Naročnina listu: =
Celo leto .	. K	10--
Pol leta	• n	5 —
Četrt leta .	* 55	2-50
Mesečno	* ??	r—
Zunaj Avstrije: =====
Celo leto
K 15-
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-
deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Slovenci !	Slovenke !
Podružnici „Slov. Straže“ v Mariboru in pri Sv. Magdaleni vabita na veliko ljudsko veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 7. junija ob
3.	uri popoldne na vrtu gostilne g. Reibenschuh na Pobrežju pri Mariboru. Sodelujejo razna društva." Slovenci, Slovenke, pridite v obilnem številu!
Grozna nesreča na morju.
Grozne so žrtve, ki jih zahteva morje vsaKO leto. Ves svet je pretresla vest, ko se je predlansko leto dne 15. aprila potopil yTfitanlk“, najvleejai, najlepša in najbogatejše opremljena potovalna ladja ceiega sveta in z njo vred 1700 človeških žrtev, ki trohne sedaj na dnu oceana v globočini 4000 metrov. — In zopet prihaja iz Amerike, iz dežele večnih nesreč in katastrqf, nova, mozek pretresujoča vest, da se je v petek, dne 20. maja, ob 2.. uri zjutraj, potopila na velikanski resi Lorenco, ki se izliva v Atlantski o-cean, ladja ..Em p res of Ireland.“, ki je last znane pa-robrodne družbe Canadian pacific. Ž njo vred je našlo tudi strašno smr.t v mrzlih valovih imenovana reke 1032 oseb.
Kako pripoveduje kapitan ponesrečene, ladje Kendal o vzroku in poteku nesreče.
Med onimi, ki so si pri tej grozni katastrofi, rešili svoje življenje, se nahaja tudi kapitap ponesrečene ladje, Kendal, ki je takoj, ko so :ga spravili na suho, obširno opisal vzrok in potek te nesreče takole: Dne 28. maja je vozila ladja „Empres“ zvečer v zelo gosti megli po reki Lorenco navzdol. Radi, goste megle in silnega viharja sem moral zelo znižati brzino ladje. Proti 2. uri zjutraj smo došli na. višino pred Father Point. Sel sem na poveljni mostovž, kar hipoma zagledam v neposredni bližini nek parnik, ki je vozil z veliko brzino. Dal sem povelje, dai se ,„Em-pres“ obrne, toda zato ni bilo več časa. Vi trenutku je trčil parnik v „Empres“ in sicer v sredo s tako silo, da je prerezal „„Empres“ na dva 'dela. Dal sem takoj povelje, da se spuste v vodo rešilni čolni. Med tem časom se je pa jela ladja potapljati, tako, dai je bilo absolutno nemogoče, spraviti vseh pasažirjev v rešilne čolne. Deset minut pozneje, bilo je ravno ob
2.	uri 5 minut, se je „Empres“ popolnoma pogreznila
pod vodo. ,„Empres of Ireland“ je zatrepetal kot trepetlika in se takoi ob udarcu nagnil na desno stran. Rešilne čolne je. bilo tedaj mogoče spustiti le na e-ni strani v vodo in Še teh se je mnogo prevrnilo. — Brezžični brzojav parnika je klical neprestano na pomoč in oglasil se je neki vladni parnik, Komaj pa ,je začel sprejemati poročilo, se je brzojavni pogovor nenadoma prekinil Tlakrat se je parnik potopil.
Nesreča sama.
Cela tragedija, ki dosega ali celo Še presega tragedijo „Titanica“, se je odigrala strašno hitro in potniki niso imeli časa niti da bi se oblekli,, še manj, pa, da bi se zavarovali z rešilnimi pasovi in I prer skrbeli z živežem. Častniki in uslužbenci niso imeli niti toliko časa, da bi poklicali vse potnike in jih pospravili na krov. Takoj po trčenju je vdrla voda v strojnice in nastala je strašna eksplozija), ki je uničila vse stroje in onemogočila vsako nadaljnje funk-cijoniranje ..vseh strojev.. Parnik je nenadoma obstal in ostal v temni, neprodirni megli v temi. Vse luči so ugasnile. Ljudje so drli na krov1 v hudi temi in 'e nastal pravcat metež in poboj' med njimi. Vse je hitelo na čolne', v temi so se potniki, kar jih je ostalo, pobijali med sabo in z mornarji, ki sami niso vedeli, kaj bi nočeh., Prvi zdravnik pravi, da bi se bilo lahko rešilo več oseb, če bi ne bil parnik ,,jStorstad‘1, ki je trčil v „Empres“ in povzročil katastrofo, tako hitro odplul naprej Ko se je vrnil, je bilo za rešitev že prepozno. V luknjo, ki jo je napravil, je vdrla že voda in je preplavila vse prostore parnika. Parnik se je potopil tako naglo da še nimamo v kroniki pomorskih nesreč slučaja, ki M vedel o tako hitrem potonil parnika. Vsa katastrofa je bila dovršena Še manj kot v desetih minutah.
Kaj pripoveduje drugi rešenec.
Zanimivo je 1 poročilo londonskega državnega pravdnika Duncana, k‘i pravi:
Ravno sem se vlegel v posteljo, ko sem začul dvakratno zvonenje, ki znači, da so prenehali delovati stroji na parniku. Skočil sem iz postelje, oblekel sem se za silo in odprl vrata kabine. V tem trenutku sem doznat, da so prenehali delovati vsi stroji na parniku. Skočil sem na krov. Bil je teman, namesto luči je vladala, na njem gosta, in neproddrna megla,. V tem trenutku se je čul strašen pok, ladia se je stresla pod nogami in se je nagnila na stran. Nastat je strašen šum in zdelo se je, kot bi velikansko žrelo požiralo ogromne množine vode. Moštvo na parniku se je obnašalo dobro. Mornarji niso kazali
nobenega strahu in so ojačevali potnike in jih tolažili. Posebno so se odlikovali častniki. Kapijtan je kar ostal na poveljniškem mostu, dokler se ni začel parnik, potapljati. Mornarji so pomagali potnikom kolikor so mogli in so bili zelo požrtvovalni. Videl sem več mornarjev, ki so si odpeli že pritrjene rešilne pasove in so jih dali ženskam, sami pä so ostali — brez njih. Najenkrat je nastal na krovu, ki je bil napolnjen s potniki,' strašen vriše.' Valjovi so ga preplavili in neštevilno oseb je odneslo pogubonosno valo-vje Ni bilo nato pol minute in parnik je izginil. Boj za življenje se je nadaljeval v valovih, v silnih vrtincih, ki so pogubili nèbroj ponesrečencev., Duncan je bil eno uro na voai, predno ga je dobil rešilni čoln.
Pripovedovanje tretjega rešenea.
V	času trčenja je bil kapitan na poveljniškem
mostu. Telefoniral je moštvu, že ko se je parnik nagibal, da naj ostane -mirno,.pokliče naj ‘potnike, ; in
naj' razbije tudi če treba vrata v kabine. Niti ena minuta se ne sme zamuditi. Pazite pred vsem na o-troke in ženske.,	. _	,
„Einpres of Ireland.“
Parnik .„Empres of Ireland“ je eden najmodernejših parnikov Canadian-Pacific družbe. Parnik je bil leta 1906 izpuščen v morje in je prevažal pasa-žirje med Liverpolom in Quebecom. Parnik obsega 14.190 ton in ima 18.500 konjskih moči. Dolg je 549 čevljev, širok 65, globok pa 10 čevljev. Parnik, ki je vozil 20 vozljev na uro, je opravljen z vsemi napravami moderne tehnike za grajenje ladij. Parnik je bil pripravljen za 432 pasažirjev prvega raareda, 328 pasažirjev drugega razreda in 846 pasažirjev 3. razreda,.
Vsled katastrofe tega parnika so močno prizadete razne zavarovalnice. Parnik je bil namreč zavarovan pri raznih institutih za 8.000.000 mark. Zavarovalnina blaga na parniku znaša poleg tega tri mil. mark.
Delegacije,
V	petek, dne 29. maja, se je v avstrijski delegaciji nadaljevala razprava o poročilu 1 bosanskega odseka.
K besedi se je oglasil
delegat dr. Krek
in izjajvil, da soglaša z delegatom dr. Bärnreitlier-jem v tem, da se bosansko-hercegovsko vprašanje ob-
PODLISTEK.
Nekaj o knjigi „Kontrolor Skrobar”.
(Glas iz Slov. goric.)
Ni sicer navada razpravljati o lepopisnih delih v političnih časnikih. Pa saj o 'Kontrolorju Skroba-rju“ n;e moremo reči, da bi bil lepopisno delo, temveč je dva debela zvezka obsežen 1 pamfliet najnižje vrste. .„Slovenec“ se čudi, da se nobeden časnik nar tančneje ne dotakne tega dela. Ziakaj ne? Ker se po mojih mislih vsakemu dostojnemu človeku nekako gar bi, govoriti o tem delu, ki je v nečast celi slovenski literaturi.
Mi, ki živimo v teh krajih, ki jih pisatelj opisuje, ki smo „in mediis rebus“1, i pojznamo dobro vse tiste „'tipične“ osebe iz dr, Krajgherjjeivega romana. In bodi javno povedano y zmanjšanje .„sslovenske boli“, da je prav malo oseb resnično popisanih. Milika, to je treba priznati, je še danes učitelijida in živi tisto življenje, kakor ga je naslikal pisatelj. Kje pa so šolske oblasti? Ali niso poučene o njenem življenju? Kolikor smo zvedeli od tamošnjih prebivalcev, je brala Milika svoj opis, ve baje tudi prav dobro, da je obče znano vse, Kar se piše o njej, pa, kakor nam pripovedujejo osebe iz tistega kraja, kjer živi, je izgubila s svojim življenjem že vso sramežljivost, ker drugače ne bi mogla obstati dalje v tist|em kraju. In daleč naokoli po Slovenskih goricah je znano njeno življenje, nifcdo ijzmed stanovskih tovarišev in tovarišic ne občuje z njo; vsak pošten mladenič in dekle se z nevoljo obrne proč od nje — a ona je še vedno učiteljica.
Tudi nekatere druge osebe so morebiti precej dobro zadete in ne najslabše -„Kontrolor Skrobar-“ sam..
Tiudi gospodarski in politični boji so slični, čeravno vsak pameten človek spozna, da v tolikih in
tako težkih bojih, kakor se bijejo pri nas ob meji za lepe Slovenske gorice, včasi tudi nasprotna stranka zmaga; če bi imel gospod pisatelj le nekaj odkritosrčnosti in ljubezni, bi povedal, da naša slovenska stranka vobče vedno, če tudi povsod ne, hitro zmaguje. Neresnično pa in krivično je pisarjenje, kakor da bi bila vsa slovenska družba ob meji gnjila. Ni-kdo na svetu, kolikor je nam znano, ni n. pr. tako slabo pisal o slovenskem učiteljstvu, nikdo ga tako globoko potegnil v blato. Nismo ' navadno politični prijatelji, a kaj takega o našem učiteljstvu ne pustimo pisati in razpravljati, če se tu in tam najde izjema, kakor je Milika, je Dbžalovanja- vredno; a vleči po vsej sili še druge v tako blato, je nedopustno. Kar piše pisatelj o duhovnikih in njihovem delovanju med ljudstvom, je seveda le izraz nasprotstva, katerega je polno srce človeka, ki vidi v delovanju duhovnikov le sebičnost, čeravno je povsod nasprotno resnica, o čem se je g. pisatelj imel dovo|jkirat priložnost prepričati. Dr. Kraigher dobro ve, koliko da žrtvuje slovenski duhovnik v probujq1 in izobrazbo ljudstva ; on dobro ve, da je ravno slovenski duhovnik vzgojil kmečko ljudstvo v Slovenskih goricah tako, da se prišteva danes lahko najbolj izobraženemu slovenskemu priprostomu ljudstvu na celi slovenski zemlji. Vsak tujec, ki prihaja v lepe Slovenske gorice, občuduje ravno samostojnost, izobrazbo in narodno zavest našiega kmeta, in res dvomimo, če najdemo kje na Slovenskem pri priprostem ljudstvu toliko izobrazbe. Zato je neresnično, če govori pisatelj o nesamostojnosti v mišljenju v gospodarstvu;: najhuj-Ša neresnica je, Če govori n. pr. o pogosti ločitvi za-kona. Vse to gospod doktor dobro ve, zlato si naj bo v svesti, da je storil krivico ljudstvu, miedi katerim je deloval. Gotovo je res, da je našel dr. Kraigher nekaj oseb, ki jih je lahko porabil, pa to si odločno prepovemo, da bi zavoljo teh žalostnih izjem moralo trpeti vse naše ljudstvo.
Če je hotel gospod zdravnik pustiti kak spomin na svoje delovanje v Slovenskih goricah, ali ne bi
lahko izbral snovi za svoj roman iz tako idealnega in lepega življenja, kakor ga je imel priložnost opazovati. Koliko nedosežne idealnosti je našel pri naših organizacijah, koliko v delovanju slovenskega u’ čiteljstva, koliko v trpljenju naših duhovnikov! Kako lepo se vzbuja v narodu samozavest, koliko koristi je že prinesla, koliko slavnih bojev zoper nemškega sovražnika je videl gospod pisatelj izvojevati našega kmeta! Kako krasno se razvija naša mladinska organizacija, koliko koristi prinaša našemu rodu in je sedaj najhujši strah nemiških sosedov!
Pa vse to se zgodi seveda na verski podlagi in to gospodu pisatelju — smrdi, Ker gospodi pisatelj torej dobrega ni hotel nič napisati, zato se je pogreznil v blato in tam z vso silo iskal, dokler ni našel, kar je hotel, napisal „Kontrolorja S kr obar j a“ in v-tisnil sramotni pečat na najlepše in najzavednejše kraje na slovenskem Štajerskem, na lepe in ponosne Slovenske gorice.	«
SmeSnica.
’	Najtežje.
Soproga: Povej, ljubi mož, zakaj podelijo kakemu kralju že ob dvanajstih letih krono, oženi se pa šele z osemnajstim?
Soprog: Ker je lažje vladati kraljestvo, kakor
ženo!
Na kolodvoru.
On: „Poglej, če bi se ne bila tako počasi o-pravljala, bi ne bila sedaj zamudila vlak!“
'Ona: „Če bi me ne bil ti tako silil, naj se požurim, bi nama ne bilo treba sedaj čakati dve uri na prihodnji vlak.“
Višek.
— Povej imi, prijatelj, ali je tvoja žena kaj radovedna?
= In še kako, rodila se je iz same radovednosti . . .
Pazite na otroke!
ravnava z državnega stališča. :ön ga ne vzame s stališča Stranice prava ali 'triaiizma, ampak s stališča, da mora Bosna in Hercegovina ( tvoriti zvezno točko z Balkanom in privlačno točko Balkana k monarhiji in to bo Bosna zmogla tedaj., ko bo postala vzor v agrarno-jpolitičnem oziru. Prva ' podlaga za; razvitek Bosne je, da se ustanovi zvest in miroljuben kmečki stan. Dejstvo, 'da je kmečki stan, ki je po svoji naravi konzervativen, na, Balkanu nositelj revolucionarne in republikanske misli, naj bi dalo pomisliti. Veleposestvo se more in se naj obdrži, toda veleposestnik ne sme biti prihodi^ak. Biti mora, kmet, kos oratarja. O tem ni pri begu in a,gi nobenega sledu. Živi od kmetije, ni pa kmet, ker. noče delati in je nekak trot. Revolucionarna in republikanska ideja sili na Balkanu med kmečko ljudstvo* Bilinski je storil mnogo, odkar upravlja Bosno. Kmet pa se mora vzgojiti za novodobnega kmeta, vzgojiti iz praprodu-oenta v trgovca in obrtnika. Z vso lahkoto se v zdravem zadružnem življenju razvija prosti knjet. Govornik apelira na ministra, da se ustanovi v Bosni zadružna banka, ker privatne ' banke ne zadostujejo. Da se omogoči cenen hipotečni in osebni kredit, je za razvoj bosanskih kmetov absolutno potrebno. 'T|ako-zvana politična vprašanja zatemnijo v Bosni najvažnejša gospodarska vprašanja. Ce hoče Albanija živeti in če se hoče že iskati Albaniji vlajdajrga v severni Evropi, naj bi se postavil v Albaniji za kralja kak holandski ali danski kmet. Kar se tiče jezikovnega vprašanja, tee pa klanja govornik finančnemu ministru, kajti padla je sedaj pregrada. Posamezna veroizpovedarra se že čutijo glasom jezikovnega zar kona politično zbližana. Govornik se zahvali za imenovanje dr. Mandiča in izjavi pri govoru o železniškem vprašanju, da ni pričakoval od ministrstva, čigar velike duševne zmožnosti so splošno > priznane, tega malenkostnega argumenta proti normalnemu tiru, da se je vedno govorilo o normaHnem tiru. Dalr matinci so hoteli železnico. Inteligenca med njimi ni nič vedela o kaki gospodarski razliki med normalno-tirno in ozkotirno železnico. Baron Beck in njegovo ministrstvo ima zaslugo, da bomo pri|Šli do zveze z Dalmacijo in zato jiina gre hvala. Napram dr, Ellen-bogenu pripominja govornik, člen XI. drž. osn. zakona naj se ne razlaga malenkostno in želi avstrijskemu finančnemu ministru le srečo, da si je zasigu-ral oddajo rent, dajsiravno parlament ne zboruje. Državni osnovni zakoni niso zato tu, da par borz|ijan-cev obogati na račun države. Govornik se zahvali delegatu dr. Bärnreitherju za njegove ,resnično strokovnjaške besede, ker ga veseli, da je slifšal moža, ki ima srce za Jugoslovane in za dežele, v katerih prebivajo. Toda nasprotje je v komplimentu dr. Bä-renreitherja za dualizem in med istočasnim konstati-ranjem velike škode, Ki sledi iz dualizma. Ker je to vprašanje v zvezi z dualizmom, se Dalmacija s svojo dolgo morsko obaljo s svojimi lepimi pristanišči ne more razvijati. Znalo bi priti do tega-,* da vzamejo Mažari v roko ! rešitev jugoslovanskega vprašanja. Govornik nima nič proti temu, toda jugoslovansko v-pra-šanje se mora rešiti.
Ko sta govorila še delegata Exnier in ' dr, Ellenbogen, je povzel besedo skupni'finančni minister pl. Bilinski in podal svoj program za gospodarski, kulturni in ustavni razvoj Bosne in Hercegovine.
Vsako leto se bode zgradilo v deželi 40 novih lfdđsiđh šol istočasno z višjimi šolami. Minister na-glaša dalje zanimanje in delovanje sabora za razne zdravstvene naprave v deželi Za notranji uradni jezik se je določil srbo-hrvatski jezik, izvzemši pri železnicah, pri katerih ostane iz vojaških ozirov notranji uradni jezik nemški.
Po tem ministrovem govoru je po Vzel sklepno besedo poročevalec
delegat dr. Korošec.
Glede železniških vprašanj prosi govorniK ministra, da vpelje prej kot mogoče normaliziranje o-beh železničnih prog po željah delegacije, oziroma, da ukrene, da se ti progi normalizirate. Končno pripomni, da bodo simpatične besede finančnega ministra, ki so našle že v delegaciji vesel odmev, tudi v Bosni z velikimi simpatijami sprejete. Osobito se je naglašalo v debati imenovanje dr. Mandiča namestnikom dež. šefa. Simpatične so bile tudi besede ministrove o ureditvi jezikovnega vprašanja in o upravi, o kateri meni govornik, da se lahko trdi, aa je velikopotezna in ne šikanozna.
Nato so bili sprejeti: predlog bosanskega odseka glede naknadnih kreditov za poveljstva, c. kr. čete in zavode v Bosni in Hercegovini in proračun skupnega finančnega ministrstva, dalje proračun najvišjega računskega dvora za leto 1914-1910, ca’ rinske določbe, določebe finančnega zakona, in repar-ticija naknaidnih kreditov ter zaključni račun za leto 1912.
Ko se je popoldanska sem, ki je bila ob 4. uri otvorjena in potem prekinjena ob 7. uri zvečer zopet otvorila, so poročevalci konstatirali soglašanje sklepov sklenjenih v obeh delegacijah. Nato je predlagal generalni poročevalec dr. pl. Grabmayer imenom finančnega odseka, da se odobre sklepi v tretjem branju. Predlog je bil sprejet.
Po zahvalnih govorih grofa Berchtolda in barona Fuchsa je povzel besedo predsednik delegacije, grof Sylva-Tarouea, se zahvalil pred vsem delegatu baronu Fuchsu za njegovo zahvalo, dalje vsem delegatom in končal: Prosim, soglašajte z menoj tako Kar
Kor smo začetkom zasedanja storili, tudi sedaj s klici: Nj. Veličanstvo, naš ljubi cesar in kralj naj živi ! Delegacija se je dvignila na ta, poziv s svojih sedežev in zaklicala trikrat „živijo“ al|'drugače, vsak v svojem jeziku.
Po verifikaciji uradnega protokola je nato izjavil predsednik, ‘da je seja zaključena in ž njo 49. zasedanje delegacije odgođeno._______________________
f Matija Koren.
Iz 2alca nam prinašia brzojavi pretužno vest, da je zatisnil na veke svoje trudapolne oči ondotni prečastiti, premnogozaslužni župnik, zlatomašnik, duhovni svetovalec gospod Matija Koren v 81. letu svoje starosti.
Rojen leta 1883 v Framu na Štajerskem je bil v maišnika posvečen leta 1859t Pastirova! je kot kaplan pri Sv. Petru pod Sv, gorami, v 'Olimju, v Braslovčah, na Gomilskem, kot provizor in pozneje Kot župnije v Selnijci ob Dravi (od leta 1876 do leta 1893), ko je bdi imenovan za župnika V Žalcu.
Za duhovnega svetovalca je bil imenovan leta 18901. Od cesarja je pa bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
Rajnik je bil blagega, miroljubnega značaja-vzor-duhovnik, iskren rodoljub ter velik podpiratelj vseh teženj slovenskega naroda.
Pogreb bo v četrtek, dne 4), junija, ob 9. uri dopoldne, v Žalcu.
Blagi starček, počivaj v miru! ______________
Naše prireditve.
Ljutomer.
Na binkoštni pondeljek smo imeli čast slišati tukaj kot govornika gospoda poslanca dr. Karl Ver-stovišeka, profesorja, deželnega odbornika itd „ ter gospoda Roškarja, državnega in deželnega, poslanca. Kljub slabemu vremenu so bili gostilniški prostori g. Seršena natlačeno polni. V jedrnatih, besedah sta o-ba gospoda poslanca orisala naš politični položaj in ožigosala podlo liberalno početje,'napram naši stranki. Vstrajnima voditeljema K, Z, krepek „živijo!“ Velika Nedelja.
Naravnost veličasten je bil mladeniški shod, ki se je vršil pri nas na binkoštni pondeljek dne 1. junija, Navzočih je bilo lepo število odposlancev mladeniških zvez iz Velike Nedelje, Ormoža, ' Središča, Sv. Lenarta, Ptuja in drugih krajev. Presednik mladenič Kosi otvori po večernicah ’ zborovanje in pozdravi vse navzoče, osobito, še govornike iz Maribora in Ormoža, Prvi govornik, g. urednik Žebot, razpravlja v krasnih besedah o velevažnosti gospodarske in osobito politične izobrazbe med slovenskimi mladeniči in možmi. Mladeniči se naj varujejo pijančevanja- ter ostanejo zvesti svoji rodni grudi; odločno in vestno naj izpolnjujejo svojo sveto nalogo — o-brambo slovenske zemlje in našega milega slovenskega jezika. Gotova je potem Slovencem lepša bodočnost v okvirju Avstrije in pod žezlom habsburške dinastije Krepjfi „2ivijo“-klici sledijo tem besedam, nakar povzame besedo urednik „Straže“!, g. Fr. Hartman, ki v kratkih, pa Jedrnatih besedah polaga mladeničem na srca, naj skrbno gojijo čuvstva- sv. vere, ki. je podlaga poštenemu družabnemu življenju. Vera, materni jezik, ki naj bo mladeničem ključ do vse o-mike in poštenost naj dičijo življenje slehernega slovenskega mladeniča. Govornik konča in primerno obrazloži svetopisemske besede: Boga se bojte, kraka spoštujte, med seboj se ljubite. Njegovim besedam pa slede burni b,živijo“-Klici in splošno odobravanje. Na-daljni govornik č. g. R. Groblja-r razpravlja o vprašanju: Kdo smo mi Slovenci in odkod smo prišli. Dokaže na podlagi zgodovinskih črtic, da-nismo pri-vandranci, kakor nas radi nazivaju naši narodni nasprotniki. Mlaldenič Ver iz Ptuja ožigosa v ostrih besedah nesrečno žganjepitje in pohufšljivo ptujsko Časopisje. Nato zaključi predsednik !ta lepo uspeli de-kanijski mladeniški shod.
Sv. Lovrenc.
Naše bralno društvo je priredilo naj binkoštni pondeljek, dne 1. junija, gledališko predstavo: „Re-pošitev, gorski duh, ali pa: vsega je enkrat konec!“, in „Kukavica, modra ptica, ali: boj za doto.“ Vseskozi se je jako dobro igralo; tudi petje in mične deklamacije bile so izvršene z vso gotovostjo. V obilnem številu so našo prireditev posetili bližnji in pa dalnji gostje.
Ljutomer.
Nedelja, dne 24. maja, je bila praznik tukajšnje mladinske organizacije. Eden n a-j mlajših odsekov orlovske organizacije, ljutomerski Olrel, je priredil ta dan javno telovadbo. Zjutraj je bil sprejem sredi-ških bratov Orlov v Stročjivasi, nakar smo korakali skupno k sv. maši. Po sveti daritvi nas je povabil brat predsednik Jakob Rajh v isvojo gostoljubno hišo na skupen zajutrek. Med tem so prikorakali pa vrli salezijanci s svojo izborno godbo, na katere čelu smo odkorakali v krasnem redu k bratu načelniku k obedu. Ob 4 uri popoldne je nastopil številni sredir Shi naraščaj z ličnimi vajami z zastavicami. Nato so nastopili naši vrli Orli v letošnjih članskih vajah, katere s‘o izvajali tako precizno, da so se številni gledalci v istini kar divili krasnim postavam naših
fantovin elegantni kretnji pri izvajanju proštih vaji. V prvi vrsti gre zasluga za ta res velik uspeh vrlemu bratu načelniku Dragotinu Novak. Po izvajanju članskih prostih vaj so nastopiti ljutomerski Orli na drogu, kjer so pokazali, da imajo res skrbno šolo za seboj. Vidi naši bratje Sredilščani so v, krasnih vajah nastopili na bradlji. Krasne, skupine so zaključile izborno uspelo prireditev. Med poseitqiki naše prireditve smo videli mnogo znanih obrazov; prišli so celo Nemci-tržani in tudi na(ši Sokoli so nas gledali, dasi mogoče ta ali oni izmed njih bolj postrani. Prehitro je minula nedelja, ž njo krasen praznik najše zavedne'mladine. Prisrčna hvala vsem, posebno izborni salezijanski godbi za prijazno sodelovanje. — Dal Bog, da se kmalu zopet snidemo pri večji prireditvi in v večjem Številu! Naizdar!
Politični pregled.
Zastopnik Nemčije v Albaniji.
Poslajnišld svetnik pl. Lucius v Petrogradu je imenovan za stalnega nemškega diplomatičnega zastopnika v Albaniji,	, -
Albanija.
Položaj v Albaniji je za kneza vedno neugodnejši. Poročevalec |„jTlribune" v Draču je te uni obiskal vstaški tabor pri S jaku in pripoveduje, da plapola nad taborom -turška zastava1 in da vstaši trdovratno izjavljajo, da nočejo nič vedeti o knezu, da pa se bodo vdali volji velevlasti. Dalje so mu izjavili, da soglaša z njimi vsa srednja i Albanija v tem, da zavladata v deželi mohamedanski knez in turški jezik. Splošno se opaža, da, raste sajmozavest vstašev od dne do dne ; še vedno stavijo 1 trdovratno nove predloge kontrolni komisiji, ki seveda' pogajanj z njimi Še ni končala. Ker se je bati nadaljnjli uporov in Ker žandarmerija in nacijonalni gardisti ne bi še mogli obvladati vstašev, je albanska vlada prosila potom mednarodne Kontrolne komisije velesile, da bi poslale v Albanijo oddele^ mednarodnega vojaštva.
Čudna nemška politika.
Dr. Kramar, znani češki politik, je v delegaci jah omenil tudi češkonemško spravo in izrazil željo, da se ta reč kakor hitro mogoče uredi, češ, on bode deloval z vso silo za rešitev tega važnega vprašanja- Človek bi mislil, da so Nemci sedaj zadovoljni in gredo tudi oni od svoje strani hitro na delo, a temu ni tako. Nekateri listi se sedaj norčujejo iz dr. Kramara, češ, kako vneto govori sedaj zaj spravo, svoj čas pa ni bil tak. Kakšen je bil dr. Kramar svoj- čas v tem oziru, ni posebno važno, zato pa se zdi, da hočejo Nemci vso zadevo zopet zavleči. Njim bi bila sprava na Češkem le tedaj prav, aiko bi oni. Cehe potisnili čisto ob tla in gospodarili sami, Ako tega ni, pa naj raje ostane vse tako kot je, namreč v polnem neredu.
Duhovniška vest. Prestavljen j|e Č. g. Alojzij
Kramaršič, kaplan pri Sv. Juriju na- Ščavnici, k Sv. Juriju v Slov. gor.
Iz poštne službe. Višji poštni svetnik graškega poštnega ravnateljstva Anton Vital je stopil v- pokoj.
Iz finančne službe. Davčni upravitelj Karol FerŠnik v Rogatcu je pomaknjen v 8. plačilni razred državnih uradnikov,
P. Salezij Vodušek f. Po dolgi mučni, bolezni je izdihnil svojo blago dušo naš štajjerski rojak č. g. P. Salezij Vodušek v Kandiji na Kranjskem v soboto, dne 30. maja, zvečer ob pol 7. uri. Naj mu sveti večna luč!
Prvi dunajski podžupan dr. Jožef Porzer je dne 28 maja, ob %9. uri zvečer, umrl. Rojen je bil leta 1874, Njegov naslednik bo skoro gotolvo postal dr. Mataja.
Liberalna gonja celjskih gospodov proti dr. K Verstovšeku. Zadnje dni so zopet blatili in obrekovali celjski mazači v „Narodnem Lijstu“ in v „;Slov. Narodu“ tako podlo in nedostojno poslanca .r. Ver-stovšeka, da se mora človek čuditi, da je mogoča Še taka piisava, v listih, ki so namenjeni za slovensko inteligenco in za slovenske „postenj akq.“ Kakor besni pljujejo žveplo, da se skoro bojimo za te gospode, da bi jih ne bilo treba radi njihove togoije spraviti v blaznico. Povabili smo dr. Verstovfeeka, da takoj odgovarja na te napade, ki je pa trenoltno odklonil odgovor, češ, da se naj pomirijo prej ti gospodiči ter poteče nekaj dni, mogoče le pridejo nekoliko v umno ravnotežje Pristaše S. K. Z. )>a zagotovimo samo, da je dr. Verstovšek popolnoma kopektno ravnal, kar lahko razvidijo iz napadov, ki ne podajo niti enega-stvarnega razloga, temveč le samo psovke.
Nemški Freisin proti nemškemu škofu. Štajerski nemški nacijonalci hui,skajo proti spodnještajerski duhovščini, češ, da ni nemška, m zahtevajo nemške duhovnike. V resnici pa- za nemške duhovnike ravno tako malo marajo, kakor za, slovenske), ker jih mrzi vse, kar je katoliško. Ne samo priprostih uho-vnikov ne vpoštevajo, celo svojemu nemškemu škofu nočejo skazaiti. časti, To med drugim dokazuje način, Kako so Nemci v Feldkirchenu na Koroške-m sprejeli škofa dr. Kaltnerja, ki je, kakor znano, že imenovan za solnograškjega nadškofa. Dne 23. maja je prišel dr. Kaltner v Feldkirchen birmovat. Rajzven cerkve: in župnišča nobene zastave in nobenega sprejema! Zagrizeni učitelji so odrekli, da bi nadzorovali otro-
Požari se pojavljajo!
ke v cerkvi. V zadnjem hipu so nagnali dve učiteljici k nadzorstvu 16 razredov. Splošno priljubljenega škofa ima vse rado — razven župana ,v FelcLkifrchenu in njegovih nemških svobodomiselnih pijistašev. Tudi proti domačemu župniku Hafnerju ni mogla biti ta demonstracija naperjena, ker je ijstotaiiro obče priljubljen mož. Vzrok leži edino v tem, ker se je zagrizeni nemški Freizin bal, da ne bi otemnila njegova — slava, ko bii skazal dostojno čast katoliškemu cerkvenemu Knezu. Po njih ravnanju jih spoznavamo!
Povodnji. Radi silnih nalivov v pretečenem tednu je reka Drava tako silno narasla-, da ]e na Koroškem in pri nas na Štajerskem poplaSvila obrežje daleč na okrog. Od vseh strani prihajajo poročila o nezgodah in strašnih škodah na polju, ki jih je povzročila ta povodenj.. Elektrarna na Fali ima baje čez milijon Kron šKode. Hudo so prizadeti kraji Središče, Obrež, Pušenjci in Frankovci
Zopet slepar. Na Spodnje-StajersBo se je priklatil nek zelo nevaren slepar, star okoli 30 let in se izdaja za Jožefa Seiner, Za svoje žrtve si izbira gostilničarje. Pri sebi nosi več poštno-hrajiilničnih Knjig, na katere je prvotno vložil znesek 1 K. V teh knjižicah je potem prenaredil iz 1 K 100 K in že večkrat se mu je posrečilo izvabiti od gostilničarjev večje ali manjše denarne svote, za kafcere je potem zastavil ponarejeno knjižico, a sam je p-a izginil. Dose-daj se še ni posrečilo, prijeti tega nevarnega sleparja.
Pazite, na ogenj! V zajdnjih treh letih se požari silno množijo. Dan za dnem dobimo poročila; o kakih'strašnih požarnih nesrečah. Naša lepa Spodnja Štajerska spada žalibog med dežele, v kateri so požari najgostejši. Koliko našega imetja gre v pepel ! Koliko strahu, solza in truda, prodno si pogorelec postavi svoj dom. Prečastito duhovfščino in merodajne faktorje prosimo, naj opozarjajo naše ljudstvo, da pazi na ogenj. Največ požarov nastane po otrocih in po neprevidnosti. V; Sagojčih, okraj Ptuj, na primer so dne 18. marca t. 1. zažgali otroci pri Fr. Vojsku, hišna štev. 8. Ogenj je hitro poskočil na streho h. št, 4, last, Jakoba Polanec.. Pogorelo jima je vse poslopje, žito, krma, obleka, pohištvo itd. Zavarovana sta bila pri domači slovenski Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je znana po pravični cenitvi in po točnem izplačilu zavarovalnine. Zato naš domači zavod prav toplo priporočamo! Naše p. n. bralce prosimo, da naj blagovolijo opozoriti svoje sosede in pa znance na tozadevne notice in inseräte v našem listu, da se preprečijo vsaj kolikor toliko strašne požarne nesreče v naši mili domovini!
Staj ere in šnops, škodljvca mladine.
Kolikor nam je do sedaj znano, je rezultat nar borov v Ptuju sledeč: gondeljeb, dne 8. m. m., od 120 poklicanih 32 potrjenih; torek, dne & m., m.., od 130 poklicanih 36 potrjenih; sredo,* dne 10. m. m., od 180, poklicanih 39 potrjenih; v četrtek, dne 11, m. m., od 30 poklicanih 14 potrjenih; skupno vse štiri dni poklicanih 450, potrjenih 121.
V eni zadnjih številk smo deloma poročali o izidu naborov v Ormožu, ki je bil sledeč : v dveh dneh poklicanih 295, potrjenih 114. Primerjajmo sedaj ta ptujski izid in vprašajmo se, kje je tišti častni izid ptujskih naborov, o kojih poroča neka številka re-volverskega lista „Pettauer Zjeitung“? Gospodje, roko na prsi ter se potrkajte, kajti na vas leži krivda, da ta „(častni“ izid ptujskih naborov nikomur ne imponira, temveč imponira nam častni izid naborov iz tistih krajev, kamor zahajajo v velikem številu naši listi, kjer je ljudstvo, oziroma mladina, Še neza^tru-pljena s ptujskim šnopsom in ne. pogubljena po čtivu iz smrdljivih predalov ptujskega („Štajerca“ in njega vrednega pobratima „Pettauer Zeitung.“ Vas, ki ponujate slovenskemu ljudstvu to smrdečo ter za telo in dušo škodijjivo hrano kar v celih sodih in kupih, — vas delamo odgovorne na telesni zaostalosti dotične mladine. Ali se čita katerikrat v ptujskih revolver-skih listih kak članek o treznosti ali o škodljivosti šnopsa? Ali čitamo kedaj v teh listih: mlajdina, v nedeljo v cerkev poslušat božje besede-?, Ne, nikdar! Pač pa moraimo konstatirati,- da so ravno stebri šnop-sarske štajerčijanske stranke nebrojkrat vabili ob nedeljah mladino v svoje beznice, ko bi ista morala biti v cerkvi, (Tukaj so jim tjoßili šnopsa ter jim za duševno hralno dajali šnopsarske liste. Nehote nam prihaja v spomin znana prislovica: Cesar človek nima, tega tudi drugemu ne more dati!
Štajersko.
Maribor. V sredo, dne 3. junija, se igrajo v Narodnem domu tri enodejanke in sicer:	žaloigra
„Niihilistka“, burka „Metuljčki“ in -„iM-ajska satana,“
Maribor. S, prav židovsko reklamo je naznanjalo nemško časopisje, v prvi vrsti naša, „Marburger Zeitung“, celemu svetu, dia bodo imeli nemški burši čez binkoš-tne praznike svoj sestanek v Mariboru Naš mestni župan je pozival meščane, da razobesijo zastave. -Toda le. tupatam je visela kaka razdrapana cunja; frankfurtaric je bilo prav malo razobešenih. Zanimanja za nemške burše ni bilo nobenega. Po ulicah se je tupatam prikazala kaka gruča- teh germanskih kulturonscev samih razrezanih obimno v',, io so se sprehajali po mestu klaverno kakor kaki oo-
grebci. Hladni sprejem buršlkov, raz hiš zelo malo zastav kljub silni agitaciji in pozivu Ižupana pač najbolj označijo fiasco mariborskega nemštva.
Maribor. Podružnici Slovenske Straže v Maribora in pri Sv. Sv. Magdaleni vabita na veliko ljudsko veselico v spomin 5001etnice ustoličenja koroških vojvod, ki se vrši v nedeljo, dne 7. junija, na vrtu gostilne g. Beibenschuh na Pobrežju pri Mariboru. Spored: 1. Pozdrav. 2. Deklamacija. 3. Slavnostni govor. Dr. Anton Korošec. 4. Petje. 5. Prosta zabava a petjem, godbo in raznimi drugimi zabavami. Sodelujejo razna društva, na primer : pevski zbor mariborskega Orla, pevski zbor Slov. Straže pri Sv. Magdaleni, moški pevski zbor itd, Pot na veselični prostor: od novega mariborskega dravskega mostu na desnem bregu Drave 15 minut. Začetek ob 3. pri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. — Slovenci in Slovenke iz Marihora, bližnje in dalnje okolice, pridite v obilnem številni
Ljutomer. V četrtek, đne 4. junija, gostujejo pri nas v dvorani gospe T. Kukovec člani slovenj lcega deželnega gledališča ljubljanskega ter vprizo-rijo burko tridejanko „Maks v škripcih.“1 Z'aöetek ob 549. uri zvečer. Vstopnina: prvi sedeži 2 K, drugi sedeži K 1,50, ostali sedeži 1 K, stojišča 60 v. Predprodajo vstopnic ima učitelj g Ceh.
Ljutomer. Poročil se je Kukaj učitelj g. Ivan Baukart z gdč. Elzo RepičeVo.
Ljutomer. Kakor Čitamo v „Hiagespošti“', pride v nam kot poštar g Schechel iz Ehrenhausena. Dosedanji poštar g. Sehantl, M je bil tudi Slovencem pravičen in prijazen ter se ni nikoli vtikal v politiko, nas mora torej zapustiti- na komando nekaterijh, ki jim je bil pač premalo /„strammdeutsch.“'
Ljutomer. Naša posojilnica ima tri hiše in posestva v Ljutomeru, a liberalni dopisnik v, „(Slovenskem Narodu“ želi, naj še nakupi posojilnica več hiš. G. dopisnik ne pove, da se take hiše slabo obrestujejo in da posojilnica žrtvuje vsako leto veliko, da le vzdržuje te hiše. Vsakdo si v računskem zaključku lahko izračuna čisti dohodek hiš. iNoben kmet se ni še obregnil in se ne bo ob to, akoravno je vzdržava-nje hiš občutno breme za posojilnico in nimajo haska od hiše kmetje nobenega, liberalci pa se vedno še zaletavajo v brezobrestno posojilo, dano za - ustanovitev zimske kmetijske šole,: akoravno žrtvuje posojilnica za obrtnike s tem, da vzdržuje hiše, dva do trikrat toliko na leto, kot znašajo obresti posojila za kmetijsko šolo. Posojilnico večinoma vzdržujejo kmetje, pa njim se ne privošči nič, vse se naj da obrtni-Kom, oziroma tržanom v Ljutomeru. Vsak pameten človek ve, da ima, posojilnica sedaj dovolj hiš, za nar rodno obrambo pa naj store liberalni Sokoli tudi nekaj; priporoča se njim, naj puste zveze z nemškutarji in naj boljše — gospodarijo. Ali mislite, gospodje liberalci, da bo slovenstvu pomagano, Če bo posojilnica lastnica večine hiš? Mi rabimo ljudi, - ki bodo svojo obrt dobro vodili in gospodarsko napredovali, a ne samo strastnih, brezverskih agitatorjev, katerim gospodarski napredek ni mar.
Cven pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 24. maja, zvečer, je na Moti pri posestniku Lahu izbruhnil o-genj, ki je uničil v trenutku gospodarsko poslopje in hišo. Razširil se je še na sosedno poslopje posestni^ ka PušenjaKa, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje. Prihiteli gasilci so omiejili nada-ljtno širjenje nevarnega elementa.
Sv. Anton v Slov. gor. Predpretečeno nedeljo, dne 24. maja, je bilo pri nas sestavljjenje predloge za razpisano (zdravniško mesto pri Sv. Trojici. In trojički Golob si je na vso moč prizajdeval, pridobiti si naše slovenske župane za Nemca, zibal se je tudi že v sladkih nadah, da bo zmagal. Pa glej presenečenje! Prišli so v terno trije slovenski prošnjiki, a Nemec pa je odpadel. Naših je bilo namreč 15, Golobovih zaslepljenih pristašev pa 5 z Golobom vred. Ali ni to za počiti od jeze, gospod Golob ? Pa ne razburjajte se, glejte, to morate- sami spoznati;, kaka neumnost in krivica bi bila za naše ljudstvo, če bi v popolnoma slovenski kraj, kjer ni na daleč okoli nobenega- Nemca, prišel nemški zdravnik. Zdrava pamet kaže to vsakemu človeku in gotovo tudi še vam. Prihranili bi si lahko to jezo in še marsikatero si bodetie, če pustite naše ljudi pri miru. Vedo namreč že, da vi niste nič več in nič mani, kakor kak drug človek. Vsa čast pa zavednim slovenskim županom trojičkega okrožja ! Storili ste, kakor vam. je velevala vaša narodna zavest. Bridko se nam pa- stori ob misli na tiste nesrečne zaslepljence, ki še vedno verujejo na Goloba. Ne sovražimo jih, ker vemo, da so vsega -spoštovanja vredni ljudje in. da jih je sram biti nemškutarski privrženci, Upajmo, da bodo tudi še oni prišli na pravo narodno krščansko pot. Pri veselem pogovoru ' so potem zavedni slovenski župani zložili za Slovensko Stražo 6 K 22 v ter -s tem majr hnim darom za obmejne Slovence pokazali svoje preraščanje.
Vitan pri Središču, Tukaj se je dne 19. m. m. zgodila nesreča v rudniku prejšnjega- župana Plohl. Porušila se je zemlja in je pokopala- mladeniča. Jak. Ri/Sman, M je bil kmalu nato mrtev. Akoravno je naš č. g. župnik takoj prišel, je vendar že bilo prepozno in ponesrečenec je umrl brez tolažbe sv. vere. Bog nas varuj neprevidene smrti!
Rače. Ni še dolgo, kar so zaprli znano pijanko Riko Domine, katera ni vedela), kako se glasi 7. božja zapoved, že je zopet tiral mož postave 15Jetno dekle Ano Salamon v preiskovalni zapor, ki je tudi obdolžena tatvine. Dekle je služilo v gostilni pri g. Planincu in jjm je tam baje vedno preštevala krone, a niso mogli dognati, kdo je tat, a sedaj je prišla pa resnica na dan. Bila je baje prav prefrigana- tatica in j e imela drug ključ do blagajne. Ko je zopet mi s-
Vzemite otroke seboj
lila „zmenjati“ 120 Ki, katere je že imela v roM in je j*e pri tem poslu zasačila gospa Planinc sama,, prestrašila se je tako, da so ji bankovci; padli na tla. Ko jo je orožnik aretirali, mu je rekla, da je mislila denar samo prešteti. Pofulila je baje tuTdi razno drugo ropotijo, porcelanajsto posodo, žlice, steklenice in uro natakrici. Svojim tovarišicam, katerim je plačeh vala vino, pa je rekla, da jo je dobila za nagrajio. Toda vse pride na dan!
Konjice. Dne 25, majjjai je umrla mati našega župana g. Ferdinanda Klemen, gospa Neža Klemen, v visoki starosti 84 let’. Pokojnica je bilaj I blagega značaja. N. v m. p. !
Vojnik. G. ’M. StibKer poje v „iZlaärugi“, da naj zadruge delujejo nepolitično, pripisuje vsem Zvezam, razun celjske, katero vodi „On“, politične namene, v isti sapi pa ustanavlja nove popolnoma I nepotrebne „liberalne“ posojilnice, s katerimi bo škodoval sedam jim že obstoječim „liberalnim“ posojilnicam. iTudi nam je „milostno“ sporočil, da namerava v Vojniku ustanoviti „liberalno“1 posojilnico. Da dokaže praktično, da dela celjska zveza nepolitično*, naj le to stori, a-fco nima z ureditvijo posojilnice v Šoštanju več o-pravka. Upamo pa, da mu bodo celjski liberalni zavodi zelo hvaležni, da se bodo 1 iznebili / nekaj vlog, katere bodo „mogoče“ prišle v novo liberalno posojilnico, mi mirno Čakamo, kedaj bo „jOn“ uresničil svoje grožnje.
Dobrna. Dpe 28. maja1 smo obhajali na Dobrni 701etnico obstoja župne cerkve, ki je bila postavljena leta 1844 Ob enem so prišli prvi romarji v celih 70 letih skupno semkaj in dekleta ’Marijinih družb iz Celja in Petrovč. Ob 9. uri smo imeli pridigo, slovesno sv. mašo in nato zborovanje. ;
Celje. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju ima , svoj redni občni zbor v torek, dne 9. junija, ob 8. uri zvečer,, v hotelu „pri belem volu.“ Na dnevnem redu je poročilo odbora, volitev odbornikov in slučajnosti. Pridite vsi, ki vam je na srcu bedna mladina!
Sv. Peter pod Sv. gorami'. iTiam, tam, tam, — bližajo se deželnozborske volitve. Iz tega razloga je nas počastil prejšnji teden propadli kandidat g. Benj. Kunej, „mili“ naš rojak in ustanovil —, novo liberalno posojilnico, da more liberalna stranka kazati na nove vspehe in spričati, da „intenzivno“ dela. Liberalna posojilnica je pri nas nepotrebna, ker so v ,naši stari posojilnici zastopani vsi sloji in ker posojilnica pomaga vsakemu brez ozira na politično mišljenje, če je pomoči potreben in vreden. jO tem lahko povedo največ Bizeljanci, kateri zelo, ljubijo in cenijo B. Kuneja vsled velikih' dobrot, katere jim je pripravil po vinski zadrugi v Celju, Ustanovitve nove liberalne posojilnice se mi le — veselimo, ker bo njeno „delo“ le nam v prid in naš položaj utrdilo, ljudstvo bo pa kmalu občutilo dobrote liberalne posojilnice, kakor čuti ljudstvo v brežiškem okraju dobrote liberalnih posojilnic,
Hmelj.
Čeprav je bila v pretečenem tednu ■ kupčija s hmeljem nekoliko živahnejša, vendar se položaj na trgu ni prav nič spremenil. Poprodalo, oziroma pokupilo se je ponajveč hmelj srednje kakovosti. Cena se je gibala med 240—260 K za stot. Izbera postaja vsak dan težavneiša, ter so se hmeljske zaloge že precej skrčile. Hmelja prima-kakovosti skoraj ni več dobiti. Kupčija s tujim hmeljem je bila le neznatna, cene so bile le zgolj nominalne in sicer 140—215 K za stot.
Toplo vreme je rast v nasadih zelo pospeševalo. Bolhač ne dela več toliKo škode, kakor v poprejšnjem tednu, toda žalibog 1 se je vreme v zadnjih dneh ledna spremenilo, postalo je hladno in deževno vreme in pojavil se je tupatam drug škodljivec in sicer muha aphis, ki utegne postaji usodepoln za naše hmeljske nasade. Sicer še trenotno ni nevarnosti, toda če bi vreme bilo trajno neugodno, bi se moralo pričeti s škropljenjem. V lanskem letu se je aphis-muha že dne 20- majnika, torej teden poprej, kakor letos, pojavila. Za sedaj ne preostaja drugega, kakor počakati; če se vreme spremeni na bolje, ne bo treba škropiti, v nasprotnem slučaju se je pa treba že sedaj pripravljati na to delo.
Za smeh»
Brez ogledala.
Štefka:	Kadar se umijem, pogledam vejdno v
zrcalo, da vidim, če je obraz popolnoma snažen. Ali ti tudi tako?
Pepček: Ne, saj vidim tto na brisali.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Decimi ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zòper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
na delo*
Na Hajiišje dovolilo Njegovega ces. 0 in kralj, apostolskega Veličanstva
So. c. krÄiavna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
,Tp loterija e denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. Julija 1914. Cena srečke 4 krone.
Dobe se grečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vtrdere Zollamis-strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiijajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Samo 10 K
stane 4 in pol metra volnenega blaga za euo fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih Btvari za povrh.
Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K.
Zahtevajte gratis vzorec za ženske in moške obleke t meseca avgusta
Solidno, vgledno domače podjetje I šlrovirani cenik.
razpošilja najceneje in najboljše: sukno, volneno blago, kambrike, parhate, platno, hlače-vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčeke, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
Vajeneca sprejme trgovina z mešamim blagom. Kje, pove upravmštvo lista.
Učenca poštenih starišev sprejme pri popolni oskrbi svečar in medicar Franjo Duchek, Viktring-hofova ulica.	531
Proda se večje posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov, vinogroda in gozdov. Hiša in gospodarsko poslopja je v najboljšem stanju. Več se izve pri g. B. Zdolšek, učitelju v Grižah pri Celju.	533
Obleke
Za birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdeluje ločno in SOlidnS po najnižiih cenah
Äbsolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Jakob Vt/JAn Kmetijsko društvo v Vioavi.
Prva južnoštajerske vinarska sadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
razpošilja na vss strani trgovina s pohištvom
kroj. mojster MARIBOR Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
Velika narodna trgovina
KissiVamč,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasno novosti za ženske in moške obleke po selo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago
A.Wesiak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Pohištvo
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpeiiljslrtica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bakovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo uizkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železs, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Sičbodno na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
Sprejmem
2 trgovska pomočnika
katera imata najmanj 3—5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razven učne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost.
Iv. Ravnikar :: Celje.
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdeiovatelj pletenin
A. PRAH
Maribor, Tegetthofstrasse 21.
Loterijske številke.
Gradec: 27. maja 21 36 73 60	8
Line:	4. aprila 38 31 74 78 61
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru..,
Ht*JlTIf ItlO Vrl Off £> 86 8Prejemajo °4 vsakega in se obrestujejo: navadno po 47,%, proti trimesečni odpovedi po 4S/.°A Obresti se pripisujejo A»*	V lUy«C l. januaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kjy p:
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pn&niiljl fio djtfjlin le ćlan0m sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po S'/.Voi na vknjižbo sploh po 57»7o* n» vknjižbo in poroštvo p« * woUjlla	laćaj Cl J VP 5’/.% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih sa vodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
ITvoAma ,,«>/, so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne izvzemši praznike. V uradnih arah s« s
U raune ure in izplačuje denar.
ćlSUilćl SC dufäiO in proSn-ie prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
■*	■*	R* Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajatelj: Konzorcij ..Straža.*
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Pazite na otroke!