajejo v obnovo in renovacijo svojih lokalov. Med tem, ko se celjske gostilne in trgovine lepšajo in modernizirajo, je šola trgovskih učencev pastorek, ki uživa gostoljub- nost v tuji hiši, ki nima dovolj učnih sredstev in ostalih pripomočkov. Ker se problem pojavlja povsod po Sloveniji, bo pri republiški gostinski zbornici osnovan fond za vzgojo kadrov, kate- rega bo upravljal posebni odbor. V Celju, ki je turistično mesto, ob- čutno primanjkuje hotelov, zlasti pa dobro opremljenih prenočišč. Zato bo gostinska zbornica vztrajala pri svojem namenu, zbrala potrebna sredstva za preureditev hotela Union, za ureditev sob v hotelu Pošta in v hotelu Savinja. Predsednik Mestnega ljudskega odbora tov. Jerman je med razpravo o tem vprašanju dejal, da mestni ljudsiki od- bor ne more zaenkrat še smatrati tr- govine in gostinstva za prvorazredni problem, ker so pač kapitalna izgrad- nja, dalje investicije družbenega stan- darda in prosvete prvenstveno važne. Izjemoma bo mestni ljudski odbor sku- šal najti v proračunu nekaj sredstev za preureditev hotela Union, ki bi dru- gače propadel. V razpravi so govorili precej tudi o združitvi gostinskih zbornic mesta in okolice in sklenili, da novoizvoljeni od- bor natančno prouči vse okoliščine, se poveže z gostinsko zbornico okolice in z njimi vred predebatira, če nujnost združitve obstoja. Potem se bodo odlo- čili za tisto, kar bi vsebovalo največ koristnih nagibov, UgotovUi so, da je v Celju med indu- strijskimi podjetji še veliko nečlanov gostinsko-trgovinske zbornice. Le-ta podjetja so bila mišljenja, da od včla- njen j a ne bi imela nobenih koristi. Gostinska zbornica naj v bodoče najde oblike dela, ki bi tudi tem koristile in taka E>odjetja skuša pridobiti za član- stvo. Prvi tak korak bi storila z ustano- vitvijo izvozne agencije. Govorili so nadalje še o pomanjkljivostih v trgo- vini in gostinstvu, o plačah, o vzrokih kriminala, o aranžerski službi, o po- manjkanju kuhinjskega kadra itd. Ob koncu so sestavili ustrezajoče sklepe, ki jih je komisija posnela iz razprave in nakazanih smernic v i>oro- čilih. Izvolili so nov upravni odbor, ka- teremu na čelu je bU ponovno izbran tov. Žic Mirko, nov nadzorni odbor, častno razsodišče, delegate za republi- ški zbor in delegata v odbor, ki bo ure- jeval fond za vzgojo kadrov. Četrti plenum CK ZK.J o Ljudski mladini v svojem referatu na IV. plenumu CK ZKJ se je tovanš Aleksander Ran- kovič dotaknil tudi vprašanja mladin- ske organizacije in problemov, ki so za položaj mladega rodu v naši stvar- nosti izredne važnosti. Pokazalo se je, da hi bilo potrebno, spremeniti sistem dela mladinskih or- ganizacij in ga prilagoditi sedanjim razmeram. V glavnem sta se tu poja- vili dve gledišči. Nekateri tovariši so videli rešitev tega vprašanja v tem, da bi organizacijo LM spremenili v nekako zvezo društev, ki bi se v glavnem ukvarjala z družb eno-zabavnim, teles- no-vzgojnim, kulturnim in drugim de- lom. Politična vloga organizacije hi bila tako zapostavljena. Drugi so predla- gali naj se izpremene organizacijske oblike LM in ustanove različne zveze mladinskih organizacij, posebej za de- lavsko, za srednješolsko in za kmečko mladino. Tako bi bila mladina po slojih razcepljena, očitno pa je tudi, da tak organizacijski ukrep ni niti najmanj potreben. Organizacije Ljudske mladine na vasi, v šolah in v podjetjih imamo, in tako je dovolj možnosti za obrav- navanje specifičnih problemov posa- meznih slojev mladine. »Bistvo vpra- šanja je v delu osnovne organizacije, ne pa v ustanavljanju nekakšnih po- sebnih vodstev ...« Te besede tovariša Marka si moramo še posebej zapomniti. Na vsak način je potrebno, da mla- dinska organizacija usmeri svojo de- javnost tudi v vzgojo mladine v dru- štvih, kjer le-ta obstoje. Kjer pa dru- štveno delo še ni razvito, mora LM za- četi z organizacijo te dejavnosti, ne da hi pri tem zanemarjala politično de- lo, ki je njena glavna naloga. V nekaterih republikah so mladinska vodstva pričela razpravljati o tem, da bi bilo potrebno zasnovati in vzposta- viti organizacije LM po teritorialnem načelu. To se je lani izvršilo pri nas v Sloveniji po vseh mestih. Posledice te reorganizacije niso bile kar najboljše ker je precej mladincev, ki so bili prej včlanjeni v šolah in podjetjih, ostalo izven organizacije. Tudi gmotna sred- stva terenskih organizacij so bila iz- redno pičla. Interesi mladine različnih slojev v teh organizacijah so najrazno- vrstnejši in tako je izredno težko re- šiti vprašanje vsebine in oblik dela. Mladinska vodstva sedaj proučujejo možnosti, da bi ponovno postavili or- ganizacije v šolah in podjetjih. Pripominjam, da v Celju lani nismo prenesli organizacij na teren prav za- radi tega, ker smo ugotovili, da bi dobršen del mladine tako ostal izven organizacije. Možnosti za ustanavljanje terenskih organizacij so dane le v strnjenih de- lavskih naseljih, kot na primer v Rav- nah ali v Trbovljah. Tovariš Rankovič je poudaril tudi to, da je potrebno mladinsko organizacijo razširiti in sprejeti v njo nove člane, predvsem v nekaterih predelih Hrvat- ske in Slovenije, pa tudi drugod. Dobršen del referata govori o po- trebi strokovne vzgoje delavske mladi- ne, o nujnosti predrugačenja metod de- la v šolah, o problemih vajenske mla- dine, o izobraževalnem delu mladine na vasi in v zvezi s tem tudi o odprav- ljanju nepismenosti. S. V. Skupna konferenca ZKS za Celje-mesto in okolico Danes ob 8. uri je v Narodnem domu v Celju pričela z delom skupna konfe- renca Zveze komunistov za Celje- me- sto in okraj Celje-okolica. Konferenca bo Iroiala 2 dni. Dnevni red je naslednji: 1. Otvoritev konference, 2. Poročilo o delu z razpravo. 3. Bodoče naloge z razpravo, 4. Volitve komiteja in revizijske ko- misije ter delegatov za III. kongres ZKS. O poteku konference (o poročilili, razpravi in smernicati za bodoče delo) bomo obširno poročali v prihodnji šte- vilki našega lista. Volivci v Konjicah se vedno bolj zanimajo za delo ljudskega odbora v zadnjih štirinajstih dneh je bilo v volilnih enotah konjiške občine več zborov volivcev, na katerih so obrav- navali gospodarske naloge za letošnje leto in uspehe dela iz preteklega leta, o čemer so poročali odborniki. Udeležba, ki je bila skoraj povsod zelo dobra, je pokazala, da se volivci vedno bolj za- nimajo za delo ljudskega odbora^in po- sebej še za gospodarska vprašanja kra- ja. Najbolj je prišlo to do izraza v ve- čini okoliških vasi, kjer so sprejeli vo- livci sklepe o popravilu občinskih cest. Ponekod, kot n. pr. v Bezini, na Stra- nicah in še nekaterih drugih vaseh bi za to pK)trebovali tudi denarna sredstva, saj bi gotove ceste morale biti delno tlakovane, vendar občina letos še nima toliko sredstev za te namene. V kolikor je to predvideno v proračunu, bo ta vsota uporabljena za popravila manj- ših mostov. Zelo pereče je tudi vprašanje ure- ditve dovozne ceste na konjiško želez- niško postajo. Kadar je suho vreme, je tu polno prahu, ob deževju pa iz tega nastane blato, vse to napravi na vsakega tujca, ki pride po opravkih v ta kraj, že takoj ob vhodu zelo nepri- jeten vtis. To cesto v največji meri uporabljajo konjiška in druga okoliška podjetja (KONUS, LIP, KZ, državno posestvo in druga), zato so bili volivci mnenja, naj bi ta prispevala tudi svoj delež k vzdrževanju. Na zboru v Konjicah pa so zopet ob- ravnavali konjiški jarek ali takozvani konjiški »kulturni spomenik« kot ga ponekod nazivajo. Priznati je treba, da je bil že predmet neštetih sestankov, kjer so sprejeli vrsto sklepov ter po- stavljenih rokov, vendar še vse stoji in čaka. Vsa ta dela, kjer je računana tudi kanalizacija, vodovodna napeljava in razširitev cestišča, bi stala okoli 20 mUijonov dinarjev, tako vsaj menijo občinski odborniki. Predlog občinskega proračuna pred- videva 4,900.000 din dohodkov in 7,500.000 din izdatkov. Povečani izdatki T primeru z lanskim letom gredo naj- več v breme zvišanja prispevka za so- cialno zavarovanje in za podpore ob- činskim oskrbovancem. V načrtu za letošnje leto je še ure- ditev parka in otroškega igrišča, na- bava kinoaparature, za katero bodo največ prisi>evala konjiška p>odjetja tn pa prenovitev poročne dvorane. O vseh predlogih volivcev bo še razpravljal ljudski odbor. Pričetek priprav za veliki partizanski tabor v Celju v sredo popoldne je bn v Celju se- stanek zastopnikov političnih organiza- cij iz vseh okrajev Štajerske in Prek- murja z namenom, da bi pretresli orga- nizacijo velikega partizanskega tabora pod geslom »Štajerska v borbi«. Se- stanka se je udeležilo tudi več gostov iz Ljubljane, med njimi Viktor Avbelj, Mitja Ribičič, Stane Skrabar in drugi. Na sestanku je bil sestavljen glavni odbor oziroma komisije za propagando, prosveto, ureditev terena, promet, zdravstvo in tako dalje. Končno je bUo tudi sklenjeno, da bo tabor dne 5. sep- tembra v celjskem predmestju Ostrož- no. Ta prostor je bil določen za tabor iz ozirov, ki jih je naš list že objavil. V najkrajšem času bodo organizirani pripravljalni odbori tudi po vseh šta- jerskih okrajih, verjetno pa tudi po va- seh in organizacijah ter podjetjih. V zvezi s taborom bodo takoj pričeli zbi- rati dokumentarni material za izdajo zbornika partizanskih bojev in akcij, dalje bodo zbirali imena vseh partizan- skih borcev in aktivistov, ki naj bi se vključili tr> v edinice, pri katerih so se bo Icvali. Računajo, da bo na vi sodelovalo preko 15.000 bivših i^^i-tizanskih borcev in aktivi- stov "z Štajerske ter več stotisoč drugih ljudi. Takoj ob začetku gradbene sezone poskrbimo za varnost pri deta in za delovne pogoje Sio^an 2 »Savinjski vestnik«, dne 2. aprila 1954 Stev. IS Pogled po svetu Kljub staremu reklu, da ni nič no- vega pod soncem, je vendarle vedno dosti novic. Masargk nekje razlaga, da je politika znanost ali da hi vsaj mo- rala biti. Ločil je teoretično in znan- stveno politiko od praktične, istočasno pa trdil, da učenost še ne jamči za spo- sobnost, poštenost in hrabrost. Ce po- gledamo politično dejavnost preteklega tedna, se nam to nasprotje med ra- zumno in pošteno politiko, ki ji je cilj utrjevanje človečanstva navznoter in navzven, ter med realno in zvito poli- tiko, ki ji je namen človečanske ideale zatirati, pokaže prav tako jasno kot kdajkoli. To je konstanta, znotraj nje pa mrgole dogodki, ki nas zdaj razve- seli zdaj spet zjeze in žalostč. Evo nekaj najbolj značilnih: Srednji vzhod je kakor sod smodnika, ki ga skiLŠajo zažgati vsi, pa se zazdaj še drži v relativnem miru. Izraelci so se pritožili na OZN, Arabci so obtožili Izraelce, na meji med Izraelom in Jor- danijo je izredno stanje, prav tako na libanonski in egiptovski; v Egiptu pri- reja vojaška »junta«, kakor pravijo Angleži Nagibovi kliki, velike vojaške parade, ob Suezu je vedno več spopa- dov, arabski kralji potujejo. Musliman- ski bratje protestirajo, zraven pa so svetovni listi polni novic o ameriški osi od Ankare preko Iraka do Pakista- na, o ameriških bazah v Severni Afriki, o »močni« roki, ki jo bodo Angleži stegnili in zaprli preko Egipta, skratka svetovna javnost ve, da ne gre samo za arabski Hn židovski nacionalizem, marveč da gre tudi in še bolj za ame- riške in angleške agenture, ki ta dva nacionalizma izkoriščata, razpihujeta in uravnavata veter v jadra svetovnega poloma, ki naj bi z mečem razsekal gordijski vozel nasprotij, čigar žrtev so napolkolonialne, mandatne in napol- neodvisne države Srednjega Vzhoda. Senco pa meče sem čez Kavkaz tudi SZ, ki se je zadnje čase zatekla k diplomatskim protestom proti raznim paktom, ki naj bi povezali Kairo, An- karo, Jeruzalem, Beirut, Bagdad, Sau- da, Teheran in Karači. Ce nič drugega ne, ti protesti pričajo, zakaj pravza- prav gre. Druga stvar je Ženeva. Baje Dul- lesa nič ne veseli, da hi šel na ta »daljnovzhodni Miinchen«, kakor so konferenco krstili zlobni časnikarji, ki nimajo nobenega smisla za plutokratske instinkte ameriških republikancev. Dul- les bi rad tiste seje prepustil podtaj- niku Smithu, kajti sesti za mizo z LR Kitajsko res ni udobno. In Kitajci so si v Ženevi rezervirali 235 sob, SZ 155, Severna Koreja pa kar 60. To je prava invazija diplomatov izza železne za- veze pod vodstvom Molotova, ki si je rezerviral celo vilo, imenovano »Rdeča vila«. Ceremoniel konference je določil tudi kitajščino za uradni jezik na kon- ferenci. Konference se nekam vesele Francozi, saj bodo imeli zaradi polo- žaje, v Indokini precejšnjo besedo. Nji- hoi^ »Verdun v džungli«, kakor ime- miiejo Dien Bien Fu z vojaškega sta- lišča niti ni tako važen kakor s poli- tičnega. Amerikanci terjajo, da se bo- jišče v Indokini vzdrži za vsako ceno, že zato, da hi kitajski kolos na jugu imel za vsak primer mehko mesto. Isto- časno pa terjajo, da se ratificira po- godba o EOS. To pa Francozi vežejo na Posarje, kjer se stvari ne premaknejo nikamor, pač pa se vedno bolj gnoje. »Naj se najprej Evropa evropeizira, po- tem se bo pa še Posarje.'^ je izjavil Nemec Hellioege. »Doba Ludvika XIV. je mimo, čemu bi samo Nemci plače- vali!« Daljnovzhodni Miinchen, Ženeva, bo torej močno čutila evropsko zagato. Srditi boji na nož med bambusi v raz- bohotnem tropskem pragozdu odločajo tudi diplomatske prakse na pariškem in berlinskem parketu. Tretja stvar je Indija. Iraški agent, ki se mudi v Karačiju, bi rad spravil Nehruja z Mohamed Alijem, pa ni ver- jetno, da ga ho. Indija raste, raste njen ugled pri vseh podjanrdjenih kolonial- nih ljudstvih. Nehru je Francozom od- ločno povedal, da je tudi za njihov Pon- dicherry odbila ura. A do njih je bil vsaj vljuden, Portugalce pa je pogledal zviška. Ameriška misija v Karačiju ne dela ravno v ugodnem ozračju, posebno ker je vladna politika v Pakistanu pri volitvah pogorela. Ljudstvo ni zato, da bi nosilo kožo naprodaj za kogarkoli. To se vidi tudi v Severni Afriki, kjer, na priliko, Amerikanci hočejo vzpostaviti svoje letalske baze v Bi- zerti in Mers-el-Kebiru, češ da Fran- cozi nimajo radarskih naprav in da ne morejo braniti Južne Evrope. Istočasno pa je vsa policija angažirana v akcijah zoper felahe, ki bi se radi otresli i prvih i drugih gospodarjev. To se vidi tudi v Keniji, kjer so zrežirali rendez- vous v gozdu pri Nyeri med šefi Mau- Mau in angleškimi generali, pa prvi niso prišli na pogovor. Kljub konferencam se obe strani brezobzirno ohorožujeta. SZ priznava, da ima nizek standard, ker mora ve- čino narodnega dohodka vložiti v vo- jaške svrhe, prav tako eksperimentira ž vodikovimi bombami. Zarubin pa kramlja z Dullesom, kako hi se nu- klearne sile uporabile za blagor člo- veštva. ZDA samo v Franciji terjajo za svoj vojaški perzonal 2960 stanovanj, ki jih morajo Francozi zgraditi zunaj velikih stanovanjskih vozlišč. SZ pro- testira proti ameriškim bazam v Gr- čiji in na Holandskem, v Zapadni Nem- čiji pa imajo zdaj poleg 12 atomskih topov že tudi prvo eskadriljo atomskih avionov, ki so prileteli v Nemčijo brez posadke in pristali na bazi 260 km od železne zavese. Strateška vrednost atomske vojne pa je zelo problema- tična. Kaj pa Nemci? V Vzhodni Nemčiji so spremenili ustavno formulo, ki bi- stveno ni nič novega, vendar so s tem še bolj zapletli vprašanje Združene Nemčije, leader Zap. Nemčije Ade- nauer pa se gre intenzivno balkansko politiko: Po obisku v Parizu in Rimu, kjer je opravil posle ameriškega agenta, je šel v Grčijo in Turčijo, torej na sta- re apetite, Drang nach Osten, Bagdad. Beograd pa je izpustil. Kdor je pazljivo prebral intervju predsednika naše dr- žave Tita, bo razumel zakaj. Naša zu- nanja politika je dosledna, zato ne mo- remo pristati nato, da bi EOS bil edini in najboljši način ponovne oborožitve Nemčije. T. O. Od tihotapca do vohuna in za dvajset let v ječo Pred. dnevi se je pred okrožnim so- diščem v Celju zagovarjal Stiftar Jože iz Solčave. Stiftar je star 39 let, je brez šolske izobrazbe in ima dva nezakon- ska otroka. Prijet je bil julija lansko leto. Stiftar Jože je že v predaprilski Ju- goslaviji pogosto prešel državno mejo, ko je tihotapil iz Avstrije saharin, ka- menčke in podobne predmete. 2e tak- rat je pokazal, da mu ni do poštenega dela in se tudi pozneje ni popravil. Po vojni je Stiftar spet zaiel star posel, le da je tihotapljenju dodal še donos- nejši posel. Za drag denar je sprav- ljal čez mejo naše idejne sovražnike, predvsem ustaše in belogardiste. Leta 1946 se je s pomočjo svojega bratranca, ki živi v Železni Kapli onkraj meje, povezal z emigrantom Jensterlom, ki je zaposlen tam kot tolmač neke tuje obveščevalne agencije. Ta ga je nago- voril, da je poleg tihotapstva in sprav- ljanja oseb čez državno mejo začel tudi prenašati pošto iz Avstrije sorodnikom pobeglih zločincev, da je vzdrževal s takimi elementi tesne stike in organi- ziral vohunsko mrežo. Mnogokrat je prestopil državno mejo. V Avstrijo je nosil pošto, nabrane vohunske podatke, ki jih je nabral pri svojih sodelavcih v Solčavi in Zagrebu, obratno pa je nosil propagandni material, naročila in podobne stvari v našo državo. Pri nas se je povezal z raznimi ljudmi iz Sol- čave, kot je bil Krivec Simon, Riga Mihael in še nekaterimi drugimi. Zbi- ral je podatke vojaškega značaja, ime- na komunistov, hotel je imeti prazne legitimacije naših oboroženih formacij kot so vojaške, ljudske milice in tako daje. S sovražno razpoloženimi ljudmi je držal stalne stike in jih vodil čez državno mejo, v našo državo pa v enem primeru pripeljal oborožene ustaške di- verzante. Ko je biLa z aretacijami v septembru in oktobru 1947 vohunska zarotniška mreža odkrita in razbita, je tudi Stif- tar dokončno zapustil našo državo. Skri- val pa se je pred organi državne var- nosti in obmejnimi organi že nekaj me- secev poprej, ko so ga začeli sumiti in zasledovati. V Avstriji se je takoj po- vezal s špionažno agencijo tuje države in večkrat ilegalno prekoračil našo dr- žavno mejo bodisi sam, ali pa je s seboj vodil sovražnike naše državne ureditve, begunce, ki so v okolici Solčave agi- tirali proti naši ureditvi. Ker stare raz- bite mreže ni bilo več, je skušal usta- noviti novo. Enkrat je hotel prinesti čez mejo belogardistično ilegalno li- teraturo, pa mu je zmanjkalo poguma. Drugič bi moral prepeljati v našo dr- žavo večjo skupino ustaške drhali, ki bi pri nas terorizirala poštene državlja- ne (mogoče so se hoteli povezati s Pal- čkovo tolpo, ki je ravno v tistem času delovala v našem okraju). Aretiran je bil, ko je 13. julija prišel čez državno mejo v gostilno na Jezerskem in tam popival. Varnostni organi so postali po- zorni nanj in ga spoznali. Aretirali so ga in ga pripeljali v zapore okrožnega sodišča, kjer je pred dnevi dajal od- govor in bil obsojen na 20 let težke ječe. Primer Stiftarja dokazuje, kako da- leč lahko zabrede človek, ki ne mara pošteno delati, ki stremi za lahkim za- služkom. Tak človek hitro pozabi kaj je čast, zataji svojo domovino in je sovražnik svojemu lastnemu narodu, če mu to »nese«. Je pa tudi normalno in to se zgodi večinoma vsem, da s takimi dzvržki narod končno obračuna. Pozabljeni ljudje v pohorskih gozdovih Ko sem premeril pot od Vitanja po pobočju Pohorja tja do Rakovnika še nisem vedel, da je tamkajšnji kraj ta- ko daleč od civilizacije, da ne rečem tudi daleč od socializma. To trdim zato, ker sem bil prepričan, da v naši do- movini ne more biti ljudi, ki ne bi kEdcorkoli prišli v stik z našimi pri- dobitvami. V gozdu nad Rakovnikom so podirali drevje, ko sva jih našla. Cim so naju videli so prenehali z delom, čeprav so vedeli, da bo njihova proiz- vodnja zaradi najinega obiska prikraj- šana. Se veseli so bili, da je končno le nekdo našel pot do njih. Bilo jih je nekaj manj kot deset. Pogovor je takoj stekel. Takrat sem pomislil na nekatere sestanke pri nas v mestih, kjer delovni predsednik po pol vire nagovarja in ča- ka na prvega diskutanta. Oni pva so ta- koj imeli kaj povedati, saj niso bili brez problemov. Pritožili so se, da gozdna uprava, ki jih zaposluje, pre- malo skrbi za nje. Njihovih stanovanj v starih bajtah grofa Thurna nihče ne popravlja, sredi Pohorja imajo skoraj neužitno pitno vodo, že leta prosijo za dobre delovne obleke, usnjene ščitnike za kolena, pa jim obljubljajo iz meseca v mesec in zdaj, ko je zima pri kraju jih tudi še nimajo. Mogoče so v dolini, nekje v pisarnah, kjer obračunavajo njihove plače, dekleta dosegla, da so jim kupili lepe delovne plašče? To si- cer ne morem zagotovo trditi, ampak malokje, da takih plaščkov nisem videl. Čeravno tudi takega zap>ostavljanja ne morem razumeti, se mi vendar zdi, da je stanje, v kolikor je zanj kriva uprava, nekam bolj upraviči j ivo kot dejstvo, da je na te delavce pozabil tudi sindikat njihovega podjetja. De- lavci nimajo niti članskih knjižic. Nekje so spravljene v podjetju, kakor da so delovne knjižice. Članarino sicer redno odvajajo, toda znamkic jim nihče ne izroči. Vprašal sem jih, če vedo, da bi lani lahko izkoristili letni dopust s po- pustom v naših letoviščih, pa so mi od- govorili, da tega sploh ne vedo, in kar je še slabše niti legitimacij za vožnje s popustom niso dobili. Da bi jih kdaj obiskal kakšen funkcionar sindikalne podružnice se ne morejo spomniti. Edi- ni stiik med njimi in podjetjem je goz- dar, ki pa predvsem zastopa le interese podjetja samega, manj pa se zanima za njihove probleme in težave. In vendar ti ljudje vidijo, da bi mo- ralo biti drugače, če bi bilo vse prav. Uprava j'im omejuje število živine, ki jo redijo, medtem ko jim svoj čas grof Thurn tega ni branil. Tisti, ki imajo vprežno ali molzno živino niso socialno zavarovani, čeprav so na državni zemlji in živino uporabljajo predvsem za pre- voz lesa. V mislinjskem kotu oziroma v krajih, kjer so gozdni delavci pod dravograjsko gozdno upravo, tam je ba- je vse drugače, tam so tudi vozniki socialno zavarovani. Sele ko človek sjjozna njihove prilike, lahko razlikuje, kakšne prednosti imajo nižinski predeli, industrijski delavci. Ne moremo reči, da gozdni delavci na Pohorju ne zaslužijo tako kot to do- loča uredba. Toda prikrajšani so za vse ostalo, za vse ugodnosti, ki jih imajo ljudje v bližini strnjenih naselij ali v njih. Ce kdo zboli, lahko dosežejo zdravnika le nekajkrat na teden po več urni hoji. Prva trgovina je šele v Vi- tanju. Malokateri od teh delavcev je kdaj obiskal kino. Prireditev v teh kra- jih nimajo. Edina kulturna ustanova je šola. Obiskuje jo 80 otrok, ki so raz- porefeni v 8 razredov, imajo pa le eno učilnico. V vasi je le redkokje kakšen časopis. Učitelj je povedal, da so otro- ci zelo slabo oblečeni. Cez zimo so mor- da le štirje prihajali v plaščkih v šolo, ostali pa v jopičih in suknjičih. Na- pačno bi bilo, če bi trdil, da ti ljudje živijo v bedi in da so socialne prilike ki-ive za vse to. Po mojem je krivo pred- vsem to, da so ti ljudje prepuščeni sa- mi sebi, da se nihče z njimi ne po- govori, nihče jim ne svetuje. Ce bi nekdo na primeren način vplival na starše, bi le-ti gotovo bolje oblekli svo- je otroke. Pijančevanju bi prišli na kraj s povečanim prosvetnim življe- njem, ki ga sedaj enostavno ni. Pod- jetje, kot je gozdna uprava, bi lahko za svoje delavce, ki so raztreseni v šir- nih pohorskih gozdovih, kupilo vsaj ozkotračni filmski projektor in od časa do časa z njim obiskali vsa ta naselja ter jim nudili vzgojne, zabavne ter po- učne filme. V šoli bi lahko ustanovili vsaj majhno knjižnico. Tako bi vsaj nekaj ti ljudje doživljali, spoznali bi, da je svet še širši, zvedeli za probleme drugih ljudi in našli v tej naši skup- nosti tudi same sebe. Po tolikih letih osvoboditve in tolikšnem socialnem, kulturnem ter zdravstvenem napredku v teh letih, bi se delavcem na Pohorju moralo tudi nekaj poznati. Zato pa bi morali skrbeti predvsem tisti ljudje, ki tamkajšnje ljudi zaposlujejo. Misliti bi morali na to, da tudi ti gozdni de- lavci vlagajo v našo skupnost svoj de- lež in da so upravičeni od svojega pri- spevka tudi kaj pričakovati. Rečičani proti združitvi svoje občine z laško občino Nedavno je bil v Rečici pri Laškem dobro obiskan zbor volivcev, saj je bila zastopana menda sleherna družina. Pri obravnavanju združitve z laško ob- čino je nastala precej živahna razprava. Večina prebivalcev se je izrekla, da bi njitiova občina še nadalje samostojno delovala iz naslednjih razlogov: Združeni občini bi predstavljali ob- sežen teren in bi zaradi tega bilo uspe- šno gospodarsko in upravno delovanje prej slabše kot boljše. Laška občina je po obsegu že itak ena največjih v okraju in je bolje, da ostane takšna kot je. Laščani naj ne bi iskali sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav in ureditve mesta pri rudniku, katerega delokrog je v rečiški občini. Zatrjujejo, da ima občinski ljudski odbor v Rečici vse pogoje za bodoči obstoj in razvoj poleg tega zagotavljajo, da bo sku- pnosti prispeval veliko več kot katera druga občina. Zgrešeno opravičevanje Na eni izmed konferenc, ki je nedav- no bila v Celju je nekdo v razpravi na- vedel zelo zgrešeno opravičilo za vzrok gospodarskega kriminala v trgovinah. Izjavil je, da se ljudje v trgovinah okoriščajo z ljudsko imovino zaradi te- ga, ker so njihove plače premajhne in da morajo na nekak način dohiti sred- stva za dostojnejše življenje. Ton nje- govega izvajanja je bil tak, ko da go- vornik opravičuje dejanja takih ljudi, češ ker si drugače ne morejo pomagati. Govornik gotovo ni imel namena da- jati nekakšno potuho kriminalu nag- njenim ljudem, pač pa je to svojo ugo- tovitev uporabil za borbo kako bi do- segel za trgovske uslužbence višje pla- če. Ce je nameraval na tak način opra- vičiti gospodarski kriminal in na osno- vi tega vplivati na merodajne organe za povišanje plač, potem se je lotil problema z zelo napačnim prijemom. Gotovo je, da plače, toda ne samo pri trgovcih, niso pri nas popolnoma v skladu in dokončno postavljene. Ven- d(ir je treba vso stvar načeti po zako- niti poti a ne s tako politično zgrešeno formulacijo, da ne rečem, provokacijo. Zanima me, kaj bodo rekli pošteni trgovski uslužbenci, ki jih je seveda največ, da bi nekdo opravičeval kri- minalna dejanja njihovih sotovarišev, medtem ko bi oni v svoji poštenosti tega ne mogli storiti? Govornik bi brez dvoma pri njih naletel na ogorčenje in protest. Gospodarski kriminal v trgovinah pa ni toliko nevaren v teh primerih, če sem in tja v kakšnem izjemnem pri- meru nekdo odtuji kak znesek ali pro- dajni artikel. Gospodarski kriminal se javlja v najrazličnejših oblikah: potvar- janje zakonitih predpisov, verižne špe- kulacije, ki dvigujejo cene, okoriščanje celotnih kolektivov na račun potrošni- ka v obliki »dobrega komercialnega po- slovanja«. Ti in še drugi načini gospo- darskega kriminala pa imajo dostikrat vse težje posledice, krivce je težko kaz- novati in jih težje zaslediti. Toda ljud- je, ki tak »zapleten« kriminal počenjajo, ti ljudje gotovo niso v tolikšnih ma- terialnih stiskah, njih plače so višje, zato o »nujnosti ukvarjanja s krimi- nalom« ne more hiti govora. Ce je omenjeni govornik imel namen pomagati svojim stanovskim sotovari- šem, potem bi lahko to storil drugače, na zakonit način. Veliko bolje bi bilo, č bi razglabljal raje o tem, če njegovi stanovski sotovariši storijo res vse, da bi njihovo podjetje uspevalo. Ce ima podjetje, zlasti v mestu, težave in usluž- benci dobivajo 80% plače, potem je tudi nekaj krivde v celotnem kolektivu. Kaj bi se zgodilo, če bi vsi potem hoteli nadoknaditi razliko -z odtujevanjem blaga. Govornik s svojo diskusijo pač ni po- kazal zdrave razsodnosti, svojim tova- rišem ni s tem napravil nobene usluge, najmanjša pa je ta usluga za čast tr- govskega kadra, v imenu katerega je govoril. V preteklem letu- so imele vse in- špekcije, in tudi Okrajna inšpekčija dela, precej pošla z gradbenimi pod- jetji, predvsem manjšimi, zlasti glede higiensko-tehnične zaščite pri delu in slabih delovnih pogojev. Inšpekcija dela je morala uporabiti svoja posebna po- oblastila, ki jih ji daje zakon o inšpek- ciji dela, in je v petih primerih usta- vila na gradiliščih nadaljnja dela vse dotlej, dokler se ne uvedejo potrebni ukrepi za varnost dela. Kljub posredo- vanju pa je bilo v gradbeništvu v pre- teklem letu 272 primerov nezgod pri delu s 4144 izgubljenimi delovnimi dne- vi in 95 nezgod izven dela z 1219 iz- gubljenimi delovnimi dnevi. Na žalost je gradbeništvo v lanskem letu zahte- valo največ smrtnih žrtev in smo iz- gubili zaradi tega 3 naše delavce. Na- vedene številke nam nazorno prikazu- jejo, da skrb gradbenih vodstev ni bila najboljša in da bomo morali letos, in sicer že takoj ob začetku in v vsem času sezone, storiti prav vse, da bodo naši gradbeni in drugi delavci, ki opravljajo delo na gradiliščih, zaščiteni. Narava dela v gradbeništvu zahteva, zaradi svoje posebnosti, posebne pogoje. Zaradi teh značilnosti je bil tudi izdan specialni pravilnik o higiensko-tehnič- ni zaščiti pri delu v gradbeništvu, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim ven- darle predstavlja, če so vsa določila upoštevana, precejšnje zagotovilo, da bodo delavci pri delu zaščiteni. Poleg tega pravilnika pa so dosedaj izdane še nekatere druge brošure, ki bodo lah- ko dober pripomoček tako odgovornim osebam kot delavcem pri izvajanju gradbenih del. Nič manj seveda ni ne- varno delo v kamnolomih, pri kopanju peska in gline in še posebno delo z eksplozivom, zaradi česar na varnostne ukrepe pri teh delih ne smemo pozabiti. Iz dosedanje prakse je ugotovljeno, da so v gradbeništvu še nekatere druge pomanjkljivosti, ki jih bomo morali odpravljati že v začetku dela in tudi ves čas, dokler bomo imeli zaposlene de- lavce. Prav pogosto namreč pozabimo na primerna stanovanja, na prehrano, na splošno in osebno higieno, na oskrbo z dobro pitno vodo, na kulturno-pro- svetne potrebe delavcev, skratka, na vse tisto, kar mora imeti vsak in še posebno gradbeni delavec, ki živi pod posebnimi pogoji. Ne smejo se ponovno dogoditi primeri, kakršni so bili v lan- skoletni sezoni, ko so bili delavci pre- puščeni popolnoma sami sebi, vsled če- sar so bile njih delovne in življenjske prilike izredno slabe. Sedaj v začetku sezone hi bilo prav, če bi o teh vprašanjih razpravljali upravni odbori podjetij in da bi preko svojih delovodij, preddelavcev, mojstrov in še posebno preko higiensko- tehnič- nih komisij izvedli potrebne ukrepe ter da bi zaščito delavcev in njihove de- lovne pogoje izpolnjevali in nadzorovali ves čas, dokler bo na naših deloviščih teklo gradbeno življenje. Ta skrb je na- ša človeška in državljanska dolžnost, poleg tega pa nam jo določajo tudi na- š\ predpisi. Ce bomo dobro izvedli vse te naloge, bomo lahko ob zaključku se- zone rekli, da smo svojo dolžnost v celoti in dobro izvršili. Velikopotezna akcija za čiščenje in škroplienje sadnega drevja v celjski okolici Na pobudo in po navodilih Okrajnega ljudskega odbora in Okrajne zadružne zveze v Celju-okolici so pred kratkim začeli s čiščenjem in škropljenjem sad- nega drevja. V občinah so bile dolo- čene občinske komisije, ki so pregle- dale vse sadovnjake in dale njihovim lastnikom navodila, po katerih mora biti to delo izvršeno v določenem roku. Posebna okrajna komisija nadzoruje to delo ter neprestano ugotavlja uspehe te akcije. Priznati moramo, da doslej še nobena taka akcija ni bila zaix)četa s tako vne- mo, prizadevnostjo in v takem obsegu, kakor jo opravljajo prav sedaj. Gre za množično uničevanje ameriškega ka- parja, ki je prizadejal našemu sadjar- stvu ogromno škodo. Škropljenje oprav- ljajo ekipe, ki so jih organizirale kme- tijske zadruge. Nekatere občine so delo dobro orga- nizirale, zato je ta sadjarska akcija v najlepšem teku. Zelo dobro so se izka- Stanovanjske hišice GOTOVI NAČRTI, KI BODO ODGOVARJALI VAŠEMU OKUSU IN ŽELJAM - NIZKE CENE VSAK DAN NA VPOGLED V PROJEKTIVNEM BIROJU - CELJE, Gregorčičeva ul. 3 - Tel. 26-70 zale občine Pristava, Kozje Šmarje, Podčetrtek, Polje, Laško, Žalec, Pe- trovče in nekatere dnage. Daleč pa osta- jajo za njimi občme Slivnica, Braslovče in Rimske Toplice. Z delom bo treba pohiteti, ker bo okrajna komisija sadovnjake po izvr- šeni akciji ponovno pregledala, zoper malomarneže pa nastopila s strogimi ukrepi. Ster. 13 »Savmji.tei vestnifc«. dne 2. aprila 1S54 Stran 3 Uspeh prosvetnih društev šoštanjskega okraja Pred kratkim so se zbrali v dvorani Joštanjskega Sindikalnega doma Ijud- skoprosvetni delavci šoštanjskega okra- ja k obračunu svojega dela v lanskem letu. Navajamo nekaj ugotovitev s tega zborovanja. Za širjenje kulture med širokimi pla- stmi delovnega ljudstva skrbi v okraju 17 prosvetnih društev, od katerih pa sta bUi v Lokovici in Belih vodah usta- novljeni šele v tej poslovni dobi, dočim je prosvetno društvo v St. Janžu pri Velenju zaspalo, medtem ko se je ono v Lučah zopet zdramilo iz spanja in izgleda, da se bo kmalu spet postavilo na trdne noge. Društva so naštudirala v obdobju od 1. marca 1953 pa do danes 45 dramskih del s 96 nastopi. Ce k temu prištejemo še gostovanja, je bilo vseh nastopov preko 100. Pevskih zborov je v okraju 27, od tega 15 moških, 3 ženski in 9 mešanih, ki imajo okrog 260 vključenih pevcev Izmed pevskih zborov vzbuja posebno pozornost pevski zbor v Šmihelu nad Mozirjem, ki s svojim pevovodjem na čelu zasluži vso pohvalo. Priredil je največ samostojnih kvalitetnih koncer- tov ne samo v šoštanjskem okraju, am- pak tudi izven okraja; i>el je na magne- tofonski trak. V okraju so komaj tri godbe na piha- la, od katerih tako po številu in po kvaliteti daleč prednjači godba tovarne usnja Šoštanj. Izvedla je sama 13 kon- certov, vseh pa je bilo 15. Omeniti je še mladinski tamburaški zbor v Mo- zirju, ki v posameznih krajih večkrat nastopa. Nadaljnja oblika resnejšega vzgojnega prosvetnega dela so predavanja. To na- logo vrše predvsem Ljudske univerze. Te uspevajo v Velenju, Šoštanju, Mo- zirju in Smartnem ob Paki, medtem ko sta v Ljubnem in Gornjem gradu za- spali. Vseh predavanj je bilo 43, poslu- šalcev pa 3819. ^ Knjižnice v lanskem letu niso dosegle večjih uspehov. Manjka jim pač sred- stev za nabavo knjig. Zato po večina vse knjižnice životarijo. Vseh knjižnic v okraju je 35 z nekaj nad 7.000 knji- gami, bralcev pa le nekaj nad 600. V vseh društvih okraja je včlanjenih le 1341 članov in sicer 790 moških ter 551 žensk, med temi mladine 3349; ak- tivnih pa je vseh le 829, od tega 449 moških in 380 žensk. Prosvetna društva pa so se posamez- no udeležila ter po svojih sekcijah tudi sodelovala na mnogih proslavah izven okraja, kot odkritje spomenika tov. Borisu Kidriču v Rogaški Slatini, zle- tov Svobod v Celju, manifestacijskega zborovanja v Okroglici. Vsa društva pa so se udeležila ter deloma tudi so- delovala na okrajnem festivalu v Mo- zirju, na čast katerega so ves mesec prej prirejala javne nastope v svojih krajih. Delavsko prosvetni društvi Svo- boda v Šoštanju in Velenju dosegata na kulturno-prosvetnem polju prav lepe uspehe. UčUelfstvo okrafa Šoštanj le zborovalo Preteklo sobo!o so zborovali v Šo- štaniu člani učiteljskecja društva Šo- štanj. Udeležba na zborovanju je bila prav zadovoljiva. Zborovanje je obrav- navalo predvsem probleme šolsWa. Predavanje o novogradnjah šolskih po- slopij je vsebovalo v zgoščeni obliki vse ono, kar so o tem razpravljali na posvetovanju arhitektov, pedagogov in zdravnikov v Ljubljani ter o vlisih raz- stave »od stare k novi šoli«. Vsi na- vzoči so bili s predavanjem prav za- dovoljni. Za tem je bila razprava o društvenem programu za leto 1954 in o ostalih upravnih zadevah. Na koncu so se po- menili učiielji tudi o naročilu strokovnih knjig, katere bo izdajalo in preskrbelo Pedagoško društvo v Ljubljani. Nujno je, da se z izdajo teh knjig -pohiti, ker so nam te zelo potrebne. Nujno pa je tudi, da se vse učiteljstvo nanje naro- či. Več stanovskega čuia in volje do samoizobrazbe pa je le potrebno. Na prihodnje zborovanje bo odbor povabil znanega pedagoga tov. profe- sorja Šiliha iz Maribora, ki nam bo predaval o metodi moralne vzgoje. Pre- pričani smo, da se bo predavatelj rade- volje odzval in prišel v našo sredo. Ielenje želi popolno gimnazijo v času, ko bo Svet za prosveto in kulturo LRS izrekel odločilno besedo o tem, kje naj bi bile / republiki tri nove popolne gimnazije, je zopet za- plamtela stara, tiha želja velenjskih rudarjev. In zakaj tudi ne bi?! Kraj se veča iz leta v leto. Novi jašek je zahteval novo delovno silo. V naslednjih letih bodo zgradili 800 novih stanovanj. Ste- Y'ilo se bo sigurno povečalo ob gradnji kemičnega kombinata. Obe šoli: nižja gimnazija in osnovna šola imata že se- daj nad 700 otrok. Tako bo največja po- treba — gradnja nove šole. Osnovna šola ima sedaj zatočišče v bivši grajski konjušnici, nižja gimnazija pa se sti- skal v umazani baraki. Ob izdatni po- moči rudnika, ki kaže za to največ ra- zumevanja, so že lani v jeseni začeli graditi novo šolsko poslopje. Mnenja nekaterih, češ nimajo niti prostora niti otrok za popolno gimna- zijo so popolnoma neopravičena. Šolski okoliš Velenja je sUno razsežen, saj vsa Šaleška dolina in del Mislinjske do Slovenj Gradca gravitira Velenju. Zato ni treba niti misliti na priliv dijakov. Samo obe gimnaziji: Šoštanj in Velenje štejeta že sedaj nad 500 dijakov. Ako bi Svet za prosveto in kultviro LRS ustregel želji Velenjčanov, bi že letos lahko zgradili osem modemih učilnic, kamor bi se vselila gimnazija. Prepotrebno je, da bi gradnja dobila večjo p>odporo od okraja, saj ni nikjer v šoštanjskem okraju večje potrebe po novi šoli kot v Velenju. »Mlinarjev Janez« na Gomilskem v nedeljo je bila na Gomilskem v izvedbi dramatske sekcije TVD »Parti- zan« repriza ljudske igre »Mlinarjev Janez«. Ne vem, zakaj so segli ravno po tej obširni in dokaj zahtevni igri? V igri nastopa nad 60 igralcev; skupaj spra- viti na podeželju toliko ljudi, ni nič kaj lahka in enostavna stvar. Majhna, a nabito polna dvorana sin- dikalnega doma je bila živa priča, da si - podeželjsko ljudstvo želi kvalitetnih o-ir^kih predstav. Naslovno vlogo je igral Vitanc. Nje- gova igra je bila živa, a včasih ne- vskladna z notranjim doživetjem, po- časi se je razvnel in vskladil mimiko s kretnjami. Znal je biti ljubezniv in kadar pa je šlo za pravico tudi odločen in pošten. Marjetico je igrala Kusijanova, v začetku nekoliko nemir- na, v naslednjih slikah pa je uravno- vesila. izraz z mislimi in kretnjami, v peti sliki pa se je nenavadno visoko dvignUa nad svoje povprečje. Topov- škov Pengar je v glavnem zadovoljil, z okofnimi kretnjami je dal izraza iz- črpanemu kmetu; nekoliko so motile ponavljajoče kretnje, Jagrova je v vlogi Martinaške zadovoljila, le včasih je zašla preveč v sentimentalnost, kar pač ni dalo najlepše slike določenim mo- mentom. Ulrika, grofa celjskega je od- lično r>odal Košenina, z izrazom, besedo in mimdko je dal prepričevalen izraz svoji posvetni oblasti in moči. Bil je odločen in vihrav, brez usmiljenja do svojih podložnih tJačanov, bil je pač takšen, kakršnega zahteva igra. Turko- va je igrala grofico Katarino, bila ču- stvena in mila do svojih F>odložnikov, pravx> nasprotje svojega moža. Korenov Vitovec je bil zelo življenjski, isto lahko rečem tudi za Mustafo, ki ga je podal Vaš. Njegov odsekan in odločen ^vor je dal posebn izraz krutemu, rieusmiljenemu in grabežljivemu tur- škemu i>ašL Beneški trgovec (Hajnšek) je povsem zadovoljil, njegova igra je biLa polna bogatih potez, ki so bile har- monično povezane z igro. Skupine, ki večkrat nastopajo v igri in ji še bolj dajejo vseljud-ski značaj, so bile v prvi sliki preveč toge, potem pa so postale pravi izraz življenjske dinamike, izraz veselja in radosti, pa tudi straha in ža- losti. Kaj pa jezik? hvalevredno je, da niso uporabili kar dialektični živi govor, ampak njihov »odrski« jezik je bila ne- kaka organična sinteza dialekta s knji- ževnim jezikom. Predstava je uspela. Igralci so do- kazali, da so sposobni postaviti na oder tudi zahtevnejše delo. Prepričan sem, da bodo v prihodnje dali na oder kva- litetno sodobno delo in da bodo želi isti uspeh, če ne še večjega, saj je med njimi cela vrsta odličnih igralcev, med katerimi je tudi precej mladine. Koncert pevskega zbora iz Gotovelf Preteklo nedeljo se je gotoveljski pevski zbor spet predstavil s koncertom slovenskih narodnih pesmi. Tokrat je zbor izvedel kar dva nastopa in sicer enega popoldne v Šempetru v Sav. do- lini^ drugega pa zvečer v Gotovljah. Zbor je žel na obeh nastopih veliko priznanje, posebno je presenetil poslu- šalce mešani zbor, za katerega je že dalj časa prevladovalo mnenje, da ne bo več zmožen nastopatL Velika zasluga gre nedvomno pevovodji Goršek Juriju, ki je moral vložiti precej truda, da je pripravil oba zbora, da sta bila spo- sobna za nastop. Poslušalci so v zadnjih časih tudi problem, o katerem moramo razmišljati. Koncerti so slabo obiskani. Tudi Go- toveljčanom se je to zgodilo v nedeljo. Talco v Šempetru, kjer so pričakovali vse večji obisk kot pa je bil. Mladine skoraj nič — le nekaj starejših lju- biteljev petja. Pa tudi v Gotovljah ni bilo mnogo boljše. Čudno, kaj je vzrok, ker nekdaj je pa lepa pesem tako pri- vabljala. 60 letnica priljubljenega ljudskega zdravnika Danes praznuje v Šentjurju pri Celju 60 letnico tov. dr. FRAN SVETINA, vodja Zdravstvenega doma ter splošni zdravnik Šentjurja in sosednih občin. Rodil se je 2. aprila 1894 v Gornjem gradu. Po dovršenih študijah v Pragi je nastopil leta 1923 službo kot zdrav- nik v Šentjurju. V sled svoje sposob- nosti in požrtvovalnosti si je takoj pri- dobil ugled in zaupanje vsega prebi- valstva. Ob vsakem času in vremenu se je odzval klicu bolnikov, ki so se z zaupanjem obračali nanj. Neštetim materam porodnicam in novorojenčkom je rešil življenje. Marsikaterega reveža, ki ni imel sredstev za plačilo je zdravil brezplačno. Zato zasluži po pravici ime ljudskega zdravnika. Takoj po prihodu v Šentjur se je vklju- čil v napredne vrste in sodeloval pri vseh naprednih društvih. Bil je dolga leta starosta Sokola ter je s svojim delom in vzgledom vplival na šent- jursko mladino, iz katere je izšlo mno- go sedanjih prosvetnih in političnih delavcev. Med okupacijo je pod težkimi oko- liščinami in v stalni nevarnosti, do, ga okupator ne izsledif nudil zdravniško pomoč ranjenim in bolnim partizanom, med njimi sedanjemu generalu tov. Petru Stantetu-Skali. Partizane je obil- no zalagal z zdravili in sanitetnim ma- terialom. Zaradi tega je bil leta 1945 sprejet v članstvo Komunistične par- tije Jugoslavije. Po osvoboditvi je bil v prvih vrstaJi borcev za utrditev ljudske oblasti. Bil je več let predsednik Krajevnega ljud- skega odbora Šentjur, predsednik Osvo- bodilne fronte ter neumorni delavec v vseh množičnih organizacijah. Da je dobil Šentjur prepotreben zdravstveni dom, je predvsem njegova zasluga. Kljub svojim letom se še danes ak- tivno udejstvuje v javnem življenju v Šentjurju. Ob tem jubileju mu vsi Scnt- jurčani izrekamo za njegovo nesebično delo iskreno zahvalo z željo, da bi še dolga leta čil in zdrav užival sadove svojega neutrudnega dela. Primer zares posnemanja vreden TOVARIŠ KINCL FRANJO JE PRIDOBIL 50 NOVIH NAROČNIKOV V LIVARNI ŽELEZARNE STORE Zanimanje za naš list iz dneva v dan vedno bolj raste. Dnevno dobiva uprava lista dopisnice, v katerih ljudje iz naj- različnejših krajev celjskega okraja iz- ražajo zadovoljstvo nad vsebino lista, zlasti nad lokalnimi dogodki in novi- cami, ki jih naš list tedensko zasleduje. Prav posebno se je pri zbiranju novih naročnikov izkazal naš dopisnik iz Stor, tov. Fran j o Kincl, ki je samo v Žele- zarni pridobil 50 novih naročnikov. Ta primer je vreden pohvale in služi za vzgled ostalim dopisnikom v krajih, kjer naš list še ni dosti razširjen. Z nekaj dobre volje in truda bi naši do- pisniki in sodelavci lahko veliko pri- pomogli k še večji razširitvi našega lista, posebno v krajih bivšega poljčan- skega okraja (Konjice, Loče, Zreče, Slov. Bistrica, Poljčane, Šmarje, Pod- četrtek itd.), kamor naš list še ni do- volj prodrl. Evo kaj nam piše naš dopisnik Franjo Kincl s tem v zvezi: Tovariš urednik! Pošiljam dva dopisa za objavo v Sa- vinjskem vestniku. Istočasno prilagam 12.500 din za po- brano naročnino za pol leta pri novih naročnikih — delavcih v livarni Žele- zarne Store. Z željo, da se socialistična zavest na vasi in še posebno pri tovarniških de- lavcih iz podeželja čim bolj razvija ter utrjuje, je bil moj namen zbiranja no- vih naročnikov-delavcev v Železarni. Ce sem v tem uspel, mi ni noben trud prevelik. Tednik »Savinjski vestnik<«, glasilo SZDL, sem delavcem v železarni toplo priporočal, saj naročnina je tako malenkostna, vsebina lista pa prav za- nimiva, še posebno, ker se večkrat raz- pravlja v njem o raznih problemih de- lavskega upravljanja. Da bi bil priliv novih naročnikov- delavcev iz Železarne Store na »Sa- vinjski vestnik« čim večji, je vsekakor želja in potreba. Zdravo! MLADINSKI SEMINAR SOSTANJSKE MLADINE V LOGARSKI DOLINI Nedavno je bilo v Logarski dolini vse živo. Okrajni komite LMS okraja Šoš- tanj je tam priredil tedenski mladin- ski seminar. Nastanjeni so biLi v Her- letovem domu. Tečajniki so živeli ves dan pri pouku, seveda pa tudi zdrave zabave ni manjkalo. Ob večerih jim je borec iz leta 1941 tov, Ulrih Tone pri- povedoval o partizanskih akcijah. Pre- davanja so posredovali Ulrih Tone, 2en Jaka, Renčkar Tine in Kropovšek Tone. Teme so vsebovale razvoj družbe, dr- žavno in družbeno ureditev FLRJ, go- spodarstvo, družbeni plan, predvsem pa delo v mladinskih organizacijah. Uspeh seminarja je bil zelo dober. Iz Logarske doline so odšli obogateni z novim znanjem pripravljeni na us- pešnejše delo v mladinskih organiza- cijah. Ženski pevski zbor Svobode iz Cetfa zanje ze lepe uspehe Lahko trdimo, da je ženski pevski zbor »Svoboda« iz Celja eden izmed prvo ustanovljenih po osvoboditvi v celjskem okraju in celo v SlovenijL Aktivno je zbor pričel delati v jeseni leta 1945 pod okriljem Tovarne emaj- lirane posode in kasneje pod imenom »Ivo Ključar-Kožuh«. Leta 1952 pa se je vključil v društvo »Svoboda«. Večkratna tekmovanja v prvih po- vojnih letih, na katerih je zbor žel priznanje in dobil tudi prvo oceno na okrajnem tekmovanju v Celju leta.1946 in v Ljubljani 1947 dokazujejo, da si je zbor že takrat začrtal določeno pot in nenehno dela na tem, da se uveljavi med poslušalci in zagotovi njih pri- znanje. V letu 1952 je zbor prvič nastopil s samostojnim celovečernim programom. kar je gotovo bilo prvič v Celju. V kroniki dela ženskega pevskega zbora so zabeleženi premnogi nastopi na raz- nih proslavah, kakor tudi samostojna gostovanja v nekaterih kiajih celjske okolice. V preteklem letu so posebno omembe vredna gostovanja v Kozjem, Topolščici in Vojniku, kjer je ženski pevski zbor dokazal, da lahko samo- stojno nastopa in da tisto o »ženskem cvilenju« ne držL Med tem je bil zbor tudi sneman dvakrat na magnetofonski trak ter so nekatere od teh pesmi večkrat pred- vajane v radiu. Kot vsako leto ob tem času, tako je tudi letos zbor pričel študirati nov pro- gram in pri tem zabeležil razveseljiv pritok mladih pevk, ki jim je naša slovenska pesem draga in ljuba. Vajenska mladina kot deklamator, pevec in muzik Tista mladina, ki nam streže v trgo- vinah, ki sprejema naša naročila v obrt- nih delavnicah in ki se pripravlja, da bo stopila za nakovalo ali stroj, sa- mostojno ustvarjajoč naš narodni do- hodek, tista mladina za katero pre- čestokrat mislimo, da jo preveva zgolj poslovni duh, daleč od razimievanja za pvetje, glasbo ali pesnikovo besedo, je preteklo soboto (27. t m.) stopila na oder ter spregovorila s pesnikom, za- pela in zaigrala. Slo je za akademijo celjske vajenske mladine, ki jo je pri- redil njen izvršilni organ — Vajenski odbor LMS mesta Celja. Pred dobro zasedeno dvorano Narod- nega doma je predvajala spored, ki se je začel z alegorijo in himno, nato pa obsegal vrsto dobro podanih solo — in zbornih deklamacij (O. Zupančič: Veš ipoet svoj dolg. Osvoboditeljem; Des. Maksimovič: Krvava bajka), petje: (Da sem jaz ptičica. Večer), glasbene točke: klavir (Chopin: Polonaise) in kot zametek resničnega delavskega orke- stra — kvintet sestojoč iz klavirja, dveh violin, flavte in basa (Gregorc: Mi smo mi. Šopek cvetKc) ter za zaključek te- lovadni nastop v »Partizana« vključe- nih mladincev. Spored so z vsestransko in očitno prizadevnostjo izvajale mladinke in mladinci iz vseh celjskih vajenskih šol s sodelovanjem svojih makedonskih tovarišev iz Industrijske kovinarske šole. Njihova v rodnem jeziku dekla- mirana tn zapeta pesem je izzvenela v prisrčno manifestacijo bratstva in ena- kopravnosti tudi med našim delavskim naraščajem. Z lepo uspelo akademijo je vajenska mladina nadoknadila svoj izostanek na januarski dijaški akademiji, hkrati pa se izkazala kot upoštevanja vreden ljudsko prosvetni činitelj. G. G. v Socki (ob stodesetletniti Jurliiievega rojstva) v naših predelih Slovenije je stolet- nica Jurčičevega rojstva našla odmev le v posameznikih. Kljub razmahu na- šega kulturnega življenja proslava stodesetletnice njegovega rojstva ni prešla v širino. Dne 28. februarja —v nedeljo pred dnevom obletnice, ki je bila 4. marca — so v Socki odigrali dramatizirano Jurčiče\'^o povest »Domen«, Predajanje misU pisatelja gledalcem je namen igranja. Da pa igralci začutijo smisel dela v jedru in ga podajo živ- ljenjsko, je v mladih igralskih Družinah pribor j eno z velikim trudom. Prizadev- onst igralcev je v tej petdejanki res- nično izzvenela. Mala hribovska vas se je s to igro dostojno spomnila obletnice Jurčičevega rojstva. D. v. KONCERT GODBE NA PIHALA »SVOBODE« V STORAH Dne 16. marca 1954 zvečer je imela v novi zgradbi kulturnega doma »Svo- bode« naša godba »Svobode« izredno dobro obiskan koncert pod vodstvom kapelnika tov, Vodišek Jožeta, ob polni udeležbi .občinstva. Obširen program izbranih komadov od koračnice do venčka narodnih je občinstvo nagradilo z velikim aplav- zom. Skupini godbenikov bo potrebno nu- diti vso moralno in materialno pomoč, da nas bo še večkrat presenetila s svo- jimi nastopi v našo splošno zadovolj- stvo. Delovni kolektiv VELIKA RAZPRODAJA v- trgovine TOPER-KONFEKCIJA Celje, Prešernova 8 Zaradi likvidacije trgovine nudimo cenj. potrošnikom moške in fantovske srajce, pižame, ženske obleke, bluze, jutranje halje, fantovske hlačke, delovne plašče, polivinil plašče in razne pletenine po zelo znižanih cenah od 20% do 40%. ^ Nakup je za vsakogar nadvse ugoden, zato ne zamudite edinstvene prilike. »Toper« konfekcija Celje ... in zaledja Sio^an 4 »Savinjski vestnik«, dne 2. aprila 1954 Stev. IS Iz Celja... Pomembno predavanje v Tednu zdravstva v Celju v dneh od 4. do 11. aprila bomo tudi v Celju posebno pozorni na vprašanja zdravja in bolezini v mestu in okolici. Pred zdravstvenimi in ostalimi delavci kot pred vsem prebivalstvom so glede čuvanja zdravja, preprečevanja in zdra- vljenja različnih bolezni važne naloge. V okviru teh nalog prirejata Svet za zdravstvo in Ljudska univerza v Celju predavanje v Narodnem domu v torek. 6. aprila t. L ob 19.30. Predaval bo univerzitetni docent dr. Bedjanič Milko, predstojnik infekcijske klinike v Ljub- ljani o temi: OTROŠKA PARALIZA, Ker smo imeli v preteklem letu v Ce- lju in okolici dokaj več primerov otro- ške paralize kot v prejšnjih letih, bo o tem podal ugotovitve zdravnikov v uvodni besedi šef infekcijskega oddel- ka bolnice v Celju dr. Lešničar Janko. Uvodni besedi .in predavanju bo sle- dila razprava o vprašanjih zdravstva glede na bolezni in zdravljenja v usta- novah. Tudi razgovor o otroški paralizi bo koristil vsem staršem, učiteljem in profesorjem, ki jim je pri srcu zdrava rast mladine. Z obilno udeležbo dokažimo naše ži- vo zanimanje za čuvanje in stalno izbolj- ševanje našega zdravja ter sodobno im učinkovito reševanje vseh družbeno zdravstvenih vprašanj. POUČNI ZVOČNI FILMI V CELJU Ljudska univerza v Celju prireja v četrtek, dne 8. aiprila t. 1. ob 19.30 v predavalnici učiteljišča »Prvi večer po- učnih filmov«. Udeleženci se bodo se- znanili ob zvočnih filmih s poplavo na Holandskem, z destilacijo in keramično industrijo. Govore v zvezi s filmom bosta imela prof. Jaikhel f^ranjo in prof. Modie iz Celja. Vljudno vabljeni! Z mednarodne frizerske razstave in tekmovanja na Dunaju je prinesel najsodobnejše pripomočke (erem barve za trepalnice, obrvi in lase) ter najnovejša izkustva za hladno in toplo ondulacijo ter sploh za žensko, moško in otroško friziranje in striženje frizerski mojster RIKO GBOBELNIK Celje, Kocenova ulica 2 CELJSKI RIBICI SE ZAVZEMAJO za nedeljski izletniški vlak Na svojem občnem zboru so celjski ribiči izrazili željo, da bi naj Direkcija državnih železnic zopet uvedla izlet- niški vlak, ki bi odhajal iz Celja proti Velenju ob 5. uri zjutraj in se vračal okrog pol 10. ure zvečer v Celje. Ta vlak je bil pred vojno uveden in je zelo posE>eševal turizem. Naši športni ribiči so se ga redno posluževalL Tudi sedaj bi na desetine ribičev z njim po- hitelo v naravo. V tem smislu so že tudi poslali že- lezniški direkciji v Ljubljani prošnjo, v kateri poudarjajo, da imajo tudi dru- ga mesta take vlake, ter bi Celja, kot enega največjih industrijskih mest ne smeli prezreti. Zato pričakujejo ugodne rešitve v želji, da bo ta izletniški vlak začel voziti s 1. majem. TATVINE V TRGOVINAH Organi kriminalistične službe iz Celja so aretirali 32-letnega S. S., telegrafi- sta brez posla, 26-letnega P. P. iz No- vega Bečeja in 24-letno K. O., frizerko brez posla. Vsi trije so pred dnevi v trgovini pri Hmeljarju v Celju vikradli raznega manufakturnega blaga v vred- nosti okoli 25.000 din, v podjetju »Ves- na«, za okoli 10.000 dinarjev, v Ljud- skem magazinu okoli 10.000 din in v trgovini »Volna« za 10.000 din. Po kon- čani preiskavi bodo vsi trije izročeni sodišču. V CELJU JE USTANOVLJENO PODJETJE ZA IZDELAVO ORTO- PEDSKIH POTREBŠČIN Doslej so vsi tisti, ki potrebujejo or- topedske izdelke, bodiisd čevlje ali kaj drugega morali hoditi v Ljubljano, da so si jih nabavili. Potreba, ki so jo iz- nesli predvsem Invalidi in pohabljene osebe je našla svoj odjek. V Celju so začeli misliti na ustanovitev take or- topedske in čevljarske delavnice in jo pred dnevi tudi ustanovili. Delavnica bo izdelovala vse vrste ortopedskih čev- ljev, vse predmete za najrazličnejše poškodbe in pa seveda tudi čisto obi- čajne čevlje. Čevljarska in ortopedska delavnica se nahaja v Celju, Stanetova ulica 16, BREZVESTEN SOFER IZSLEDEN Pred kratkim je ponoči na državni cesti v naselju Leveč pri Celju neznani šofer povozil kolesarja Stanka Cret- nika, ki je bil na mestu mrtev, njego- vega brata Franca Cretnika pa hudo telesno poškodoval. Neznani šofer je po nesreči pobegnil. Po sistematičnem za- sledovanju so or&ani za notranje za- deve brezvestnega šoferja izsledili v osebi Antona Klemenčiča, mehanika in žoferja pri gradbenem podjetju »Kon- sa je bil, kakor vse kaže, tudi vinjen. Po nesreči je po- begnil v upanju, da ga ne bodo iz- sledili. Ta primer naj bo v opozorilo vsem voznikom in šoferjem, da nezgode ni mogoče prikriti in da je dolžnost vsakega šof&rja v nesreči pomagati. Iz sodne dvorane POPRAVEK 4 MESECE ZA HARMONIKO V zadnji številki našega lista je ti- skarski šlo-at v enem delu naklade po- vzročil nerodno napako. Biti mora Lo- žar (ne Hrastnik) je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan in obsojen na 4 mesece zapora. Prevžitkar Rrašek Jakob v Gornji Rečici pri Laškem je z namenom, da bi preprečU dokazovanje, septembra 1953 na parcelni številki 425 v Rečici pri Laškem prestavil tri mejnike med zem- ljiščem, last Krašek Rozalije in Leben Marije. Zaradi kaznivega dejanja pre- prečitve dokazov je bil obsojen na 1 mesec zapora, pogojno. Peško Franc iz Zabukovce je janu- arja letos hotel odnesti gostilničarju Leskovšku na Bregu pri Polzeli iz ne- zaklenjene sobe tiro budilko in še par drugih stvari, vse neugotovljene vred- nosti Ker je bil zasačen, se mu tatvina ni pKJsrečiia. Kazen 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Zerdoner Ferdinand je bH skladišč- nik pri gradbenem podjetju »Graditelj« v Celju. 20. maja 1953 je posodil Ne- stLč Djuru na revers 500 kg cementa. Dovoljenja od uprave zato nI imel. Ni- stiču je izročil poleg cementa tudi 24 kg betonskega železnega jekla in 11 kg odpadle jeklene vrvi. Nestiču, ki je hotel vse odposlati na naslov svoje žene, so na postaji v Celju blago za- plenili Oba sta bila obsojena, Zerdo- ner na 3, Nestič na 2 meseca zapora, pogojno. M. D. iz St. Andraža, je nameraval pri Sežani brez dovoljenja prekoračiti državno mejo. Obsojen je bil na 5 me- secev zapora. Klavžar Franc je v državnem gozdu MedvedLca pri Planini posekal 3,97 m' jamskega lesa. Od posekanega lesa je prodal 2,44 m® v vrednosti 13.420 di- narjev. Kazen 1 mesec zapora. Kot ob- težiino pri odmeri kazni je sodišče sma- tralo, da je Klavžar oškodoval državno premoženje. Podpečan Vinko je 29. novembra 1953 na ce.?ti v Lokah pri Frankolovem pre- tepel Znidarja Franca in ga lahko te- lesno poškodoval. Kazen 2 meseca za- pora, pogojno. Ulčnik Neža iz okolice Slov. Konjic, je 25, decembra 1953 napadla z nožem Kotnik Marijo in Kotnika Ignaca ter oba lahko telesno poškodovala. Obso- jena je bila na 3 mesece zapora. Lokovšek Filip iz Stor je 11. novem- bra 1953 odnesel iz počitniškega doma na Svetini ICnezu Ladislavu 9000 di- narjev vreden dežni plašč. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. 96.000 dinarjev gotovine je vzela Z. M. zakoncema Martinu in Frančiški Florjane na Ločici pri Polzeli, ki sta jih Florjančičeva imela kot prihranke v kovčku. Kazen 8 mesecev zapora. Esih Amalija je v mesecih oktober in november 19t,3 vzela v tovarni »Met- ka« v Celju najmanj 28 navitkov bom- bažne preje v vrednosti okrog 14.250 din. Kazen 6 mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. Ladifi Fran j o in Harjavec Stjepan sta si prilastila pri podjetju »Hmezad« v Žalcu, kjer sta bila zaposlena, razne predmete, žeblje, železne penjače, pilo in barve. Kaznovana sta bila: prvi na 3 mesece, drugi na 10 dni zapora, oba pogojno. Gibanje prebivalcev v Celju v 6asu od 22, do 29, marca 1954 Bojcudh je bilo 22 dečkov in 16 deJdlc. POROČILI SO SE: Filipin Bogdan, kapetan JL.A iz Maribora, Olavni trg 24 in Pošinger Liljana, dijakinja ix Celja, pod Kalvarijo; Kobola Anton, de- lavec iz Celja in Pucelj Vjera, Šiviljska po- močnica iz Celja, Zg, Hudinja 41; Bandič Jerko, gradbeni tehnik iz Zagreba in Petan Friderika, nameščenka iz Celja, Zagata 2. UMBLI SO z Verdel Joiet, otrok iz Zavrha, Šmartno v B, d,; Granda Miroslava, prodajalka iz Vran- skega, stara 51 let; Leskovšek Franc, vojni invalid iz Mozirja, star 64 let; Založnik Vojko, otrok iz Celja; Pungeršek Marija, Ši- vilja iz Celja; Florjane Andreja otrok Iz Brega — Polzela, IZ PILSTANJA PEG, SRČEK MOJ S to zabavno toda duhovito igro je nastopila mladina v šoli v Pilštanju, Za Peg so izbrali Hedviko Pungartnik, ker bi za to vlogo prav gotovo ne dobili enakovredne vrstnice. Natrpana velika sobana jo je venomer nagrajevala z odobravanjem. Slavica Belina je do po- polnosti prikazala značaj Pegine se- strične EtheL Tudi strogo damo in teto je Jožica Grajžlova dobro pogodila. Težko vlogo Alarica je igral Franc Bizjak dovršeno, da smo si ga kar že- leli na oder. Z uglajenim nastopom je odigral mladega aristokrata Jerryja Drago Jazbec. V svojih vlog&h so se ■potrudili tudi Pepca Turk, Ivan Gro- belšek, Miloš Turk in Miloš Vovk, Čeprav vsi mladi igralci niso prvič nastopili, tolikšnega napredka vseeno nismo pričakovali. Seveda je temu pri- pomoglo v prvi vrsti učiteljstvo. Igro so vadili rajši 14 dni dalje, zato se v vlogah niso lovilL Za tesni šolski oder 90 oskrbeli okusno scenerijo, LJUBITELJI PSOV BODO DOBILI SVOJ MESEČNIK Lani je začel v Zaorebu izhajati prvj jugoslovanstki kinološki mesečnik. Ta publikacija ima namen vzgajaii pri red- nikih najstarejše domače živali pravi smisel za dobro nego in vzrejo dobriti psov. Gotovo bo ta mesečnik tudi pri nas našel svoje naročnike, saj je naš narod znan kot ljubitelj živali in je tudi pri nas vedno več čistokrvinih sprem- ljevalcev človeka. Mesečnik se imenuje »Moj pas« (Moj pes). Natančne analize mesečnika ne moremo podali, trdimo pa, da obsega vse, kar ljubitelje šport- nih, lovskih in drugih vrsi psov zanima. Gibanje pr^ivalcev v celjski okolici v času od 22. do 29. marca 1954 Bojenih je bilo 6 dskllc in 4 dečki, POROČILI SO SE: TirguCan L,eopold in Lovrenčič Elizabeta, oba iz Zbelove gore; Fnrja« Slavko, ste- kloslikar iz Tržišča 15 in čoh Dajiica, ste- kloslikarka Iz Tržišča — Bogaika Slatina; Kržičnik Rmin, uslužbenec iz Dravograda in Moljk Vincencija, učiteljica iz Šmarja pri Jelšah; gpcA Vinko, poljedelec iz Velikih Grahovi in Obrez Olga, poljedclka ia Velikih GrahovS. UMBLI SO: Koraiija, roj. Pecr Emilija, gospodinja iz Rogatca, stara 30 let; Toman Neža, polje- delka iz Pireiice, stara 71 let; Cafuta Fran- čiška, upokojenka iz Pirešice, stara 85 let; Klemenčič Terezija, prevžitkarica iz Bajn- kovca, stara 83 let; Šeligo Frane, upokoje- nec iz Male Rodne, star 72 let; But Juli- jana, prevžitkarica ia Kamence, stara 68 let; Veber Marija, prevžitkarica iz Hrušovca, sta- ra 81 let; Tanšek Danica, dojenček iz Tratne it, 19; Gobec Terezija, kmetica iz Topo- lovca, stara 37 let; Lassbacher I»irel, upo- kojenec iz Lukavcev, star 55 let; Ilohnjec Marija iz Dola — Frankolovo, stara 51 let; Sorn Ignac, kmet iz Sv, Eme, star 50 let; Bevčar Zofija, iz Nesbii, stara 10 meserev; Nosan Ivanka, upokojenka iz Laškega, stara 62 let; Podkoritnik Ivan, upokojenec iz Ga- bema, star 65 let; Verdev Andrej iz Šem- petra, star 83 let; Škodi« Sonja, iz Kasai, st.U. v hva- ležen spomin padlim borcem v Storah ter resen opomin, kako je treba čuvati in braniti pribor j eno svobodo!,,. F, K, Pred tedni je bil zaključen tečaj RK. Obiskovala so ga kmečka dekleta in dekleta, ki so vključena v industriji. Tečaj je vodUa tov. Prohinar Pavla, učiteljica iz Teharij, Dekleta so z velikim veseljem obi- skovale tečaj. Posebno pridne so bile iz Bukovžlaka in Svetine, Obiskovale so tudi hiše in gospodarska poslopja in potem razpravljale kaj je bilo ponekod nehigiensko urejeno. Ob zaključku so tečajnice polagale izpite. Pred izpitno komisijo je dokazalo 42 tečajnic, da vložen trud predavate- ljev ni bil zaman. Izmed 42 tovariiic je napravilo 27 z odličnim in 15 s prav dobrim uspehom. Dekleta so se predavateljem in vodji tečaja iskreno zahvalila. Posebno pri- ljubljena jim je bila tov. Dr, Darinka Pregelj iz Celja, Tudi občiinski odbor Store je imel ve- liko razumevanje do tečaja, P. P. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI GOSTINCI SO POLAGALI IZPITE Gostinski itečaj, ki je trajal od okto- bra lanskega leta, se je končal 11. marca letos. Dne 25. in 26. marca pa so se pc^ vodstvom komisije iz Ljubljane vršili končni izpiti za pridobitev potrebne kvalifikacije. K izpitu za polno kvalifi- kacijo se jc priglasilo 21 tečajnikov, za polkvalificirane pa 15. Uspehi na izpitih so bili prav dobri. Od 21 tistiti, ki so polagali izpit za kvalificirane moči, je izdelalo vsega 80%, za polkvalificirane pa je bil uspeh še boljša, saj jc znašal nad 90%, Vsem, ki so položili izpite, želimo na njihovih delovnih mestih obilo uspehov v korist naši lju-dski skupnosti. TEČA) PAZ Dne 29. marca se je pričel tečaj pro- tiletalske zaščite. Predavanja se vrše ob večerih, in to trikrat tedensko po tri ure. Ker se mora predpisana snov predelati v 90 urah, bo trajal tečaj tja do sredine maja. Tečaja se uddežuje 40 oseb iz na- šega okoliša, IZ DRAMELJ Zadnjič je dzšel članek pod isto ru- briko, ki pa ne odgovarja povsem res- ničnemu stanju. Prvič, tečaj Rdečega križa še ni zaključen. Dekleta, ki so obiskovala tečaj niso na gospodarstvih ugotavljala nesnago, ampak proučevala kako bi s skromnimi sredstvi in z bolj- šim spoznavanjem higijene lažje ure- dili gospodarska poslopja. Predavanja, ki jih posredujejo učiteljice, so kvali- tetna, So pa starši, ki še vedno niso toliko razgledani, da bi svoje hčere po- slali na tak tečaj. Proslava, ki jo pisec omenja, ni bila ob zaključku tečaja, ampak za Dan žena. Prostovoljna gasilska četa je 28. II. v prosvetnem domu priredila dve ve- seloigri. Kot pisec pravi, je bila igra res v zabavo preprostemu ljudstvu, toda igralci so premalo pazili na jezdk in igrali preveč po domače. Mladinska organizacija le ni tako pri tleh. Ce je slaba, ni samo njihova kriv- da. Cez zimo so imeli razne tečaje, toda ni bilo prevelikega zanimanja niti sred- stev za njih uspešno izvedbo. Vsa. mla- dinci pač ne morejo imeti legitimacij, kajti v članstvo je lahko sprejet samo tisti, ki v organizaciji tudi dela. Tudi glede očitka, da na šoli ni pouka telo- vadbe, moram pripomniti, da je pisec nepoučen in da se verjetno tudi sam ne zanima dovolj za dejansko stanje. ŠE O DELITVI DOBIČKA KZ BOČNA V zadnji številki Savinjskega vestnika je bil objavljen članek o »idealni« de- li!vi čistega dobička v KZ Bočna. Da bi bila naša javnost o zadevi le pravilno informirana, se nam zdi po- trebno o teh »8,000.000. — « še sprego- voriti. O avtorju članka »Zadruga v Bočni je razdelila nad osem milijonov v ko- ristne namene«, kaJ- ja stare šole, toda te prostore je zasedla občina, pošta in neka privatna stranka. Občina mora zato plačevati izdatno na- jemnino za stanovanje šolskega upravi- telja in enega učitelja, medtem ko sta- nujeta dve učiteljici k sreči v lastnih hišah. Vrhu tega mora okraj plačevati poročenemu učitelju visoke zneske za ločeno življenje, ker v kraju ni moč dobiti stanovanja za njegovo di-užino, ki živi v Prekmurju, 2e dalj časa razpravljajo na občin- skih sejah in v svetu za prosveto in kulturo, kako bi z gradnjo učiteljskega stanovanja rešili pereč problem. V ta namen je padel načelen sklep, da se takoj prične z gradnjo stanovanjske hiše in sicer iz izkupička prodanih hiš splošnega ljudskega premoženja. Tudi nedavni zbor volivcev je ta sklep z navdušenjem enoglasno sprejel. Prijet- no je bilo slišati izjave volivcev, ki so izpovedali, da je žalostno, da Petrov- čani še do danes niso preskrbeli do- stojna stanovanja svojim prosvetnim delavcem. Zbor volivcev je baš izvo- ljenemu šolskemu odboru naložil takoj- šnjo izvedbo tega sklepa. Toda naenkrat se je raznesla vest, da z zidavo omenjene hiše ne bo nič, češ da mora občina izkupiček za pro- dane hiše razdeliti v nekakšne fonde, da mora popraviti neko hišo itd. Ko sta v zadevi posredovala pri OLO Celje-okolica predsednik in tajnik šol- skega odbora, jima je bUo povedano, da bo okraj hvalevredno akcijo vse- stransko podprl, da pa mora občina čim prej predložiti formalno izjavo, da bo z denarjem prodanih hiš zgradila sta- novanjske hiše za prosvetne delavce. Kolikor nam je znano, občina še do danes ni poslala predmetne izjave. Za- kaj in čemu zavlačuje rešitev proble- ma, ki je tembolj pereč, ker se bo r sedanje stanovanje šolskega upravite- lja v kratkem vselil hišnik? Kje bo potem občina poiskala stanovanje za šolskega upravitelja, ko v Petrovčah še ene samske sobe ni dobiti? Poleg tega pa bo baje še letos otvorjena pa- ralelka k enemu razredu. Vprašamo, kje bo občina dobila stanovanje z« nov&> učno moč? Volivci Zakaj je v Kmetijski zadrugi Prebold premog po 7.22 din Skoraj ne bi človek verjel, da pro- daja Kmetijska zadruga v Preboldu premog po 7,22 din. Ce pa pogledamo kalkulacijo, katero je zadruga napra- vila in če poznamo upravnika zadruge se nam to ne bo zdelo nič nemogočega. Upravnik je namreč zagovarjal dejstvo, da ne more zadruga plačati prevoza za traktor, češ da je šel dvakrat zastonj v Zabukovco in da ta prevoz mora plačati stranka, ki je kupila od zadruge premog. Ali je to trgovsko? Ali naj plača stranka prevoz, če trgovec ni spo- soben? Naslednja kalkulacija nazorno prikazuje sposobnost upravnika zadru- ge, saj znaša pribitek na nabavno ceno kar 58%, Kalkulacija je naslednja: 4.800 kg premog, kocke 4.550 din...... 21.840 din 14 ur traktorske vožnje . 7.000 din 10% zaslužek zadruge , , 2,184 din delovna sila, nakladanje in razkladanje , . . . 3.632-din skupaj 34.656 din Kdor pozna pot iz Zabukovce do Pre- bolda (ca, 7 km), ve da za to pOt ni potrebnih 14 ur in da je prevoz žb. omenjeno količino premoga le preveč 7.000 din. Ne vem kako visoko kvalifi- ciran delavec je nakladal in razkladal,, če je zaslužil 3.632 din. Poleg vseh teli stroškov pa še 10% zaslužka zadrugi,, ki bi morala iz tega kriti vse stroške^ Ta ^rimer je iz vidika trgovske mo- rale zelo škodljiv in s takšnim poslo- vanjem izgublja zadruga ugled med potrošniki. z. E. z občnega zbora sindikalne podružnice gradisa V SoSt^nju Pred kratkim so imeli pri Gradisu v Soštanju občni zbor sindikalne podruž- nice. Po uvodnUa besedah predsednika podružnice tov. Stropnika, je tajnik podružnice podal poročilo o delu v pre- teklem letu. Podružnica je lani imela. 11 rednih sej in več uspelih množičnih sestankov. V sindikat so včlanjeni sko- raj vsi delavci in uslužbenci, razen ne- kaj izjem, ki se še ne zavedajo dovolj važnosti te organizacije. Sindikalna knjižnica ima 922 knjig, lepe uspehe pE sta dosegla tudi športni in dramski od- sek. Podružnica je posvečala pozornost zlasti vajencem in je najmarljivejšim med njimi podarila po eno delovno ob- leko, premalo skrbi pa so posvečali rnladini. Poseben problem pa predstav- ljajo 7-dnevni izostankarji, za katere je -moralo podjetje plačati nad 1 mtii- jon dinarjev. S SEJE UPRAVNEGA ODBORA GRADISA V SOSTANJU Na svoji zadnji seji je upravni odbor Gradisa v Šoštanju sprejel več važnih sklepov, Ženske delovne sile ne bode več sprejemali na gradilišča, ker so- dela preveč težka za žene. Spremenili so delovni čas od 6. do 14. ure, ob sobotah pa so uvedli 8-urni delovni čas kot v ostalih dnevih. Ustanovili so de- lovno-tehnično zaščito in sklenili iz- plačevati terenski dodatek delavcem, ki stanujejo več kot 10 km od gradi- lišča IZ SLOVENSKIH KONJIC Vsa večja podjetja v Slovenskih Kon- jicah in okolici so v zadnjih dneh iz- volila nove delavske svete (razen kme- tijskih in gradbenih, kjer je njihovo delo sezonskega značaja). Zato so se povsod že dalj časa pripravljali in ob- ravnavali delo dosedanjega DS ter isto- časno tudi predlagali kandidate. V to- varni usnja KONUS je večina delavcev opravila svojo dolžnost že v prvih urah dela razen tistih, ki so na popoldanski izmeni. Od 28 kandidatov, kolikor jih je na predlog članstva postavila sin- dikalna organizacija, je bilo v novi DS izvoljenih 21, med katerimi pa ni niti ene ženske. V tovarni je sicer zaposle- nih skoraj eno tretjino žena, nekatere izmed njih so bile tudi na kandidatni listi, vendar nobena ni dobila dovolj- nega števUa glasov. Zato bo potrebno skrbeti, da bo katera izvoljena v novi upravni odbor, ki se bo voMl na prvem zasedanju DS. Nov DS so izvolili tudi zreški kovinarji in delavci na lesnem obratu v Slov. Konjicah. Tudi v teh dveh podjetjih so bile priprave dokaj dobre. -o- V tovarni usnja KONUS so na pred- log sindikalnega odbora po vseh oddel- kih razobesili izvleček iz bilance lan- skega leta. Na isti način je bU pred ne- davnim razobešen tudi osnutek tarif- nega pravilnika, ki ga je izdelala po- sebna komisija. Sindikalni odbor je po vseh oddelkih pripravil posebne sestan- ke, na katerih je člane seznanil z po- stavkami in delovnimi mesti. Podanih je bilo več predlogov, ki jih bo še pred sprejetjem proučila komisija za sesta- vo pravilnika, -o- V Slov, Konjicah je bil te dni prvi sestanek sveta stanovanjske skupnosti pri MLO. Ob tej priliki so predvsem razpravljali o novih najemninah, delu hišnih svetov in o nejasnostih, ki so se pojavile pri uresničevanju novih pred- pisov o stanovanjskih zadevah. -o- Gradbeno podjetje v Slov. Konjicah, ki je med zimo imelo večji del svojih delavcev na zimskem dopustu s polo- vično plačo, je začelo te dni novo se- zono. Za delo pa jim manjka strokovna delovna sila, zlasti zidarjev. L, V, ŠAH SVOBODA ŽALEC V DVEH BOJIH Z NOVIM CELJEM Šahisti žalske Svobode so v dveh bojih z Novim Celjem dosegli neodločen rezultat. V prvem dvoboju 24. februarja je bil rezultat 5:5, med posamezniki naslednji: Rozman-Pod- bevšek 1:0, Aubreht-Stankovič 1:0, Rancin- ger-Divkovič 1:0, černelič-inž. Prinčič 0:1, Terglav-Blažič 0:1, Debevc-Zalaznik 1:0, Glu- šič-Krivec 0:1, Dolar-Hudarin 1:0, Toman- Slavič 0:1 in Vozlič-Slana 0:1. V drugem dvo- boju, dne 8. marca je bil skupen rezultat 7:7, posameznikov pa naslednji: Rozman- dr. Kopač 1:0, Aubreht-dr. čergolj 1:0, De- bevc-lHž. Prinfiič remi, Marolt-Podbevšek 0:1, črnelič-zalaznik remi, Glušič-Divkovič 0:1, Terglav-Slavič 0:1, Kovač-Slana 0:1, Mlakar- Hudarin 1:0, Dolar-Krivec 1:0, čakš-Zabu- kovšek 1:0, Vozlič-Urbašek 1:0, Toman-Sotler 0:1 in Veler-Rak 0:1. V obeh tekmah so prvoimenovani Žalčani. TURNIR ZA PRVENSTVO CELJSKEGA OKROŽJA V turnirju za prvenstvo Celjskega okrožja, ki je bil te dni končan sta zmagala Mišura iz Celja in Djurkovič iz Rog. Slatine vsak po 5 in pol točke, sledijo Draksler 4 in pol. Skok 3 in pol, Kitak, Rozman in Tišma po 2 in pol in Primožič 1 in pol točke. Prvi trije so se kvalificirali v polfinalni turnir za prvenstvo Slovenije, ki bo v aprilu v Ljubljani ali kakem drugem kraju Slovenije, OBJAVE m OGS^^SI OBVESTILO Obveščamo javnost, da smo ustanovili ORTOPEDSKO IN ČEVLJARSKO DELAVNICO v Celju, Stanetova ulica 16, Izdelovali bomo ortopedske potrebščine, vse potrebne predmete in ortopedske čevlje za Invalide in pohabljene osebe ter vse vrste ševljev za ostale. Sprejemali bomo v popra- ▼ilo tudi proteze in ostale sanitarne po- trebščine. — Prvenstvo pri izdelavi imajo ▼ojni invalidi, — Skrbeli bomo za točno in ■olidno postrežbo, zato se blagovolite služiti pri nas. Ortopedska in čevljarska delavnica Celje OP O Z O R I L O ! Podpisana opozarjava vsakogar, ki bo še liril razne neresnične vesti o hiši, katero •va kupila na pošten način, kakor razne dru- ge laži, da bova z dotičnim sodnijsko po- stopala, Povše Ivan in Vida Maribor PRODAM stavbno parcelo v bližini Celja. Ijepa sončna lega. Kukovič Cecilija, Zado- brova 19 — škofja vas. VZAMEM v rejo stevno ali brejo kravo, ali par volov. Naslov v upravi lista, PRODAM kokošnjak, zajčjek, pasjo ko- iico in hladilnik. Naslov v upravi lista, ZAMENJAM komfortno stanovanje, za ena- kega v centru. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM posestvo v bližini Ce- lja, površina 5 ha, obstoječe iz njiv, trav- nikov, sadovnjakov in gozda ter hišo z go- spodarskim ik>slopjem. Naslov v upravi lista pod »ugodno«. NAJDITELJA DENARNICE izgubljene dne 37. marca prosim, da mi vrne vsaj doku- mente in slike (drag spomin) proti nagradi ma naslov naznačen v dokumentih. SAMSKO SOBO išče miren računovodja. Informacije dobite v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišo z lokalom v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »26«. ZAMENJAM betonsko železo za zidno ope- ko in votlak. Ponudbe pod »ZIDAK«, PRODAM malo rabljen globok otroški vo- ziček in nov športni, Guček Angela, Ma- riborska 1, Celje, UČENCA, poštenega za slikarsko in ple- skarsko obrt sprejmem takoj. Dobrave Miha, Celje, Tomšičev trg 12. RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE DEŽURNE SLUŽBE Dne 4 aprila 1954, tov. dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva 7, Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8, ure zjutraj. POUČNI FILMI V CELJU Filmi se bodo predvajali v četrtek, 8 aprila t. 1. ob 19.30 uri v predavalnici učiteljišča. Vljudno vabljeni! Kl^ O__ KINO UNION, CELJE Od 1. do 7. aprila 1954, ameriški barvni film PROTI VSEM ZASTAVAM Od 8. do 12. aprila, ameriški film ZMAGA ALI SMRT Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 3. do 7. aprila 1954, italijanski film MOJ SIN PROFESOR Od 8. do 12. aprila, ameriški film GLEJ TIČKA ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, Predprodaja kinovstopnic v obeh kinema- tografih ob delavnikih od 10. do 11. ure in od 16.30 ure dalje, ob nedeljah od 13. ure dalje. Sprejmemo kvartet ali kvintet za kvalitetno plesno glasbo za predstoječo sezono. Nastop 1. maja. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Upravo lista do 10;apri- la t. 1. KROMPIR za seme in potrošnjo, ima večjo količino na zalogi Kmetijsko po- sestvo H. šole Vrbjc pri Žalcu. Interesenti, javite se na upravi posestva Hmeljarski inštitut Žalec OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE-OKOLICA sprejme v službo diplomiratiega pravnika za delovno mesto prav- nega referenta v tajništvu OLO Celje-okolica. — Prošnjo dosta- viti na sekretariat za personalne zadeve. KMETIJSKA ZADRUGA LJUBEČNA razpisuje mesto upravnika. Pogo- ji: večletna praksa v kmetijskem zadružništvu in temu primerna izobrazba. Ponudbe poslati na upravni odbor Kmetijske zadruge. ZAHVALA Iskrena hvala vsem prijateljem in znanr««. ki ste se udeležifi pogreba in so v tolikem številu poslovili od našega nepozabnega dr, JOSIPA TOMINŠKA ter nam izr.azili svnje toplo sožaljc, Prsiv posebno se še zahvalju.jemo Mestnemu ljud- skemu odboru Celje, njegovemu predsednikii- Jermanu in ostalim predstavnikom za iz- redno počastitev dragega pokojnika z v7,om» organizacijo prevoza iu veličastnih pogreb- nih svečanosti, vsem požrtvovalnim članom odbora za izvedbo pogreba, tovarišem Ko- širju Fedorju, dr. AVestru, profesorju Ašker- cu, profesorju Orlu, profesorju Rošii, Rada Jenku in profesorju Tepliju za prisrčne po- slovilne govore; častni straži, celjski garni- ziji in godbi, pevskemu zboru sindikalne po- družnice ljubljanskih pravosodnih ustanov,, celjskemu Komornemu zboru in mladinskemu zboru, Planinski zvezi in Turistični zvezi Slovenije, Planinskemu društvu in Olepše- valnemu društvu Celje, društvom prosvetnih in kulturnih delavcev v Celju. Mariboru in Ljubljani, uredništvu Savinjskega vestnika, celjskim političnim in množičnim organiza- cijam, uradom, šolam in ustanovam, šol.skt mladini, vsem celjskim kolektivom in vsen» darovalcem cvetja in vencev. Naša globoka zahvala tudi zdramikoms dr. Flajsu in dr, štrausovi, šefu sanntorijft »Emona« dr. Benigarju in ostalim zdravni- kom ter bolniškim sp<-<- - vso skrb in požrtvovalno pomoč po! /Tovi težki bolezni. Žalujoči: sinovi i. erke, brat, sestra,- vnuki in ostalo sorou»i.vo.