Strokovna razprava GDK: 922.2:907.2:3:156.2 (045) Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje ? Jože PAPEŽ* Izvleček: . ~ ~~· . . r 4 Papež, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje? Gozdarski vestmk, 62/2~04 , _ st." 9." ~ slovenscmi, CJt . It. . . . v prispevku ki je kratek dopolnjen povzetek avtorjevih člankov iz monografiJe, ki Je Izsla leta ~~Ol ob 1000~ letmc'.~~sta Gorica je p;ikazan relativni pomen primestnega gozda Panovec za ohranj~nje ?iotske r_aznolikost1 m_ dendrolosk~ ded1scme, izvajanJe rekreacije, pridobivanje lesa in gojenje divjadi . Na.kazani so tud1 novi pogled! na uporabo m vrednotenJe prostora. Ključne besede: primestni gozd , Panovec, Nova Gorica, biotska raznolikost, dendrološka dediščina 1 UVOD Leta 2001 je ob 1000 letnici mesta Gorica izšla monografija Panovec včeraj, danes, jutri. V monografiji o primestnem gozdu Panovec smo skušali zbrati vse dosedanje vedenje o tem enkratnem gozdu, ki ni bil nikoli v zasebni lasti. V letih 1999-2001 so pri raziskavah sodelovali: dr. Franc Batič (lišaji), dr. Igor Dakskobler (rastlin­ stvo), Mi1jam Gorkič (dvoživke), Mirko Perušek (ptice), Katja Poboljšaj (dvoživke), mag. Gabrijel Seljak (glive), Marijan Šebenik (gozdna učna pot Panovec), dr. Staša Tome (plazilci), Bojan Zadravec (metulji), Igor Zadravec (divjad), Zoran Zavrtanik (obremenitve gozda) in urednik mag. Jože Papež (krajinske in ekološke značilnosti, dosedanje gospodrujenje z gozdovi, divjad, ohranja!1ie biotske raznolikosti in ovrednotenje prostora). Zaradi pomanjkanja časa in prezaposlenosti primernih raziskovalcev, nismo obdelali in prikazali po­ membnih področij, kot so flora in favna tal, mahovi in epifitske združbe, žuželke in mali sesa lei . Ravno tako ne more nihče jamčiti, da smo na področjih, ki smo jih v letih 1999-2001 raziskovali, registlirali vse v Pruwvcu prisotne vrste. Na podlagi takratnega stanja in ugotovitev raziskav smo v monografiji s teoretskega in praktičnega vidika ocenili stopnjo ohranjenosti biotske raznolikosti, predvideli ukrepe za njeno ohranjanje in pospeševanje, ovrednotili prostor in predlagali prostorsko opredelitev izvajanja sorodnih dejavnosti. Končna ugotovitev je bila, da je Panovec enkratna zaplata kolikor toliko ohranjenega stru·ega gozda v kmetijsko-urbani krajini, katerega osnovne naloge so ohranjanje biotske raznolikosti in dendrološke dediščine in zagotavljanje rekreacije meščanom Nove Gorice. Pridobivanje lesa in 388 izvajanje lova pa sta drugotnega pomena. Zato smo predlagali razdelitev Panovca na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del naj bi bil namenjen predvsem ohranjanju biotske raznolikosti, v zahodnem delu pa bi usmerjali izvajanje tistih rekreativnih dejavnosti, ki niso preveč moteče za ohranjanje biotske raznolikosti in ki so sprejemljive za vse ostale uporabnike prostora. Ravno tako smo bili mnenja, da bi bilo za Panovec ve1jetno najbolje, da bi se Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Mestna občina Nova Gorica dogovmila o prenosu lastništva na Mestno občino Nova G01ica. Menili smo, da Mestna občina Nova Gorica ve1jetno ne bo obremenjena s ptihodkom od lesa, tako kot dosedanji lastnik SkJad kmetijskih zemljišč in gozdov, in bo pripravljena vlagati v ohranjanje biotske raznolikosti in dend.ro­ loške dediščine in v gradnjo, obnovo in vzdrževanje objektov za rekreacijo. V treh letih se za ohranjanje biotske raznolikosti in dendrološke dediščine in za izboljšanje rekreacije meščanov Nove Gorice praktično ni veliko naredilo. Društvo inženi1jev in tehnikov gozdarstva Posočja je leta 2001 s pomočjo Mestne občine Nova Gorica obnovilo gozdno učno pot Panovec in izdalo zgibanko namenjeno osnovnošolski mladini. Zavod za gozdove Slovenije-Območna enota Tohnin je za vse gozdove Panovca izdelal gozdnogojitvene načrte in analizo odkazila drevja za obdobje 1997-2003, kar omogoča boljše načrtovanje ohranjanja in pospeševanja biotske raznolikosti in izvajanja sečenj. V seznam zavarovanih h.abitatov Natura 2000 (gozdna združba Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum) pa se je poleg dosedanjega gozdnega rezervata v oddelku 3 uvrstilo tudi oddelke 2, 4, 7, 8 in 19. * Mag. J. P ., univ. dipl. inž . gozd., Cankarjeva 28, 5000 Nova Gorica GozdV 62 (2004) 9 Papež, J. : Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje? ----- - K ----: v~J·avnost , ne samo goriška ampak tudi er Je susa 1 k ema lo seznanjena s pomenom gozda s ovens a, pr . . . . . P h[ ·anJ· anje bwtske raznolikosti m anovec za o den dro loške dedišči~e, kar. bi l~h~o mimo~re~e 1 · 1 · zvaJ· anju spreJemlJl vth rekreat1 vmh opazova a pn . . . d · t. m 1 · zdi pnmerno, da se JI ga na kratko ejavnos 1, se . . . .., . d t · hkrati pa tudi kaj se pncakuje od pre s av1, . d k · naravovarstvene stroke, lastmka go z ar s e m .. v v • Sklada kmetijskih zemlJISC lil goz~ov, kon- . · sGG Tolmin, Mestne obeine Nova ceswnarJa . G · · h ostalih uporabmkov prostora. 2 enca m vse KRAJINSKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI D v • d Panovec, katerega skupna površina rzavm goz v 3 g 0 OO ha od tega je 364,00 ha gozda, se znasa ' ' •v · . • h · 051 -edni bhzm1 mesta Nova Gonca. na aJa v nep . . Predstavlja zaključe~o celot~~ kt s~ po 1zgledu, v• odar]" enp, lastmstvu 1D pomenu v nacmu gosp t b . t eno razlikuje od sosednjih gozdov. pros Ofll lS V . .., . · v P · naJ· severnejsa vzpetma v gncevnatem anovec Je t · k. se razprostira jugovzhodno od Nove sve u gone, 1 . . . G . M. ·arurno pogorJe, k1 poteka v smen SV­ ance. mi Jz d · ·z nizkeaa sveta ob Lijaku in se konča , se v1ga L c . . . .., . K tan·evici nad mestom Gonca. NaJOIZJ3 na os J 80 A "V . . . •v•• h nadmorska višina je m na J sevtct, naJVISJl vr · 1 9 3 m 1 · 0 se nahaja nad Pikolom. Zaob ljeni pamen . . vrhovi in hrbti se na severm strani strmo za- kl . v • • "tevilnih .kratkihjarkih in dolinah, proti JUCUJeJO V S · · h du pa se pobočja blago spuščajo in so jUgu lil VZ O . · v · . . . . 1 S vstirinll dalJSlffil Jarki S pOtOki. prerezana e , ~ polOžaj Panowa ~:,....__--+..:....------ GozdV 62 (2004) 9 Geološka podlaga Panovca je eocenski fliš, ki ga gradijo plasti laporja, skrilaste gline in peščenjakov. Globina tal je odvisna od nebesne lege, nagiba in načina razpadanja osnovne kamen ine. Nova Gorica z okolico sodi med najtoplejša območja Slovenije. Povprečna letna temperatura znaša 12° C, povprečna januarska temperatura je okrog 3° C, povprečna julijska temperatura je 22-23° C, letno paje 80-100 dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25° C. V obdobju 1952-1961 je v Solkanu padlo povprečno 1.443 mm padavin. Padavinska maksimuma sta bila dva: junij-julij ( 165-164 mm) in oktober (172nun). Kljub relativno visoki količini padavin pride v času najvišjih temperatur do prekinitve rasti vegetacije, predvsem drevja. 3 KAJ JE BIOTSKA RAZNOLIKOST Biotska raznolikost je pojem, ki se je v svetovnem in tudi našem prostoru pričel bolj intenzivno uporabljati po konferenci o okolju in razvoju, ki je bila leta 1992 v Rio de Janeiru. Angleški ali bolje rečeno ameriški pojem >>biodiversity« je bil sprva domena strokovnih krogov v biologiji, v zadnjem desetletju pa so ga začeli uporabljati tudi nara­ vovarstveniki, politiki in gozdarji. Izraz biotska raznolikost ljudi še vedno bega. Predvsem zato, ker se na prvi pogled zdi, daje to nekaj kar bi se lahko izmerilo (npr. število vrst, biomasa, populacijska 389 1 1 Papež, J .: Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje ? gostota), toda v praksi so merljive le določene komponente biotske raznolikosti. Biotsko raznolikost bi lahko enostavno opredelili kot različnost življenjskih oblik, vendar je potrebna popolnejša definicija. V ameriškem gozdarskem slova1ju »The Dictionary of Forestry« iz leta 1998 je biotska raznolikost opredeljena kot: l. Pestrost in obilje življenjskih oblik, pro­ cesov, funkcij in strukture rastlin, živali, in drugih živih organizmov, vključno z relativno zamo­ tanos~o odnosov vrst, združb, genskega fonda in ekosistemov v prostoru, od lokalnega preko regionalnega do globalnega. Navadno razlikujemo pet ravni biotske raznolikosti: • Genska raznolikost se nanaša na gensko raznolikost znotraj vrst. • Vrstna raznolikost se nanaša na pestrost vrst v nekem prostoru. • Združbena ali ekosistemska raznohkost se nanaša na pestrost združb ali ekosistemov dolo­ čenem prostoru. • Krajinska raznolikost se nanaša na pestrost ekosistemov v krajini. • Regionalna raznolikost se nanaša na pestrost vrst združb, ekosistemov ali kraj in znotraj specifične geografske regije. 2. Indeks vrstnega bogastva v združbi, eko­ sistemu ali krajini in relativna obilnost teh vrst. Vsa­ ka raven biotske raznolikosti ima tri sestavne dele: • Raznolikost sestave ali število sestavnih delov ali elementov sistema je označena z merili, kot so število vrst, genov, združb ali ekosistemov. • Raznolikost zgradbe ali pestrost vzorcev ali organiziranosti sistema kot na primer struktura habitatov, struktura populacij ali morfologija vrst. • Raznolikost delovanja ali številčnost ekoloških procesov znotraj sistema kot na primer režim motenj, vloga vrste v združbi in kroženje hranilnih snovi znotraj ekosistema. Splošno pravilo je, daje treba biotsko raznolikost ocenjevati in vrednotiti v širšem prostoru in to najmanj na nivoju krajine. Originalno se je za splošni značaj krajine uporabljal izraz »matica«, ki je bil sinonim za bolj ali manj homo gene velike površine kmetijskih zemljišč ali starih gozdov. Odgova1jajoče zaplate so bili ostanki gozdov ali gozdne jase. Z upoštevanjem navedenih dejstev in 390 novih pogledov na krajinsko ekologijo, smo gozd Panovec obravnavali kot krajino in zaplato, odvisno od načina obravnave. 4 PANOVEC KOT GOZDNA KRAJINA Če biotsko raznolikost ocenjujemo na nivoju krajine, moramo upoštevati motnje (naravne in antropogene) ter prostorske in časovne dimenzije tega pojava. Da bi dojeli kumulativni vpliv človeških aktivnosti v prostoru in času, je potreben krajinski pristop. Spremembe v sestavi in zgradbi krajine močno vplivajo na biotsko raznolikost. Za rastlinske in živalske vrste velja, da človeško preoblikovanje in poenostavljanje krajine pospešuje generaliste na račun specialistov in redkih vrst. Vlogo Panovca v kmetijsko-urbani krajini lahko ovrednotimo le, če preučimo, kaj Panovec kot gozdna krajina predstavlja z vidika biotske raznolikosti. Pri opredeljevanju biotske raznolikosti je upoštevana definicija, ki je navedena v »The Dictionary of Forestry« iz l. 1998, pri čemer smo ocenjevali naslednje nivoje biotske raznolikosti: pestrost vrst, pestrost gozdnih združb in pestrost sestojev v Panovcu kot gozdni krajini . V pričujočem prispevku pa je prikazana le pestrost sestave vrst, gozdnih združb in sestojev. 4.1. Pestrost vrst Pestrost sestave vrst je prikazana v preglednici 1, kjer je narejena tudi primerjava z Zemljo in Slovenijo. Poudariti je treba, da so podatki za Panovec okvirni, saj se recimo ne ve koliko rastlinskih vrst, ki so bile registrirane pred dobrimi 120 leti, je zaradi spremenjenih življenjskih razmer še prisotnih in koliko jih je že izumrl o. Veliko vrst, kijih navajajo stari botaniki, je v Panovcu uspevalo na mokriščih (ob potočkih in vlažnih travnikih). To pa so rastišča, ki so bila v zadnjih desetletjih najbolj prizadeta ali celo uničena. Ocenjuje se, da ni več primernih biotopov za uspevanje okoli 50 vrst praprotnic in semenk ter 27 vrst lišajev. Kljub temu lahko trdimo, da so v Panovcu nekatere skupine živih bitij zelo močno zastopane, njihov delež od v Sloveniji registriranih vrst paje naslednji: domače drevesne vrste 59 %, lokalne drevesne vrste 46 %, grmovje 11%, zelišča in trave 14 %, praproti 25 %, lišaji 8 %, glive 32%, ptice 9%, plazilci 33%, GozdV 62 (2004) 9 Papež., J.: Panovec kot ponos. upanje ali razočaranje? dvoživke 42 %, dnevni metulji 31 %, nočni metulji 12 %in divjad 33 %. Poleg tega so registrirane še naslednje tujerodne rastlinske vrste: 60 dreves, 13 grmov, 25 zelišč in trav in 1 gliva. Nekatere tujerodne drevesne vrste se prav uspešno pomlajujejo in predstavljajo gradnu in dobu hudo konkurenco. Najbolj problematični vrsti sta robinija in rdeči hrast in v vlažnih in zavetrnih legah tudi jelka. Od grmovnih vrst je najbolj pro­ blematičnajaponska medvejka, ki agresivno osvaja vse začasno ogolele ali presvetljene površine. Dosedanje izkušnje kažejo, da se bo s prisotnostjo večine tujerodnih vrst potrebno sprijazniti, kajti njihova odstranitev je praktično nemogoča in predraga. Potrebno pa bo predvideti in izvajati ukrepe, s katerimi se bo vzdrževalo ravnotežje med tujerodnimi in domačimi vrstami, saj je semenski fond tujerodnih drevesnih vrst prisoten na celi površini Panovca. 4.2. Pestrost gozdnih združb Pestrost gozdnih združb v Panovcu je v primerjavi s Slovenijo majhna. Vendar so, razen gozdne združbe Seslerio autumnalis-Quercetwn petraeae, prisotne vse, ki se v Vipavski dolini pojavljajo na eocenskem flišu. Njihov površinski deležje naslednji: • Gozd gradna in senčnega sasa Carici umbrosae-Quercetum petraeae, ki porašča bolj sušne grebene in zgornje dele pobočij, se razprostira na 48 % površine. • Gozd belega gabra in pirenejskega ptičjega mleka z vejicatim šašom Omithogalo pyrenaici­ Carpinetwn betuLi caricetosum pilosae, ki se pojavlja po dolinah in vznožjih pobočij, zavzema 43 %površine. • Bukov gozd z gradnom Castaneo-Fagetum sylvaticae, ki porašča predvsem osojna in strma pobočja ozkih dolin, je prisoten na 8 % površine. • Gozd črne jelše Carici elongatae-Alnetum glurinosae, ki se pojavlja v širokih dolinah na oglejenih tleh, predstavlja 1 % površine. Najbolj siromašna je gozdna združba Castaneo­ Fagetum sylvaticae, kar je v skladu s predpostavka, da so najbrž kartirali realno in ne potencialno naravno vegetacijo. Gozdni združbi Carici umbrosae-Quercetum petraeae in Omithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli caricetosum piLosae sta si po pogostosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst podobni, več pogostih vrst zelišč, trav in polgrmov paje v slednji. Za gozdno združbo Carici elongatae-ALnetum gLutinosae je značilno prevladovanje ene drevesne vrste, majhno število Pregle dni ca l: Število registriranih vrst za posamezne skupine živih bitij na Zemlji. v Sloveniji in v Panovcu Zemlja Slovenija Panovec Posamezne Ocena Registrirano Registrirano število vrst skupine števila število Lokalne V nesene V nesene živih domače domače tuje rodne bitij vrst vrst vrste vrste vrste drevje 250.000 71 33 9 60 grmovje 328 36 13 zelišča, trave 2.794 400 25 praproti 12.000 75 19 1išaji 20.000 860 68 glive 62.500 2.680 738 130 1 ptice 9.091 361 33 plazilci 5.954 21 7 dvoživke 4.014 19 8 dnevni metulji 150.000 186 58 nočni metu1ji 1.200 150 divjad 21 7 Opombe: Podatki za Zemljo so povzeti po Mršicu (1997) Podatki za Slovenijo so povzeti po Mayerju (1958), po Mršicu (1997) in po Mali flori Slovenije Podatki za Panovec so povzetek rezultatov raziskav GozdV 62 (2004) 9 Vse vrste skupaj 102 49 425 19 68 869 33 7 8 58 150 7 39t Papež. J .: Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje? pogostih grmovnih in zeliščnih vrst in velik delež redkih zeliščnih vrst. Praproti so maloštevilne in so v vseh štirih gozdnih združbah redke. V vseh gozdnih združbah se pojavlja skupaj le 36 od 232 vrst, od tega: 5 drevesnih vrst, 10 grmovnih vrst, 20 zelišč, trav in polgrmov in samo l praprot. Ker je vsem štirim gozdnim združbam skupno Je 36 vrst, je več kot očitno, da bo biotska raznolikost zagotovljena le, če bodo v Panovcu prevladovali starejši sestoji, v katerih naravna sestava drevesnih vrst ne bo preveč spremenjena. 4.3. Pestrost sestoj ev V gozdu, v katerem ni čutiti direktnega vpliva človeka, so naravne motnje (veter, sneg, žled, strela, požar, žuželke, divjad, i.t.d.) tiste, ki zagotavljajo pestrost sestoj ev in biotsko raznolikost. Velikost in oblika motenj, intenzivnost motenj, pogostost motenj ter gostota in vzorec motenj ustvarjajo različne biotope in habitate, ki prostorsko in časovno zagotavljajo obstoj vseh po naravi danih vrst. Ker je človek v večini gozdov zmernega podnebnega pasu prisoten že tisočletja, so človekove dejavnosti tiste, ki so nadomestile naravne motnje in ustva1jajo razmere za obstoj in razvoj različnih rastlinskih in živalskih vrst. Človekove dejavnosti, ki povzročajo motnje, so: sečnja, steljarjenje, gozdna paša, nabiralništvo, lov, vnašanje tujerodnih vrst, rekreacija, onesnaževanje zraka, vojni spopadi, i.t.d .. V zadnjih 500 letih je bil vpliv človeka na gozdove v Panovcu tako močan, da je dejanska sestava drevesnih vrst po današnjih kriterijih stroke močno spremenjena. Posledica dosedanjega načina gospodarjenja je, da znaša· delež tujerodnih drevesnih vrst v Panovcu že 50 % od skupne lesne zaloge. Trenutno predstavlja Panovec enkratno mešanico hrastovih sestojev in sestojev umetno vnesenih domačih in tujerodnih drevesnih vrst, od katerih se nekatere uspešno naravno pomlajujejo Uelka, robinija, rdeči hrast). Kakšno je trenutno stanje je lepo razvidno iz sestoj ne karte Panovca, ki smo jo izdelali na podlagi leta 2002 izdelanih gozdnogojitvenih načrtov. Kljub združevanju podobnih sestojev smo izločili 15 sestojnih tipov, ki se razlikujejo po sestavi drevesnih vrst, hektarski lesni zalogi in površinski zastopanosti. V grobem lahko ločimo naslednje sestojne tipe: • Hrastovih sestojev z naravno zastopanostjo 392 drevesnih vrst (več kot 70 o/o hrasta in lokalnih domačih listavcev) je 42 %. • Mešanih sestojev s prevlado domačih listavcev (lokalnih in vnesenih) je 22 %. • Sestojev tujerodnih listavcev (robinija in rdeči hrast) je 15 %. • Sestojev domačih vnesenih iglavcev (črni bor, jelka, smreka) je 12 %. • Sestojev tujerodnih iglavcev je 9 %. Pestrost sestojev je najbolje opredeljena z navpično plastovitostjo, sezonskimi spremembami vegetacije in pogostnostjo pojavljanja posameznih rastlinskih vrst. Značilnosti glavnih sestojnih tipov so naslednje: • Hrasti s svojo za svetlobo propustno krošnjo omogočajo, daje navpični profil v celoti zapolnjen s sencovzdržnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. • Sestoji črne jelše in velikega jesena, ki poraščajo ekstremna rastišča, so dvoplastni, z bujno razvitim grmovnim slojem. • Bukovi sestoji z gostimi krošnjami izključujejo razvoj navpičnega profila. • Sestoji rdečega hrasta so izrazito enoplastni in izključujejo pojavljanje drugih drevesnih in grmovnih vrst. • Sestoji robinije so dvoplastni. Za mlajše razvojne faze je značilna grmovna plast, v kateri prevladuje agresivna japonska medvejka. V starejših razvojnih fazah v zgornjo plast vdirajo gorski javor, veliki jesen in bodika, kar je odvisno od gozdne združbe. • V sestojih črnega in rdečega bora ter evropskega in japonskega macesna je v vseh plasteh znatna plimes avtohtonih listavcev, zato je navpični profil precej zapolnjen. • Strnjeni sestoji jelke, snueke in Lawsonove paciprese so enoplastni. Pri presvetlitvi prične v smrekove sestoje vdirati robinija, v jelovih sestoj ih pa se prične pomlajevanje z jelko. Na splošno velja, da se bogastvo in pestrost rastlinskih in živalskih vrst povečujeta z debelina drevja in zapolnjenostjo navpičnega profila. Iz opisa navpičnega profila sestojev je razvidno, da biotsko raznolikost zagotavljajo predvsem hrastovi sestoji. S PANOVEC KOT ZAPLATA GOZDA Iz znanih zgodovinskih virov je razvidno, da je bil Panovec vedno zaplata gozda v kmetijski krajini. Kjub GozdV 62 (2004) 9 Papež, J.: Panovec l~ot ponos, upanje ali razočaranje ? Karta sestojev Hrastov/ s~slo}i O Me!>ani sestoj/ domai.Jh 1/sta~cev 8 Sestoji tujarodnlh 1/slavcav : · • Sestoj/ dom~~č/h Ig/avcev , W Sestoji tujerodnih ig/avcev nenehnim antropogenim motnjam (oskrba z lesom, paša, steljarjenje, nabiranje plodov, vnašanje tujerodnih drevesnih vrst) je predstavljal zatočišče za rastlinske in živalske vrste, ki so se tu ohranile, saj je bil od XVI. stoletja naprej gozd v njegovi neposredni okolici večinoma izkrčen. Z rastjo urbanih površin je Panovec postal del kmetijsko-urbane krajine, vendar je s kmetijskim delom te krajine povezan le na jugovzhodnem delu, kajti povsod drugod ga skoraj neprepustno omejujejo urbane površine in industJijska cona Kromberk. Vendar se tekom časa njegova vloga ni spremenila. Ker v gozdovih Spodnje Vipavske doline prevladujejo panjevci robinije, še vedno predstavlja kolikor toliko ohranjeno zaplato prvobitne vegetacije, čeprav tujerodne drevesne vrste predstavljajo že 50 % trenutne lesne zaloge. Pomembno je predvsem to, da postaja Panovec star gozd, kakršnih v okolici ni veliko. Da je Panovec nekaj posebnega in da zasluži posebno obravnavo, so vedeli tudi 1.1985, ko je bil z občinskim odlokom razglašen za naravno znamenitost. Za vse objekte, ki so bili razglašeni za naravno znamenitost, je bil v strokovnih osnovah za razglasitev tudj režim varstva, ki je za Panovec predvideval: varovanje gozda znotraj predlaganih meja, izločitev iz normalnega gospodrujenja (razen sanitarne sečnje), poudatjeni sta bili znanstveno- GozdV 62 (2004) 9 raziskovalna (študij ekologije, populacij gozdnega drevja, sukcesij in človeških vplivov na ekosistem) in rekreacijska funkcija, pred vsakim posegom v gozd pa je bilo predvideno soglasje pristojne nru·avovarstvene službe. Glavni namen odloka je bil zaščita Panovca, ki ima regionalni pomen, pred zunanjimi posegi, ki so bili predvideni za širitev industrijske cone v Kromberku. Velika zasluga odloka je, da se površina gozdov v Panovcu ni več krčila. Odloka se dosledno ne izvaja, ker se z gozdovi gospodari, vendar z upoštevanjem določenih omejitev. 6 DOSEDANJE GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Zgodovinsko gledano so za Panovec značilna naslednja obdobja: • V času, ko je človek krčil gozdove in pridobival kmetijska zemljišča, se je Panovec iz do sedaj nam neznanih razlogov ohranil. • Približno 200 let (XVI. in XVII. stoletje) je bilo mesto Gorica življenjsko odvisno od lesa iz Pan ovca. • Z začetkom merkantilizma in razvojem zunanje trgovine je bil hrast iz Panovca rezerviran za potrebe avstrijske mornarice (XVIII. in XIX. stoletje). 393 ___________ P _a _;__ p _ ez, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje? • Za obdobje od konca XIX. stoletja do osemdesetih let XX. stoletja so značilni načrtno gospodarjenje z gozdovi in prizadevanja za melioracijo degradiranih gozdov in čim večje donose lesa, kar so skušali doseči z vnašanjem tujerodnih drevesnih vrst. • Trenutno smo pred odločitvijo ali se bomo odločili za ohranjanje biotske raznolikosti in dendrološke dediščine ter zagotavljanje rekreacije meščanom mesta Nova Gmica ali pa bomo v gozdu še vedno videli le kubike lesa. Načrtno gospoda1jenje z gozdovi v Panovcu se je pričelo l. 1879, ko se je pričelo z izvajanjem prvega gozdnogospodarskega načrta za obdobje 1879-1888. Poleg tega načrta je ohranjen še drugi načrt za obdobje 1889-[898. Znano je, da so Avstrijci izdelali gozdnogospodarski načrt tudi za obdobje 1905-1914 in Italijani za obdobje 1933- 1942. Naslednji gozdnogospodarski načrti so bili izdelani po II. svetovni vojni. Panovec je bil vključen v GGE Gorica, gozdnogospodarski načrti pa se nanašajo na desetletja 1976-1985, 1986-1995 in 1997-2006. Za vmesno obdobje so na razpolago le skromni podatki o vnašanju tujerodnih drevesnih vrst za časa Italije. Gozdovi so bili najbolj ohranjeni na začetku XVIII. stoletja, po več desetletni prepovedi sečnje, in najbolj prizadeti po koncu I. svetovne vojne. Gibanje lesnih zalog in načrtovanih sečenj je prikazano v preglednici 2. Iz prikaza je vidno nihanje lesnih zalog, medtem ko je bil etat presenetljivo ves čas na približno isti ravni 600 do 800m 3 . Izjema sta le podatka za leti 1724 in 1905. V zadnjih treh desetletjih so bile sečnje vedno večje od načrtovanih in sicer: Preglednica 2: Lesna zaloga in etat v Panovcu • V obdobju 1976-1985 je bil predpisani etat dosežen s 189 %, pri iglavcih s 110 % in pri listavcih z 216 %. • V obdobju 1986-1996 je bil predpisani etat dosežen s 134 %, pri iglavcih z 212% in p1i listavcih s 126 %. • V obdobju 1997-2003 se je v sedmih letih doseglo 122 o/o predpisanega 10 letnega etata, pri iglavcih s 126 o/o in pri listavcih s 121 %. Za Panovec smo za obdobje 1997-2003 analizirali in proučili odkazjlo in izvajanje sečenj. Bistvene ugotovitve so naslednje: • Usmeritve za povečanje lesne zaloge so bile neustrezne, saj je bila intenziteta 5-8 % od lesne zaloge predpisana za skoraj vse tipe sestojev, tudi za drogovnjake hitro rastočih tujerodnih iglavcev. • Pri listavcih je bila struktura odkazila naslednja: redčenje 51 %, pomladitvena sečnja 2 %, panjevska sečnja 21 %, sanitarna sečnja 26 %. • Pri iglavcih je bila struktura odkazila naslednja: redčenje 54 %, pomladitvena sečnja 27 %, sanitarna sečnja 19 %. • V oddelkih, v katerih prevladuje hrast, se je odkazalo 12-28% od lesne zaloge, v drogovnjakih iglavcev pa 16-308 % od lesne zaloge. • Od vsega odkazanega hrastavega drevja predstavljajo sušice (zaradi zamujenih redčenj izločena suho drevje) kar41% lesne mase, glavnina sušic pa je bila v debelinskem razredu 11-30 cm. • V 7 letih se je predpisane sečnje doseglo z 122 % (iglavci 126 % in listavci 121 %), zato je bilo potrebno izdelati spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskega načrta, s katerimi se je povečalo predvidene sečnje. Leto Lesna zaloga (rnJfha) Etat (rnJ/leto) Etat/lesna zaloga (%) Sestoji iglavci listavci skupaj iglavci lis tav ci skupaj iglavci li stavci skupaj iglavcev ha 1724 280 280 1.500 1.500 1843 960 960 1879 96 96 613 613 17 68 1889 98 98 797 797 22 80 1905 55 120 175 1.300 1.300 20 75 1933 1 40 41 708 708 46 70 1976 31 96 127 171 503 674 15 14 14 1986 34 123 157 58 570 628 5 \3 11 73 1997 61 194 255 266 839 1.105 12 Il Il 79 Opomba: Za obdobje 1997-2006 so upoštevani podatki aneksa k gozdnogospodarskemu načrtu Gorica 394 GozdV 62 (2004) 9 Papež, J .: Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje ? NOVI POGLEDI NA VREDNOTENJE IN UPORABO PROSTORA dnotenje in namembnost gozdnega prostora :Sasom spreminjata in sta odvisna od razvoja :e, trenutnih potreb in političnih odločitev. wtno se v Panovcu na istem prostoru vljajo različne interesne dejavnosti, ki med •j niso usklajene. Tradicionalnim dejav­ im, pridobi vanju lesa in lovu, so se že pred •m pridružile raznovrstne rekreativne mosti, nova pa je skrb za ohranjante biotske olikosti in dendrološke dediščine. Ce teh pet vnosti ovrednotimo po pomenu, dobimo ~dnji prioritetni vrstni red: Ohranjanje biotske raznolikosti je prioritetna rnost državnega pomena. Ohranjeni hrastovi .ovi z vsemi po naravi danimi vrstami, ki ščajo 42 % površine Panovca, predstavljajo ki fond in situ, ki se bo zaradi dovolj velike llacije sposoben pril~gajati prihajajoči~ atskim spremembam. Ce bo v teh gozdovih lj sušic in podrtic, bo poskrbljeno tudi za 1itev življenjskega okolja ptic, dvoživk, gliv, Ohranjanje dendrološke dediščine je iz stvenih in strokovnih razlogov ravno tako tenitost državnega pomena. Z evidentiranima !revesnima vrstama, od tega 42 domačih in 60 )dnih, je Panovec enkratni učni poligon, ki ga .ujejo vsi, od predšolskih otrok do študentov lrstva. Rekreacija ima lokalen pomen, zato je ena na tretje mesto. Pridobivanje lesa, ki je bilo nekoč izredno :mb no (oskrba mesta Gorica z drvmi in >enim lesom, ter les za ladjedelništvo) je ilo na pomenu, zato je uvrščeno na četrto l. :..ov je v Panovcu že od nekdaj tradicionalna 10st. Ker se s to dejavnostjo ukvarja manjše ::> ljudi, je gojenje divjadi in izvajanje Jova ~no na zadnje peto mesto. jnovejša strokovna dognanja in izhodišča za jan je biotske raznolikosti so znana iz obsežne 1 tudi domače literature, gre le za problem o v praksi izpeljati. Ravno tako so za Panovec predlogi za prostorsko opredelitev izvajanja 1eznih rekreativnih dejavnosti. Gre v bistvu za konflikt različnih interesov, v katerega so vpleteni gozdmji, naravovarstveniki, lastnik, lovci, rekreativci, in vodstvo Mestne občine Nova Gorica. Prvi in vetjetno najbolj težak korak bo prepričati gozdarje, da je zaradi ohranjanja biotske raznolikosti treba nekatere gozdove začasno izločiti iz gospodarjenja (10-30 let), da je bilo vnašanje hitro rastočih tujerodnih drevesnih vrst strokovna in politična napaka, in da panjevsko gospodarjenje z robinUo siromaši biotsko raznolikost. Mišljenje, daje vse gozdove s sečnjo nujno potrebno negovati, in da so sušice v gozdu znak slabega gospodarjenja, pa je v gozdarski stroki še vedno prevladujoče. Miselni zasuk bo potreben tako pii delavcih Zavoda za gozdove Slovenije, kot tudi pri delavcih koncesionatja SGG Tolmin. Delavci Zavoda za varstvo narave bi na primeru Panovca morali upoštevati l. 2002 sprejeto Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji in l. 2003 zavarovane habitate iz projekta Natura 2000. Potrebno bo preveriti in dopolniti občinski odlok iz l. 1985 in določiti nov režjm varovanja, ki bo v skladu z mednarodno sprejetimi obvezami. Večinski lastnik Panovca je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je prehodna institucija, ki bo prenehala obstajati, ko bo končan proces denacionalizacije. Prob1em Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je, da mora ustvarjati dohodek in da ne more namenjati denarja za take potrebe, kot se kažejo v Panovcu. Tu se kaže dvoličnost države in neusklajenost delovanja dveh ministrstev, MKGP in MOPE. Po eni strani sprejema mednarodno potrjene obveze o ohranjanju habitatov, po drugi strani pa zahteva rento od vseh gozdov, ki so v njeni lasti. Na razpolago sta dve možnosti, ali Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS nameni del rente za neprofitna vlaganja v Panovec, ali pa ga brezplačno prenese na Mestno občino Nova Gorica. Zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je 19. 12. 2003 sprejel Državno zbor Republike Slovenije, v 10. členu določa kaj so !ovne in nelovne površine. V 7. točki prvega odstavka .so kot nel ovna površina navedeni : otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena spre­ hajališča, kopališča in podobni objekti . Lovci se bodo pač morali prilagoditi novi lovski za­ konodaji in v zahodnem delu Panovca prekiniti z izvajanjem lova, kar pomeni, da bodo morali Papez, J .: Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje? ukiniti tudi tri vzdrževana krmišča, na katerih vovarstvenega nadzornika ali redarja, ki bi skrbel izvajajo odstrel divjih prašičev. za red in vzdrževanje infrastrukture. Mestna občina Nova Gorica-Oddelek za okolje in prostor, pripravlja prostorsko ureditveni plan občine Nova Gorica, katerega del je tudi ureditveni načrt za rekreacijsko cono Panovec. Če se bo pri izdelavi tega načrta upoštevalo usmeritve iz monografije o Panovcu, bo narejen velik korak naprej. Če bo Mestna občina Nova Gorica s proračunom tudi zagotovila sredstva za rekreacijsko cono Panovec, je to drugi korak naprej. Za to so vse možnosti, saj dopolnjeni zakon o igrah na srečo določa , da je treba del koncesijske dajatve, ki je namenjen lokalnim skupnostim na tako imeno­ vanem zaokroženem turističnem območju, porabiti za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Naj spomnim, bivše vodstvo Mestne občine Nova Gorica z županom Črtomirom Špacapanom na čelu je z izdajo monografije o Panovcu omogočilo, da se je na enem mestu zbralo vse kar je bilo do sedaj znanega o njem. Novo vodstvo z županom Mirkom Brulcem na čelu pa lahko njihov odnos do Panovca nadgradi z naslednjimi konkretnimi vlaganji: urejanje infrastrukture za rekreacijo, v opuščenem objektu zraven gozdarske hiše ureditev naravovarstvene učilnice , premestitev strelišča na primernejše lokacijo, košnja travnikov, zaposlitev nara- 396 8 ZAKLJUČKI Povrnimo se še k provokativnemu naslovu »Pa­ novec kot ponos, upanje ali razočaranje«. Če se bo uresničilo večji del predlaganih pobud, bomo meščani Nove Gorice lahko ponosni na Panovec. Če se bo v javnosti pričelo bolj intenzivno pogovarjati o njem in se bo realiziralo vsaj del predlaganih pobud, bo obstajalo upanje, da se bo kaj spremenilo. Če bo ostalo tako kot je, bo to razočaranje . 9 VIRI PAPEŽ, J.. 2001a. Krajinske in ekološke značilnosti. V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna občina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soča, Nova Gorica, s.l0-15. PAPEŽ, J., 2001 b. Dosedanje gospodarjenje z gozdovi.V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna občina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soča, Nova Gorica, s.l8-35. PAPEŽ, J., 200lc. Ohranjanje biotske raznolikosti.V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna občina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soča, Nova Gorica, s.l44-17l. PAPEŽ, J., 200ld. Ovrednotenje prostora. V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna občina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soča, Nova Gorica, s.174-183. GozdV 62 (2004} 9