tata . 1T— m Mto t*t* Din »T— Kmetski list Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke*. Nova vlada. Či9to nepričakovano smo dobili diktature in tako je šlo to naprej na velikonočno nedeljo novo vlado, brez konca in kraja. Pravega pa ni Vlada, v kateri so imeli slovenski nihče zadel, klerikalci in srbski radikali večino, je padla na veliko soboto. Nova vlada je sestavljena sledeče: Predsednik: Velja Vukičevic, vojpa: general Hadžič, vnanje zadeve: dr. Voja Marin-kovic, pravosodje: dr. Milan Srskič, agrarna reforma: dr. Nikola An-dric, gozdi in rudniki: dr. Kosta Ku-manudi, poljedelstvo: Svetozar Stankovič, trgovina: dr. Mehmed Spaho, socijalna politika: Aca Miovič, finance: dr. Bogdan Markovič promet: general Milosavljevič, javna dela: Ilija Šumen kovic, minister brez porttelja: dr. Perič. Ugibanja. Že dolgo pred veliko nočjo so se pojavljali glasovi v javnosti, da se nahaja Uzunovičeva vlada v krizi, ker da ima v parlamentu sicer večino, toda premajhno večino. Da to Rešitev uganke. Najbolj verjetna pa je neka druga rešitev uganke in to je vprašanje Bože Maksimoviča, bivšega ministra za notranje zadeve. Mi vemo, da so se vsa pogajanja, ki jih je vodil Uzunovič z radicevci in z demokrati, sukala okoli obtožnice, ki so jo vložili proti Maksi-movicu demokrati. Kakor vemo, so že prej enkrat obtožili Maksimoviča radicevci, a takrat so Maksimoviča rešili slovenski klerikalci Nova obtožnica, ki so jo vložili demokrati, je bila pa hujša, bila je nevarnost, da glasujejo proti Ma-ksimoviču ne samo demokrati in radicevci, ampak tudi takozvani pašičevci«, ki imajo z Božo Maksi-movičem jako hude račune. Proti demokratom, radikalom in Paši-čevcem pa je bila ostala vladna večina preslabotna in zato je morala vlada pasti, da se Boža Maksimo-vič reši obtožnice. Zakaj je nekim krogom ravno na Boži Maksimovicu toliko ležeče, tega pa ne moremo tako glad- Važni gospodarski predlogi. večino okrepi, je skušal Uzunovie ,ko povedati. Naj zadostuje le opom-pridobiti za vstop v vlado ali radi- {«» da ima jako močno oporo in za-čevce ali pa Davidovičeve demo- sc,to. krate. 0 teh pogajanjih je bilo mno- Nova vlada je parlament odgodi-go ugibanja, nihče pa ni vedel ni- la do 1. avgusta. Do 1.'avgusta po-česar pravega, ali bo iz pogajanj slanci ne dobe dnevnic, kaj nastalo ali ne. Vsem tem poga- janjem pa je napravila nepričakovan konec — nova vlada... žalostna SLS. Jedro zadnje krize. V celi krizi so pa najbolj žalostno vlogo igrali slovenski klerikalci. Njim sploh nihče ni povedal, kaj Komaj je nova vlada bila zapri- se pripravlja in tudi jih ni nihče sežena so se ugibanja o novi vladi niS vprašal. Zato je bil tudi »Slo-pedvojila in potrojila. Ljudje si ni- venec« kar divji, ko je na veliko-so mogli razlagati, zakaj je prav za nočni pondeljek moral sporočiti prav stara vlada šla, čeprav je ime- svojim pristašem, da so njihovi mola večino v parlamentu! Imela je ^je sfrčali iz vlade, tudi proračun, imela je v finanč- Mi smo že takrat, ko so klerikalnem zakonu široka pooblastila, to- ci kar na slepo začeli služiti radi-rej vse, kar potrebuje parlamen- kalom, zapisali, da bode klerikalce tarna vlada za dolgo življenje. In še glava bolela. Oni nam niso ver-vendar! jeli ampak so v svoji brezmejni In ko so ljudje izvedeli, da ima- ošabnosti zaničljivo gledali na vse, mo novo vlado, so zopet ugibali, kar se jim ni slepo pokorilo. Sedaj zakaj ni sestavljena na parlamen- prejemajo svoje plačilo! taren način, to je s sodelovanjem. Utegne pa se v kratkem dogo-parlamentarnih strank? Dalje so diti, da bo g. Boža Maksimovič zo-ugibali, zakaj ni v njej nobenega pet prevzel ministrstvo za notra-Hrvata ali Slovenca. Razlagajoč si nje zadeve, ki je sedaj takorekoč vse te skrivnosti so eni rekli, da zanj rezervirano — prostih je še bo vojska, in da zato ni v novi vla- i 5 drugih ministrstev — in da bo di nobenega Hrvata ali Slovenca, on vodil nove volitve, in sicer tako, ker da nam Srbi ne zaupajo... kakor to žele jako merodajni Drugi so rekli, da je to začetek I krogi! Ta teden začne zborovati oblastna skupščina v Ljubljani. Skupščini je predložil oblastni poslanec inž. Fr. Zupančič sledeče važne gospodarske predloge: a) Za uravnavo potoka Bistrica pri Št. Rupertu: Potok Bistrica, ki izvira pod Do-lami na Dolenjskem, paeira v svojem zgornjem teku ozko dolino med precej strmimi obronki. Pri Plav-čevem malnu pod vasjo Draga pa stopi ta hudournik v Št. Rupertsko odprto polje. V normalnem vodnem stanju ima potok komaj 500 litrov vode na sekundo, toda ob nalivih pa naraste v divji hudournik, ki trga bregove in udari preko njih ter tako zalije pretežni del šentrupertskega polja. Posebno pa je v nadlogo zlasti vasem Št. Ru-pert in Boštanj, ki imajo zapreke in težke muke vsled visoke vode, ki poplavlja te kraje skoro ob vsakem večjem dežju. Uravnava tega hudournika od-nosno odstranitev poplav pa bi se dala doseči najceneje in najhitreje na ta način, da bi se zgradil v ozki dolini nad Plavčevim mlinom jez za veliki bajer, kateri bi v slučaju velikih nalivov nabiral visoko vodo in reguliral njen odtok skozi šentrupertsko dolino. S to napravo bi se obenem jako ugodno in koristno dala združiti tudi naprava liidroelektrične centrale, ker bi bajer visoke vode v času nizke vode dopolnjeval Bistrico vedno na normalno vodno množino. Taka električna centrala bi bila iz prej navedenega razloga zelo rentabilna in je vrhu tega tudi nujno potrebna. | Vs^d tega predlagamo: Visoka skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da nemudoma ukrene vse potrebno, da se takoj izde'ajo načrti za prepotrebno uravnavo potoka Bistrica in se preskrbe potrebna sredstva za izvršitev regulacije potoka Bistrica. Obenem pa naj se izvrši študija hidrOelek- trične centrale na istem mestu. * * • b) Za preložitev ceste Krško — Sv. Duh na klancih Gomilškov breg in Kalce. Iz mesta Krško vodi proti vasi Sv. Duh zelo prometna deželna cesta druge vrste, ki je edina zveza z mestom Krško in postajo Videm-KrŠko. Toda ker je speljana imenovana cesta preko dveh klancev in sicer eden preko Gomilskega bre-|ga in drugi čez Kalce, preko kate- rih ne more prevoiiti par konj tovora nad 500 kg, je prevoz silno otežkocen. Zla9ti so prizadeti vinogradniki. Les pa, ki se nahaja v tem okolišu, se sploh ne more eks-ploatirati. Že leta 1923 je bil napravljen načrt za preložitev imenovanih klancev, toda do izvršitve njega ni prišlo. Zato predlagamo: Oblastna skupščina skleni, da se načrt za preložitev obeh klancev na tej cesti izvrši in s tem cesto za vsak promet omogoči. ♦ » * c) Za ureditev pregleda konj na sedežih okrajnih živinozdravnikov. Lansko leto se je vršil pregled in popis konj od strani vojaške komande. Konji, ki so bili takrat še premladi, in oni, ki so bili kupljeni po pregledu in popisu na Hrvatskem od naših posestnikov, so pstali brez stočnih listov. Sedaj zahteva vojaška komanda, da se morajo taki konji predstaviti v pregled in popis na sedežu Vojnega okruga. Tako morajo kmetje iz skrajnih občin krškega in drugih okrajev privesti konje v Celje, da dobijo stočni list. To je za naše kmete velikanska muka in za vse posestnike takih konj nevzdržljivo, ker na ta način izgube po cel teden dragocenega časa s potovanjem in čakanjem. S tem se preprečuje redno gospodarsko delo, ne glede na to, da tudi konji pri tem trpe. Oblastna skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da stopi v stik z vrhovno vojno komando v svrho, da se taki konji, ki nimajo stočnega lista, pregledajo od najbližjega živinozdravnika, ki naj potem poroča tozadevne podatke pristojnemu Vojnemu okrUgu v svrho izdaje stočnega lista. ♦ * * d) Za izpremembo taksnega zakona glede plačevanja taks na vozila. Na podlagi tar. post. 100 taksnega zakona se plačuje za prijavo avtomobilov ter fijakarskih voz 200 dinarjev. Poleg tega se plačuje za avtomobile na leto taksa v iznosu 3000 Din, za fijakarske vozove z dvema konjema 500 Din in z enim konjem 200 Din. Po vseh modernih evropskih državah je urejeno tako, da se davek na vozila pobira in uporablja za vzdrževanje cest v onem okolišu, v katerem se plačuje. Posebno velikega pomena in važnosti bi bila taka uredba tudi za Slovenijo. Ve- čina cest, ca 4600 km, ki šo bile pred preobratom teta 1918 v oskrbi deželnih odborov, pride sedaj v oskrbo oblastnih skupščin. Z ozirom na to, da nam niso bile povrnjene bivše deželne doklade, stoje sedaj oblasti brez sredstev za vzdrževanje teh ce£ta. Novih doklad za ceste pa vsled davčne preobremenitve predpisati ni mogoče,^ zato bi bilo pobiranje obstoječih taks od strani oblastnih skupščin edina pot do potrebnih denarnih sredstev. Oblastna skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da iz-posluje takoj pri centralni vladi spremembo tar. post. 100 taksnega zakona v tem smislu, da se davek na vozila odstopi oblastnim skupščinam. » * e) Za popravo, zboljšanje in del-j no preložitev občinske 1 ceste, ki j ■fccai veže Škocjan preko vasi Rogačice —Laze—Konjsko z Radno, Gori navedena občinska cesta je v zelo zanemarjenem in slabem stanju, tako, da nimajo zapuščeni hribovski kraji nobene prave prometne zveze, kar je silna ovira za vsak gospodarski napredek. Cesta je po večini razdrta, mestoma zelo ozka in tudi zelo strma. Neobhod no je potrebno, da se najhujši klanci preložijo, da bo omogočen težji tovorni promet. To cesto uporabljajo pred vsem posestniki občin Škocjan, Bučka in Studenec ter tvori ta cesta za večino teh krajev tudi najbližjo zvezo na železniško postajo Sevnica. Zato predlagamo: Visoka skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da ukrene vse potrebno, da se omenjena cesta takoj popravi in da se ista sprejme v vrsto okrajnih cest. Ljubljanska Pričetek proračunske razprave. Ljubljanska oblastna skupščina je pričela svoje proračunsko zasedanje v torek, dne 19. aprila. Na predsedstvo skupščine je bilo vloženih okrog 150 različnih predlogov. Seji je prisostvoval tudi novi veliki župan, ki je v svojem govoru omenjal razmerje med državno upravo in oblastno samoupravo. Prevzem imovine bivše dežele Kranjske. Predsednik dr. Natlačen je poročal nato, da je bil dosežen popo-len uspeh glede prevzema imovine bivše dežele Kranjske. Ugodno je rešeno vprašanje izprememb bivših deželnih zakonov, vojvodine Kranjske. Poročal je nadalje o uradnih prostorih oblastnega odbora, o nastavitvi uradništva, nakar je predložil skupsčini proračun za leto 1927. Nato je. predsednik prečita! predložene interpelacije in predloge, med katerimi so bili zelo važni oni naših poslancev, katere na drugem mestu priobčujemo. Naš tov. inž. Zupančič je ostro kritiziral postopanje predsedstva v pogledu predlogov in izjavil: »Pripominjam, da leži ogromno število predlogov pri predsedstvu, ki bi bili že lahko davno izročeni odsekom in predelani. Izgleda, kakor da bi večina hotela zavlačevati njihovo rešitev. (Klici iz večine: Dajte nam sredstva! Opozicija: Saj ste bili na vladi, zakaj si jih pa niste poskrbeli?) To je spravilo poslance večine v veliko zadrego in razburjenje. Proračun za ljubljansko oblast. Danes je oblastni skupščini ljubljanski predložen sledeči načrt oblastnega proračuna: Splošen pregled stroškov: Din I. Splošna oblastna uprava 2,501.000 II. Deželna kultura 6,993.000 III. Javna dela Ln dež. imetje 13,030.000 IV. Obrt in trgovina 1,225.000 V. (Zdravstvo in soc. skrbstvo 24,510.000 VI. Prošveta 500.000 Vil. Dolgovi --— VIII. Razni stroški in proračunske rezerve 1,200.000 Skupaj . . 49,959.000 Bedni dohodki so preračunani na 10,422.806 B. Oblastni odbor: Din Nagrade in potnine odbornikom 400.000 C. Oblastni osrednji urad: Din Za uradništvo • 1,226.000 Stvarni stroški 425.000 Skupaj 1,651.000 Nepokrit primanjkljaj znaša torej ' ' 39,536.104 Ta primanjkljaj bo treba kriti ali z novimi dokladami, ali pa bo morala država iz rednega proračuna odstopiti gotove zneske oblastni skupščini za izvršitev del, ki preidejo od države na oblast. Posamezni dohodki znašajo: Din 1. Obresti vrednostnih papirjev 2. Najemnina za deželni dvorec 3. Najemnina za vojašnico kralja Petra 4. Zakupnine, priznavalnine in obresti posojil 5. Donos oblastnih posestev (Mala, Grm itd.) 6. Prispevek interesentov za agrarne operacije 7. Donos kmetijskega preizku-ševališča 8. Dohodki zdravstvenih ustanov (plačila oskrbnih stroškov itd.) 9. Dohodki skrbstvenih usta- D. Deželna kultura: Kmetijski strokovni oddelek (osebni in stvarni izdatki) Deželna posestva Kmetijska šola na Grmu (osebni in stvarni izdatki) Kmetijska izobrazba (tečaji, predavanja, razstave in kmetijski tisk, nadaljevalni pouk itd.) Gospodinjsko šolstvo Neposredno pospeševanje kmetijstva (nabava plemenske živine, podpore živinorejskim zadrugam, prispevki za konjerejo, ribarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo itd.) Za vinarstvo Za sadjarstvo Za zadrugarstvo, kmetijsko zavarovanje, semena, gnojila itd. Deželno ^ kulturni urad (zložba zemljišč, planšarstvo itd.) Kmetijsko pre- in poizku-stvo Oblastno veterinarstvo Pospeševanje gozdarstva E. Javna dela: Din 370.000 189.000 805.000 ,230.000 175.000 1,150.000 450.000 230.000 2,985.000 875.000 500.000 200.000 150.000 Din 1. Stavbeni urad (osebni in stvarni izdatki) 850.000 2. Deželne ceste in mostovi 11,422.000 3. Vzdrževanje stavb (dvorec, muzej itd.) 158.000 4. Za regulacijo hudournikov 600.0001 F. Trgovina in obrt: Din 1. Podpore za obrtne in trg. nadaljevalne šole 200.000 2. Podpore učencem 50.000 3. Podpore za izobrazbo učiteljstva strokovnih šol 50.000 4. Podpore zavodom za po-peševanje obrti in druge podpore 755.000 5. Za tujski promet 150.000 G. Za zdravstvo: Din 1. Plače in doklade za osobje 4,860.000 2. Stvarni izdatki za obl. bolnice 11,885.000 3. Stroški za ostale bolnice 4,850.000 4. Za zdravstveno službo po okrajih 865.000 H. Za socialno skrb: Din 1. Dečji domovi in vzgajališča 1,400.000 2. Za posredovalnice dela 50.000 3. Za strokovno izobrazbo delavstva 200.000 4. Za delavske gospodinjske šole 100.000 5. Za izseljence 100.000 6. Za podpore 200.000 I. Prosveta: Din 1. Podpore za prosvetne ustanove 250.000 2. Pospeševanje prosvete 250.000 3. Za razne stroške in za proračunsko rezervo 1,250.000 Ta proračun je bil sestavljen, ko je bila SLS še v vladi. Ko pa je Slovenska ljudska stranka iz vlade izpadla, so sestavili še en proračun, ki predvideva komaj 2 milijona dinarjev dohodkov in stroškov. A še za pokritje teh malih stroškov bo treba vpeljati nove davke. Maš pokret. Vil 3.072 50.000 50.000 235.824 272.000 50.000 80.000 9,132.000 400.000 10. Prispevki za obrtno-pospe-ševalni zavod 11. Mostnine, lovski zaklad itd. Skupaj . . 150.000 100.000 . 10,422.896 Posamezni stroški znašajo: A. Oblastna skupščina Din 1. Osebni izdatki za obl. skupščino (dijete,in potnine, ste-nografi in nagrade za pomožno osobje) 2. Stvarni izdatki (pisalne potrebe, prostori itd.) _ 355.000 95.000 Dvanajsto pismo. 11912 do 1918 je služil skoraj ne-V Srbiji so politične in gospo-prestano kot vojak zanemarjajoč darske prilike na kmetih zelo ovi- z odsotnostjo svoje domače kmečko rajoče za razmah svobodnega gospodarstvo in dom. Toda zanj se kmečkega gibanja. Vendar se ]e skoro nikoli m storilo kaj koristne- že leta 1904., torej kmalu po na- °us al Je Pozablfn' a Plen £ silni odstranitvi dinastije Obreno- Pndobitve naPorov >n vičev, započelo kmečko - delavsko zmag si je razdelila mestna gospo- gibanje, ki je pod imenom »Se- ?a> veletrgovski in finančni kapi- ljačka sloga« nastopilo 1. 1904. tu- tal' med seboJ" ,Srb*kl kmet di pri volitvah v skupščino. Ta no- danes PonaJvec fteY. denarnih va stranka je dobila takoj pri pr- oderuhov in magnatov, ki ga s pre-vem nastopu štiri mandate Toda tirano obrestno mero od danih mu voditelji gibanja so bili osebno ne- P08?!}1 gospodarsko upropascajo, sposobni za vodstvo tega novega d as t je zemlja v Srbiji v splošnem pokreta, ki je zato tudi propadlo. kaSt osE S Ne samo da niso znali izoblikovati Z stranki določnega programa m jas- največ ne ideologije temveč so bili tudi J * kmeta na slabem glasu. Ob sebi se raz- a J K g s!abo razvito, ume, da vladajoče mescanske stran- a kmetu nudilo ke niso opustile ničesar, da novo ^ ^ deloyno ()rodje za gibanje umazejo m osmesijo primerne cene. Nasprotno pa so Med vojno je srbski kmet mno- P oderuhi, ali kakor jih spodarsk o" os vobod it e v To Te "je" i—jejo Srbi, »zelenaši«, ki pod spoaarsKO osvoDoaitev, ko se je težkimi pogoji kmetom poso- kot vojak potikal leta in leta dol- Od n ih so vsled tega go po svetu. Po končam vojni se ^ . k ducJenti in kot konje takoj zapocelo z organizacijo * kon5no ^ j kmetov in ze 12. oktobra 1919 se DU . .v • ,1jaj.h.n„.n;.. je v Veliki Planini vršil ustanovni Polltlcnem ^dejstvovanju. zbor »Saveza zemljoradnika«, ki Splošna izobrazba na kmetih je je določil in sprejel strankin pro--še zelo malo razvita. Povprečno je gram. Ta program teži po svojih po vaseh samo 31% pismenih lju- idejnih osnovah za gospodarskim, socijalnim in kulturnim napredkom seljaštva v obče. Srbski kmet je bil v vseh vojnah svoje domovine tvorec njenih armad. On je pre-450.000 i gnal Turke s srbskih tal, a od leta di, a ponekod celo samo 1 %. Pouk v šolah je prirejen po mestnem vzorcu. Mnogokje ljudske šole sploh ni, a ponekod poučujejo strokovno neizobraženi učitelji, n. pr. bivši študenti, bivši žandarji in podobno. Cela Srbija ima 11 nižjih in eno s splošno družabno socijalno pra-srednjo kmetijsko šolo. Nasprotno vičnostjo. Ker tvorijo kmetje veliko pa je gimnazij nič manj kot 176! V večino naroda, oni niso samo en čisto poljedelski deželi pride ena »razred«, en del naroda, temveč so kmetijska šola na 630.000 prebival- oni sami narod, cev. a ena gimnazija že na 70.000 fo razliko v temeljnem pojmova-ljudi. Zadnja leta se je to razmerje nju si je treba zapomniti, ker samo v toliko spremenilo, da je število pri jasnem razločevanju te ideolo-kmetijskih šol v Srbiji naraslo j gke razlike si moremo dostikrat na 23. Zdravstvo in higijena ste istotako silno zanemarjeni. Celi okraji ne premorejo enega samega zdravnika. Že pred vojno je Srbija vodila takšno državno trgovinsko politiko. da so od nje imeli korist predvsem Belgrad in druga okrožna mesta. Tako se posredovalci in pre-kupci, ki so organizirani navadno v nekakih »bankah«, množe kot gobe po dežju. Kmetje pa se naglo zadolžujejo in propadajo. Srbska vas je bila do vojne socijalno organizirana večinoma v rodbinskih zadrugah, ki je bila zato gospodarsko znatno odpornejša. Po vojni se je ta rodbinska zadru-garska organizacija srbske vasi začela krhati. Pod pritiskom prodiranja špekulantnega kapitalizma v vasi kmečko gospodarstvo vedno bolj propada. Stari idilični in patri-jarhalni časi se naglo odmičejo. Težka gospodarska kriza nastopa tudi v doslej najbolj trdnih in bogatih vaseh. Pogosto je edina obramba stalnega kmečkega doma pred propadom znani § 471, ki kmetu zasigurava zemljo petih dni oranja, hišo in dva vola. Če bi srbska zakonodaja ne varovala s to administrativno odredbo srbskega kmeta pred »zelenaši«, bi se mu godilo najbrže še slabejše. Ideologija kmetsko - delavskega pokreta v Srbiji je enaka bolgarskemu filozofskemu gledanju na pokret in na svet v obče. Gibanje gre za tem, da kmečko ljudstvo stanovsko organizuje ter si s pomočjo politične razredne organizacije državo osvoji, ki jo hoče preosnovati r>a znotraj tudi družabno. Ta ideologija je filozofsko zelo blizu ruski komunistični ideologiji. Razlika pa je v tem, da ruski komunizem načelno zametuje vsako zasebno lastnino, med tem ko zeml jo radnički pokret v Bolgariji, Srbiji in tudi na Hrvatskem ustvaria zasebno lastnino v obliki stalnih domov. zahtevajoč za vsakega lastnega državljana tudi lastno streho. Pri nas se poimi »stanovsko« in »razredno« radi zamenjavajo ter v*ada v tem oogledu velika nejasnost. Razred, socijalno vzeto, je samo ena vrsta liudi, je samo en del naroda. Tisti del naroda, ki dejansko vlada, je »gospodujoči razred«. a tisti del naroda, ki s svojim delom vzdržne državo in vse, pa je gospodarsko potlačen, recimo kot kmet. kot delavec, kot obrtnik. kot umstveni delavec itd., pa tvorijo »delovni razred«. Ta idej-nost je marksistična. Nasprotno pa kmečko gibanje na Hrvatskem to naziranje danes zametuje. Temu je filozofsko izhodišče celega gibanja človek. Ker so tudi po krščanskem nauku »vsi ljudje enaki«, je treba, da tudi kmečki ljudje postanejo enaki z ostalimi v življenju družbe. To pa ne morejo doseči zgolj s svojo stanovsko organizacijo," "temveč razložiti razne neskladnosti, ki se pokažujejo v vsakdanjem političnem ali kulturnem življenju, ki pa imajo skoro vedno svoj praizvor v teh temeljnih filozofskih razlikah. Leta 1919 započeto zemljoradni-ško gibanje je spočetka naglo napredovalo. Iz Srbije se je razširilo tudi v tistih »prečanskih« krajih, kjer žive Srbi, tako zlasti na Bosno, Hercegovino, Vojvodino in del Dalmacije. Poskus v Sloveniji ni uspel. Pri volitvah v konstituanto, meseca novembra 1920 je prodrl Savez Zemljoradnika« s 39 kandidati. Leta 1921 je izkazala stranka 1500 političnih organizacij (»Vaški sveti«) ter 14O.O0O organiziranih članov. Toda prišla je tudi za ta pokret »otroška bolezen«. V gibanje so prišli, kakor običajno ob takšnih prilikah, tudi razni politični špekulanti, ki so zasledovali predvsem svoje osebne namene. Kongres, ki se je vršil od 27. do 29. oktobra 1922 v Banjaluki, je notranje spore rešil na ta način, da je odstranil razne nezadovolineže. To je imelo seve posledice, da se je širitev po- kreta zaustavila. Pri volitvah leta 1923 je »Savez Zemljoradnika« sicer rešil samo še 10 mandatov, a število glasov, ki jih je bilo 1. 1920 okoli 120.000, je naraslo na 160.000. Pri volitvah 1.1925 je število mandatov zopet padlo, sedaj samo na 6, toda glasove je »Savez« obdržal skoro vse. Glavno glasilo stranke je tednik »Selo«. Vzrok, da je pri zadnjih dveh volitvah (1923 in 1925) tako zelo padlo število pri-borjenih mandatov, toraj ne leži v padanju glasov, ampak predvsem v umetni volilni geometriji, v volilnem nasilstvu in v razcepljenosti glasov po raznih volilnih okrožjih. Da so pa to nazadovanje strankinih mandatov v parlamentu pospeševali tudi že omenjeni notranji spori osebnega značaja, je razumljivo. — Pri zadnjih splošnih občinskih volitvah v Srbiji 1. 1926 je po podatkih »Saveza« zmagala stranka popolnoma v 130 kmečkih občinah. Zadnje čase je vstopilo v stranko večje število srbskih'intelektualcev, med njimi tudi ena skupina, ki je levo socijalistično orijentira-na. Kako se bo gibanje razvito v bodočnosti, je nemogoče prerokovati, kakor je danes tudi težko re-kdaj postane ta naš slovenski, ci hrvatski in srbski kmetsko-delav1 ski pokret formalno enoten. Morda bo še najbolj prikladna oblika far-marske organizacije v Ameriki, ki je federativna. A. Prepeluh. Cb^IJ-^M J^kTtlfl politike. Naša stranka, osnovana na zdravem političnem, socijalnem in kulturnem programu, se dobro zaveda, da tega velikega programa ne more ustvariti, četudi dobi vse slovenske kroglice, vse poslanske mandate v Sloveniji, ker smo v politični borbi odvisni od Hrvatov in Srbov. Tako je tudi na Hrvatskem; radičevci imajo na svoji strani, lahko se reče, ves hrvaški kmetski narod, narod, ki nosi svoje medalje na dlani, pa se dobro zaveda, da svojega programa ne more popolnoma ustvariti, dokler kmetski pokret ne zmaga v celi državi. Pri današnji stopnji raz-voia naš veliki kmetsko - delavski pokret, pokret narodnih množic — spodaj, v svoji politični borbi s pokvarjeno gosoodo in bogataši, ne more doseči tega, kar želi, kar nosi v svoji duši — v programu, no. lahko doseže samo to, kar more »izpumpati«, in to, kar se »izpum-pa«. izprosi, res — priznamo — to so drobtine. Ta naša zavest je bila glavni povod, da smo stopili v eno fronto ramo ob rami z velikim hrvatskim seljačkim pokretom in danes delamo na tem, da to fronto kmetov in delavcev še povečamo s srbskimi kmeti (en del Črnogorcev je že na naši strani), in tudi z Bolgari. Postranska je stvar, ali bomo mi stopili k njim, ali oni k nam, glavno je, da se združimo. Ko se to ustvari, potem bo naša zmaga neizbežna. " , Mi nismo ozkogrudneži, kakor so n. pr. naši klerikalci, ki sanjajo iz- ključno samo o slovenskih nebesih, katerim ni mar, četudi drugi trpijo, samo da oni uživajo; ta klerikalna politična orijentacija je čisto evropska, sebična, nekrščan-ska, posojena od zahoda, posebno angleškega zahoda, kateri izkorišča in muči toliko tujih narodov na svetu z njegovo prevzvišeno civilizacijo — z mečem v roki. Izgleda, da je ta klerikalna enostranska orijentacija, poleg klerikalnega izkoriščanja vere v posvetne stvari — v politične svrhe, bila povod izjavi, ki jo je naš kmetski voditelj Ivan Pucelj izrekel, v znanem svojem govoru, v narodni skupščini v Beogradu, ko je rekel, da je Slovenska ljudska stranka brezverska stranka. Taka orijentacija je danes v obstoječi svetski družabni krizi — med starim gnilim materijalizmom in duhovnostjo, med zahodom in vzhodom, nezdrava. Naš politični pogled, naš svetovni nazor, je pa čisto drugačen; on je evropski in zraven tudi slovanski in v kolikor je slovanski, v toliko nismo sebični, zavojevalni; v kolikor iščemo svojih pravic, želimo te pravice vsem, ki so ponižani in razžaljeni, in to so ravno stebla narodov — kmetje in delavci, pa to bili Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari, makar Kitajci.,. Mi se danes dobro zavedamo^ da živimo v tej krizi, v eni strašno važni dobi, v kateri vidimo, in sicer na njenem kraju, prvo stopnjo v boljše družabne razmere. Treba je opreznosti*, deja, borbe, poštene borbe. Kmetska misel, misel pravičnosti in poštenja. Živimo v dobi novih idej. Kaj pa je to — ideja? Po slovensko bi se reklo misel, zamisel. V sv. pismu je označena z besedo in njen razvoj je objasnjen takole: »Bila je beseda, beseda je meso postala in med nami prebivala .. .<< Seveda, ta svetopisemska ideja se je odno-sila na prihod Mesije, medtem, ko Se naša ideja, v kateri živimo, odnosi na prihod novega zdravega, pravičnega družabnega reda, na temelju zdravega kmetskega soci-jalnega pokreta, Pred vojno smo živeli v zavesti, da šmo kot narod zapostavljeni, vodili smo narodne boje z avstrijskimi Nemci, kateri so nas hoteli kljub božjim in prirodnim zakonom spremeniti v Nemce, to ni šlo. In tudi to je bila za nas ideja, ki je bila ustvarjena z izidom svetovne vojske ln meso te ideje je današnja narodna država. To našo idejo v Avstriji so pospešili Avstrijci sami s krivicami do slovanskih narodov, s tem, ker so naše fante in može" in narod izstradali. Ta naša država je dobra kot drža Va ali še ni "dobro in pravično urejena na znotraj; družabne razmere šo žalostne in nepravične in vsled te nepravičnosti se ustvarja nova ideja in sicer ideja z željo, da se ; družabne žalostne razmere zbdljšajo na osnovi kmetske so-cijalne pravice. In tudi ta ideja bo zmagala, gotovo, kot pribito gotovo. Zmaga narodne ideje je bila naša pesem v prvem dejanju ip ta naša pesem bo zmagala tudi v drugem dejanju. Mi to trdimo, a klerikalci pa pravijo, da ne bo zmagala. Kakor so tudi med vojno vpili: »Avstrija bo zmagala, Avstriji Bog pomaga.« In Bog je res pomagal, pomagal je pravici, a pravica je bila na drugi strani. — Kakor tedaj, so razmere tudi danes. Klerikalci vpijejo: »Samo mi smo pošteni in samo mi moramo zmagati.« Trdno smo prepričani, da bo bodočnost tudi to njihovo trditev ovgrla in da bo prej ali slej naše kmetsko ljudstvo klerikalno stranko zavrglo in se osvobodilo te svoje' zgodovinske nesreče. Pogubonosna politika SLS. SLS ne more stopiti v ožjo kola-boracijo niti z eno stranko v državi. zato bo njena politika, kakor je bila, kakor jc. politika drobtinic in bolj lokalna, brez temeljne državne in socijalne politike. Naš narod tega še ne ve, ker živi pod duševnim klerikalnim terorjem in kateri teror mu prepoveduje, da sliši dokaze od ene in druge strani. Tako n. pr.: Danes vsak pristaš SLS, ki čita samo »Domoljuba«, »Slovenca« ali »Slov. Gospodarja«, verjame, da je njihova stranka ko-rupcijpnistom, ki so državo oškodovali za velike milijone dinarjev, zavila vrat, medtem, ko jih je v resnici ravno njihova. stranka rešila izpred sodišča, pred.l^atero jih je 'spravil Radie, radikale ob-varovala popolnega razsular Kmetski pokret. r Naša stranka je zamišljena kot veliki kmetsko socijalni pokret, ki ima cilj, da pride do politične oblasti ne samo, da na tej oblasti ko-mandira, ampak, da ustvari naš veliki gospodarsko socijalni in kulturni program, v veri, da preje ne bo rešena obstoječa svetska društvena kriza, da preje ne bo zavladal mir med narodi, da preje ne bo sreče med ljudmi in narodi, dokler ne zmaga naš program in naša kmetska pravica. Mi nismo revolucijonarji ali smo ljudje, ki hočemo današnje nepravično materijalistično društveno stanje, ki stoji na glavi, postaviti na noge, zahtevamo, da se bo v tem novem stanju spoštovalo vse, ker je spoštovanje zaslužilo. Takrat se bo prvenstveno spoštoval tudi kmet, ki nam preskrbuje naš vsakdanji kruh, brez katerega se ne more živeti in takrat bo šele izkazana hvaležnost uslišani prošnji iz očenaša: » Daj nam danes naš vsakdanji kruh..,«, takrat se bo začelo spoštovati delo sploh in delavec, ki dela, posebe. Kdor tega ne razume, ni pravi član našega pokreta in boljše bi bilo, da sploh ni član, da bi s svojim odstopom napravil mesto desetim drugim članom, članom z razumom in srcem, članom od načela, članom sposobnim za borbo, ker te člane mi pričakujemo in vabimo v naš veliki kmetski, delavski, dejansko krščanski pokret. Ženske in moške NOGAVICE najfinejše kvalitete po nizkih cenah pri FRANCU PAVLIN, Ljubljana, Gradišče štev. 3. Iz zunanje politike. Italija. Naš spor z Italijo se je znova poostril. Italijansko uradno poročilo pravi, da direktna pogajanja z Jugoslavijo se še niso začela in da se albansko-italijanska pogodba Jugoslavije ne tiče. Italija bo zahtevala potrditev nettunskih konvencij. Italijanski časopisi ie nadalje napadajo Jugoslavijo in jo še nadalje dolžijo, da zbira čete ob albanski meji. Kakih novih za-pljetljajev pa se ni bati, ker so zapadne sile na naši strani. Italija je sklenila prijateljsko pogodbo z Madžarsko, kar je izvalo v Rumuniji vznemirjenje in nezaupnost proti Italiji. Italijansko časopisje bere ostre lekcije Rumuniji in pravi, da se Italiji mora zaupati. Koliko pa so vredne italijanske prijateljske pogodbe, je pokazala svetovna vojna, ko je Italija zahrbtno napadla svoje prejšnje zaveznike, pokazala pa je tudi to prijateljska pogodba z Jugoslavijo. Lira je zopet porasla, kar je vznemirilo italijanske gospodarske kroge, posebno pa je porast zadel pomorstvo na Jadranu. Balkan. V motnem je lahko ribariti. Balkan je taka motna voda, kjer ribarijo zapadne velesile. Manjšinsko vprašanje je na Balkanu najkočlji-vejše, ker stoje za tem vprašanjem intrige velesil. Balkan ne pozna demokracije, ker manjšina, ki vlada, se drži s pomočjo tujih velesil. Edina izjema je naša država, ker je še kolikor toliko demokratična, oziroma je na potu demokracije. Zato je naša država poklicana, da uresniči geslo »Balkan balkanskim narodom«. Le s tega stališča moremo razumeti gonjo Italije proti naši državi, ker se Italija boji, da bi se razmere na Balkanu učistile, se s tega vidika moremo razumeti prijazno stališče nemškega časopisja napram naši državi. Zakaj Nemčija ve, da si bo s konsolidacijo balkanskih razmer ustvarila močen trg na Balkanu. To je moderno pojmovanje mednarodnih odnoša-jev, dočim misli Italija z političnimi intrigami doseči zase koristi in ne pomisli, da so ti uspehi kratkotrajni. Rnslja. Francosko - ruska pogajanja se ugodno zaključujejo. Rusija bo odplačevala del svojih predvojnih dolgov. Francija pa bo dala Rusiji dolgoročna posojila, za kar ji bo Moskva izdala koncesije za izrabo pe-trolejskih vrelcev. Rusija je s tem prebila obroč, katerega je Anglija skovala okoli nje, Francija pa se je osvobodila odvisnosti amerikanske in angleške petrolejske produkcije. Pogajanja z našo državo se še dalje vrše in upati je, da bo preko Pariza tudi Beograd prišel enkrat do prepričanja, da je v Rusiji naša rešitev. Kitajska. Poročila, ki prihajajo iz Kitajske, gredo preko Londona, zato so silno nezanesljiva. Kantonci so bili v par bitkah premagani od severne armade in so se morali umakniti. Zraven tega je po angleških poročilih nastal opasen razkol v kan-tonski armadi. Čanghajšek hoče poslati diktator in izločiti vsak ruski vpliv na kantonsko vlado. V Šanghaju je izbruhnila stavka 170.000 delavcev v protest proti generalu Čanghajšeku, ker je izdal protikomunistične naredbe. Velesile Japonska, Amerika, Anglija, Francija in Italija so skoncentrira-Ie okoli Kitajske velikansko bojno brodovje, ki je vsak čas pripravljeno udušiti osvobodilno gibanje Kitajcev in ki podpira roparskega generala Čangcolina. Kitajski narod so razni generali, podpirani od Evropejcev popolnoma oropali. Tudi Evropa ne bo imela od tega nobenih koristi, ampak samo škodo. Kako se bo končal ta boj, nihče ne ve, eno pa je gotovo, če bo ohranjena v kitajski narodni stranki enotnost, je njena zmaga zasigurana. Dopisi. Predgrad ob Kolpi. Na velikonočno soboto smo zopet potegnili en jeklen zvon, težak blizu 1000 kg, v naš zvonik cerkve podružnice sta-rotržke fare. Sedaj imamo dva zvona, katera nam je vlila tovarna na Jesenicah. Vsi vaščani in darovalci se prav veselimo in čestitamo tovarni na tako lepem delu; glasovi lepo harmonirajo. Največji darovalec za zvon je bil g. Martin Majerle iz Predgrada, ki je dal 2500 Din, za kar se mu zahvalimo vsi vaščani in mu kličemo Živijo! Zvon nosi vlito ime Martin M. dar. 2250 Din, kar ni prav, ker bi moralo biti 2500 Din. Ljudje so se hudovali nad livarno, a ona se je pismenim potom opravičila, da ji je bilo tako sporočeno. Ta pomota je ljudi zelo razburila, kajti hvaležnost do velikega darovalca zahteva tudi pravilno priznanje. Zlasti še, ker je obljubil, da bo dal še 2500 Din za zgradbo gasilnega doma, katerega nameravamo zgraditi v sredini vasi na šola stninskem posestvu. — Volitve v vasni odbor so bile tudi blizu in bi morale biti že meseca marca. Ne vemo, zakaj se jih zadržuje na splošno škodo. Bomo malo podrezali na merodajnem mestu. — Menda je še malo takih far, kakor je naša, da si ne more vsaj enega zvona nabaviti, dočim imajo naše so-sosedne majhne fare že po dva in tri zvonove, mi pa samo z enim starim malim zvonimo, naj bo petek ali svetek, in bo tudi še mnogo vode steklo po Kolpi, preden bo. — Zahvaljujemo se vsem ameriškim darovalcem za naš zvon in tujim vaščanom, kateri so kaj pripomogli, posebno po nabiralcem. Bevke pri Vrhniki. Brali smo v nekem listu dopis iz naše sosedne vasi Blatne Brezovice radi nameravanega nastopa pri prihodnjih občinskih volitvah. S tem dopisom se tudi mi povsem strinjamo. Devet vasi ima v sedanjem občinskem odboru le po enega odbornika. Vas Verd pa sama 5 odbornikov in še župana, to pa radi tega, ker se Vrd-jani že od nekdaj vpoštevajo kot nekaki nadvladarji nad drugimi vasmi. Za te volitve bode pa postavila vas Bevke svojo kandidatno listo in ne bodo več odločevali mogočni Vrdjani — ampak le kroglice. Pred volitvami se zopet oglasimo. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobe po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Razne politične vesti. IZJAVA. Z ozirom na vestih nekaterih meščanskih listov, da se je načelstvo naše stranke na svoji zadnji seji dne 14. aprila 1927 izreklo za tako-zvano »napredno fronto« v Sloveniji, ugotavljamo, da ni na teh vesteh niti ena beseda res nična. Samo ob sebi umevno je, da imajo te vesti liberalnih in klerikalnih listov edino le namen, škodovati naši stranki. PREDSEDSTVO »SLOVENSKE KJIETSKE STRANKE • • * SLS ni več v vladi! Popolne zakonodajne avtonomije Slovenija še ne bo dobila prihodnji teden! Nova vlada bo vladala brez parlamenta. To se vidi iz tega, da ne sede v njej zaupniki in zastopniki parlamentarnih strank, ampak osebe, ki imajo svojo veljavo izven parlamenta. Splošno sodijo, da bo nova vlada razpisala v doglednem času nove volitve. Nove vilitve pa bo vodil bivši minister notranjih zadev Boža Maksimovič, ki se bo v kratkem vrnil v vlado. Volilni boj v Srbiji bo pa naperjen v prvi vrsti proti pašičevcem. Mi in »napredna fronta«! Tik pred prazniki so se pojavile v nekaterih zagrebških in ljubljanskih listih vesti, kakor da je naša stranka sklenila stopiti v nekakšno »napredno fronto«. Brez »front« menda naši slovenski politikom in žur-nalisti od vojne sem ne morejo več živeti. Če »fronte« ni, jo pa narede! Kakor sv. Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. To vest so skovali ljudje, ki sp tudi ptf »Jutru«,, pa so jo poslali v zagrebške »Novosti«. Ti so jo poslale pa nazaj v Ljubljano, ampak ne v »Jutro«, temveč v »Narodni Dnevnik«. Kar je bilo tu natisnjeno, je bila od prvega do zadnjega stavka laž! Na podlagi te izmišljotine je napisal potem liberalni cmok svoj poseben članek v »Jutro«, a klerikalni cmok v »Slovenca«. Sedaj pridejo na vrsto še manjši listi in »napredna fronta« je tu in pika. Kaj pa je res? Res je samo, da je na zadnji seji načelstva naše stranke nekdo vprašal, kako naj postopajo naši somišljeniki pri bodočih srezkih volitvah. Odgovorilo se mu je, da je glasom našega organizacijskega reda prepuščeno našim pristašem in organizacijam, da pri občinskih volitvah postopajo tako, kakor se jim po krajevnih razmerah primerno zdi. Občina je predvsem socijalno-go-spodarska ustanova in ne politična. Tudi bodoče okrajne skupščine niso politična ustanova, ampak soci-jalno-gospodarska, ki ima pred očmi v prvi vrsti gospodarske potrebe okraja. Če pa je temu tako, potem politična strankarska intran-singenca ni na mestu. Pri takšnih in podobnih volitvah kolaboracija z drugimi strankami ni povsem izključena, zlasti z delavsko' stranko ne, ako ima v kraju ali okraju kaj pristašev. Sicer pa se je na dotični seji tudi naglasilo, da kolaboracija naše stranke pri bodočih okrajnih (srezkih) volitvah z drugimi strankami nima nobene praktične vrednosti, ker velja za te volitve čisti proporc! — O kakšni »napredni fronti« pa na načelstveni seji ni bilo niti govora. Ne zakrivamo pa prav nič, da se nam spričo vedno večje siromaščine delovnega ljudstva v Sloveniji *K potrebna »soci- jalna gospodarska fronta«, to je sodelovanje kmetske in delavske stranke od slučaja do slučaja. Stavimo, da tega, kar smo tu napisali, listi ne bodo prinesli. Si raje kaj izmislijo. Tako so pretekli teden pisali n. pr., da je tov. A. Prepeluh odpotoval v Zagreb, čeprav so ga na lastne oči videli isti čas hoditi po Ljubljani in so torej vedeli, da ni nikamor odpotoval. — Takšne brezmiselne izmišljotine potrpežljivi bravci ne samo verujejo, ampak celo — plačujejo. Kapitalistično časopisje je pač povsod enako, toda vendarle povsod bolj resno in previdno kot v naši »mili« domovini! Nov uspeh SLS. Kakor čujemo je prinesel kurir iz Beograda veselo vest za velikonočne pirhe, ne za kmete, ampak za davčne organe, da se jim začnejo takoj izplačevati nagrade za uspešno izterja-vanje davkov. »Narodni Dnevnik«. — Za Veli-konoč je objavil kar cel članek na naslov naše stranke, ker smo v zadnji številki »Kmetskega lista« pojasnili našim somišljenikom, ki so nas zaradi njegove pisave hru-lili, da nimamo mi na njegovo politično orijentacijo prav nobenega vpliva. — »N. D.« nam v tem članku očita tudi nehvaležnost, ker da se je često eksponiral za našo stranko. To ni čisto točno. Za vse usluge, ki nam jih je tu pa tam storil »N. D.«, so nam njegovi gospodarji sproti predložili svoje račune. ki smo jih radi, a tudi pošteno honorirali. V tem pogledu smo si bot. Kar se pa tiče izgovorov o se-jianji politični in strankarski tendenci »N. D.c pa ni vredno, da bi se medsebojno šli »slepe miši«. Ne samo mi, temveč tudi prav preprosti možje na kmetih so opazili spremembo in se čudijo. Ravno zaradi teh je bilo tudi naše zadnje pojasnilo potrebno. Uljudno moramo odkloniti končno tudi skrb »N. D.« za naše volilce. Nimamo pa seveda ničesar proti temu, da tudi v bodočnosti prinaša alarmantne in izmišljene vesti o naši stranki s takozvano »napredno fronto«. To je tudi razumljivo, kajti nas v klerikalni »fronti« ni in nas tudi ne bol Četrta stranka. Jako zanimivi so glasovi, ki vedo nekaj povedati o neki novi, »četrti stranki«. Ta stranka naj bi bila pred vsem mon-arhistična in naj bi obsegala celo državo. Sedanja vlada bi imela nalogo, da pripravi ustanovitev take stranke za celo državo. Pripominjamo, da ti glasovi niso brez pomena. Kaznovana ošabnost. Nekaj tednov so živeli klerikalci zlasti na deželi v'trdnem prepričanju, da njihove vlade ne bo nikdar več konec ni zato so nastopali povsod tako oblastno in prešerno, da jih že ni bilo zlepa mogoče prenašati. Ker pa spada napuh med glavne grehe, so prejeli klerikalci tudi zasluženo kazen za svoj greh: danes hodijo okrog potrti in povešenih glav kakor največji spokorniki. Če pa jim bo zasijal zopet le žarek moči, bodo zopet divjali in reducirali kakor so prej. Sedaj jih poznamo! Poglavje o obrestih. Ko so klerikalci še plavali v polnem vladnem veličastvu in odstavljali naše pristaše brezobzirno iz vseh služb ter jih metali na cesto, smo mi zapisali, da se jim bo še vse povra-čevalo z obrestmi. Takrat je »Slovenec odgovoril, da se bo gotovo nabralo obresti prav mnogo. Tako je pisal »Slovenec« takrat. Danes pa vidimo, da bo obresti prav malo, ker nimajo klerikalci več priložnosti, da bi na svoj nečloveški način še naprej nalagali »kapital« z brcanjem ljudi iz služb. Prepozno spoznanje. Ko je klerikalce doletelo to, kar smo jim mi že zdavnaj prerokovali, da so namreč morali zapustiti vladne stolčke, je zapisal »Slovenec«: »Nič_ si ne prikrivamo: trikrat smo že šli Slovenci na led in trikrat so belgraj-ski činitelji kvitirali naš vstop z grdo nehvaležnostjo.« — Pripomniti moramo tu dvoje. Prvič, da niso šli trikrat na led Slovenci, ampak le klerikalci. Druga naša opazka pa je izražena v slovenskem pregovoru: Osel gre enkrat na led! Nehvaležnost. »Slovenec« kriči danes o nehvaležnosti. Ima prav. Res so gospodje radikali silno nehvaležni možje! Tako lepo in zvesto so jim klerikalci služili kakor more služiti le najbolj ponižna dekla. Glasovali so za vse, kar so radikali le poželeli, glasovali so proti obtožbi Maksimovica in zagovarjali na ta način najbolj kruta volilna nasilja nad kmeti. Glasova-il so za Rade Pašiča, da se je s klerikalno pomočjo izmazal izpred sodišča, glasovali so za davek na ročno delo, glasovali so za znane odredbe v finančnem zakonu, ki dajejo vladi vso oblast, parlamentu pa nič — sedaj pa morajo proč od sklede, ki so jo tako pridno polnili za druge! Za popotnico pa so jim dali radikali samo nekaj premeščenih in odpuščenih uradnikov in železničarjev, dali so jim razpuščene cestne odbore in pa prazno mošnjo za deželne zbore! Tako pač mine slava tega sveta! Iz vlade ven! Klerikalci se niso mogli dovolj objestno obnašati takrat, ko je padla vlada radikalov in radičevcev. Takrat so s satanskim veseljem pisali, kako je Radie »frčal« iz vlade, kako je »letel« itd. Kako je pa danes? Danes se je pa pripetilo klerikalcem nekaj, kar se še nikomur ni pripetilo, tako so »frčali« in »leteli« iz vlade! Radičevci so šli iz vlade na način, da je svet vsaj vedel, zakaj je vlada padla, danes pa so klerikalce enostavno vrgli na cesto in še povedali jim niso, zakaj! To se zopet vidi, kako »sposobni« politiki so voditelji SLS, da prav nič niso niti slutili, kaj se pripravlja! Kar seveda klerikalnih pristašev ne bo oviralo, da bodo zopet in zopet volili »najbolj sposobnih« slovenskih politikov! SVILENE RUTE najnovejše vrste najcenejše pri Fr. Pavlin, Ljubljana, Gradišče štev. 3. Volitve v cestne odbore. V nedeljo se vrše volitve v cestne odbore. Kakor znano, je bivša klerikalno - radikalna vlada skoro vse cestne odbore brez pravega vzroka razpustila, čeprav so prav pridno delali, in na njihova mesta postavila komisarje, tako da zaenkrat vse delo počiva. 0 važnosti volitev v cestne odbore ne bomo govorili na dolgo in široko. Vsaj vsak človek vidi, kakšne so danes naše ceste, še bolje pa vemo, kakšne so pred rtekaj leti bile. Kar je sedaj popravljenega, je delo naših cestnih odborov. Poglejmo, s kakšnimi dohodki je računal okrajni cestni odbor ljubljanske okolice v povojnih letih: L. 1922: Dohodki 792.800 Din, stroški 792.714 Din. L. 1923: 1,989.696 Din dohodkov, stroškov, pa 1,923.552 Din. L. 1924: 871.436 Din dohodkov in stroškov 874.854 Din. L. 1925: Dohodki 864.378 Din, a stroški 879.158 Din. L. 1926 : 971.000 Din dohodkov, a 979.843 Din stroškov. Ako seštejemo vse stroške in dohodke v omenjenih letih, dobimo po odbitku stroškov od dohodkov prebitka 66.143 Din. Tako je bilo gospodarstvo v cestnih odborih, ko so v njih odločevali klerikalci. Ceste so kljub stroškom propadle! Kakšno pa je bilo gospodarstvo, ko so prevzeli cestne odbore naši možje 1. 1927? Proračuni cestnih odborov izkazujejo za 1. 1927: 1,404.744 Din dohodkov, stroškov pa 757.991 Din! Ostane torej prebitka 646.858 dinarjev! Poleg tega je prevzel nov odbor preko 100.000 Din dolga, katerega je vsega poplačal. Za popravila od poplav porušenih mostov in cest je dal nad 200.000 Din. Za most v Tacnu, ki pravzaprav ni v njegovi oskrbi, je dal 108.000 Din. Ko je tov. Kušar kot načelnik cestnega odbora oddal posle novo imenovanemu gerentu, je izročil tudi 268.000 dinarjev. Vse ceste nasute in popravljene, klanci znižani, mostovi popravljeni pa še toliko denarja, to je velika razlika med gospodarstvom in gospodarstvom. Tako so gospodarili naši možje, ki so bili možje dela. Za nagrado za njihovo delo pa jih je klerikalna vlada razgnala! Volilci! Storite v nedeljo vsi svojo dolžnost! Izbira nam ne more biti težka: Na eni strani vam kažejo neizprosne številke, kdo je znal z davčnim denarjem kaj narediti in še nekaj prihraniti, na drugi strani pa vidite samo izdatke in stroške brez znatnih prihrankov in brez popravila cest — za kaj se hočete odločiti? Volilci! Pokažite s svojim glasovanjem, da cestnih odborov ne smatrate za brezdelne ustanove, ampak za gospodarske, kjer naj odločuje in ima besedo tisti, ki je dokazal, da nekaj zna in da hoče delati — to pa so dokazali naši mo-žje! čitajte »Grudo«! Telefon It*«. 149, MS Prešernova ulica 4 PoiL lak. ralun 13.893 (Ur«' sprejema Hranilne vloga In Izdala trg. kradita pod najugodnejšimi pogoji; eskompt In Inkaso menic ter trg. ceslj. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejiih telajih. Novice in razno. Izplačilo avtonomnih doklad. — Finančna delegacija objavlja uradno: Ker so se davčni zaostanki izdatno zmanjšali in so v mnogih krajih že pooolnoma zginili, je še bivši delegat dr. Šavnik odredil, da se avtonomne doklade odslej zopet izplačujejo v polnem znesku predpisa, ne glede na stanje vplačil. Prederad ob Kolpi. Imeli smo sestanek kraj. org. SKS z zelo važnim dnevnim redom, ki se je tikal našega bodočega dela. Bilo je tudi več gospodarskih oredlogov stav-lienih. Tov. Jurij Šterk je predlaga1 glede članarine in predlog na naše poslance, da oblastni odbor nokrene akcijo za zatiranje hro-ŠČeV. Vabilo na srezki zbor zaupnikov »a srez Šmarje-Kozje-Rogatec. ki bo v nedeljo dne 24. aorila 1927 ob 2. nri popoldne v gostilni Smeh v Mesinju. Prvo gospodarsko dobrodelno dniStvo v Tržišču namerava ustanoviti okrožni odsek za gasilno društvo s sedežem v Pijavcah. V to svrho vabi vse. ki se zanimaio za eaopstvo. na pogovor iz ondotne oVoi;cp. To so vasi: Piiavce. Tržišče, Kaola vas Skrovnik. Bruna vas, Most. Sv. Pok. oboje Jesenice, Zaforea. Hrastovca oboie Mladati-re Gahriiele Polje. Karmeli in bližina. Ker ie stvar zelo potrebna in proonodprskofa pomena se gotovo nd°vžitp vsi razgovora. ki sp bo Vr.s;i ri^ bp!o n^dpiio ob 3. uri no-foM"? rtri s. Jermanu v Piiavoah. Natančna poiasnila nam bo podal 79stonnik iz Linbliane. VeMki Ilovci bo sejm rl-no 97 anrilg, Obi<|ii 7hnr T.inbljanske borze. rp' «o rn^vpMfvlipnp volitve ki so co vrSilp r>f» TT. rpdnem o^čnpm v^dt.!! Hnp 92. marpa t. 1.. s^icnie cj^t innovnn TT. rpHn? ^b^-r»? "ViriT. Ud rlftn 10 mia 1097 ob v r>T.r>otr>ro v T.iuKHnni, TTo^fTT.pc.nj trg št. 9'T. nad. (Filhar-moniia). nove vojne ladje. Naši dve podmornici ki se gradita v angleških ladjedelnicah bosta v najkrajšem času dovršeni ter meseca septembra izročeni naši državi. Vsaka ! bo ime^ nosilnosti 800 ton. Razen (tega je vojno ministrstvo naročilo I v Franciji nadaljnji dve podmor-| niči po 640 ton. V Nemčiji je naročena večja vojna ladja tipa »vodja flotilje« in dva »maata«. To je začetek izgradnje naše vojne mornarice. Potni listi za Zedinjene države se letos ne izdajajo. Ker je naša kvota za izseljevanje v Zedinjene države Severne Amerike že napolnjena, je ameriški konzulat v Zagrebu za letos ustavil sprejemanje prošenj za potne liste na redno kvoto. Ta ukrep pa ne velja glede prošenj za potne liste na prvenstveno kvoto ali izven kvote. Take prošnje se bodo še nadalje sprejemale. Težka železniška nesreča pri Zalogu. Na železniškem tiru med , Zalogom in Lazami se je pripetila [strahovita nesreča, čije žrtev je postal 28-letni železniški zavirač i Josip Zavrl iz Laz. Zavrl je bil v nedeljo zvečer v službi na zaloški postaji. Po službi je odšel po pro-(gi proti domu. Okrog 5. zjutraj je ' opazil žel. uslužbenec, ki kontro-| lira progo, da leži med Zalogom in , lazami ob tiru strahovito razme-, sarjeno truplo. Pod kolenom sta bili odrezani obe nogi, vrh tega pa je bilo še polno drugih težkih poškodb. Strašna smrt. Mlada 15 - letna deklica je likala z likalnikom na špirit v neki hiši v Prekmurju. Na nepojasnjen način se je vnela deklici obleka in hipoma je bila vsa v plamenu. Vs!ed težkih opeklin je deklica kmalu podlegla. Šolskim vodstvom sporoča konzorcij, ki je zgradil leseni most čez Savo ob deželni cesti Lesce "Bled v svrho zveze z Bledom da ne bo o prPiki majniških izletov od ljud-skošolskih učencev in dijaštva vseh v-st pri prehodu čez ta most zahteval nikake mostnine. Zrakoplovna pošta. Ministrstvo pošte in brzojava razglaša, da se 70™e+ odpravljajo iz naše države nošiijke z zrakoplovi in sicer v Francijo, češkoslovaško. Poljsko, Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo in Turčijo. Avtomobilska zveza Kočevje — Delnice. Za 160 km kraiša pot iz Ljubljane na Sušak je nastala vsled avtomobilske zveze iz Kočevja skozi Brod na Kuloi v Delnice. Avtobus odpelje opoldne iz Kočevja in pride v Delnice ob 16. uri. 'Iz Delnic odhaja ob 5.30 zjutraj in pri haja v Kočevje ob 8.30. Cene so nizke in sicer po 1 Din za km, od-nosno 1.50 Din na 12 km dolgem hrvatskem delu. Ustrelil se je s karabinko Jakob Zupan iz Praprotne police, občina Velesovo, star komaj 24 let. Vzrok ni znan. Nevarnost novih poplav. V Slavoniji in severni Baranji groze nove poplave. Tekom zadnjih dni je narasla Drava za 1 in pol metra ter narašča še vedno rapidno. Veliki nasip pri Belju še vedno ni popravljen. Pred kratkim je prispel na lice mesta materijal za reparaturo. Med tem pa je prišlo med državno domeno in občino Belje radi porušenega dela nasipa do spora, vsled česar baš 200 metrov dolgega od lanskoletne poplave porušenega dela nasipa zaenkrat ni mogoče zopet zgraditi. Nove brezžične postaje. V ministrstvu pošte in brzojava se vrše priprave za vzpostavitev novih brezžičnih postaj. Prva taka postaja se postavi v Podgorici. Velika nesreča na morju. V bližini Koreje se je potopil parnik, na katerem se je nahajalo 800 ljudi. Več sto ljudi je utonilo. Doslej so izvlekli iz vode 42 utopljencev. Enajst rudarjev zasutih. V rudniku Bamslevu se je pripetila eksplozija. vsled katere je bilo 11 delavcev zasutih. Trije so bili ubiti, triie pa težko poškodovani. Kmetski nemiri v Bosni. Te dni ie prišlo v selu Kurmici do velikih kmetskih nemirov. Zbralo se je nad 1000 kmetov iz 6 vasi. Prišlo ie do snora med domačimi in novo-naseiienimi kmeti radi nepravično razdeljene zemlje. Krošnjarji. Radi vedno bolj rastoče krošniarske nadloge je policija v Ljubljani uveda obširno akcijo in aretirala šest Dalmatincev, ki so krošnjarili brez dovolilnega lista. Priprla jih je v odgonskih zaporih na magistratu, nato pa odpravila odgonskim potom v njihove domovinske občine. [TEDENSKI KOLEDAR. 24. aprila, nedelja: Jurij. 25. aprila, pondeljek: Marko. 26. aprila, torek: Klet. 27. aprila, sreda: Peregrin. 28. aprila, četrtek: Vitalij. 29. aprila, petek: Peter M. 30. aprila, sobota: Katarina. 24. 25. 26. 30. SEJMI. aprila: Škofja Loka. Podšent-jur. Planina, Radovljica. Črni vrh. Žužemberk. Hoče, Sv. Jurij ob i. ž.. Sv. Jur v Hrastov-cu. Sv. Jurij v Svečini, Kaniž, Laško, Zdole. aprila: Bučka, Grosuplje, Ho-tavlje, Mozelj, Jagnenca, Sv. Jur pod Kumom, Gorica pri Ribnici, Podbukovje. Ig, Vače, Kostrivnica, Sv. Jurij ob Taboru. Dobava. Konjice, aprila: Semič, Metlika, Buše-ča vas, Kozje. aprila: Lukovica, Vesela gora. aprila: Rakitna, Struge, Pri Cerkvi. aprila: Sv. Volbenk, Št. Ru-pert. VREDNOST DENARTA. Za 1 dolar Din 56-75 Za 1 liro Din 2-82 Za 1 avstrijski šiling Din 8-— Za 1 češko krono Din 1-68 Za 1 francoski frank Din 2-22 Za 1 zlato marko' Din 13-05 Za 1 švicarski frank Din 10-94 Angleško su^m po solidnih cenah dobite pri Francu Pavlin. Ljubljana, Gradišče štev. 3. ^aa w—i »mi II IIKBDB—«c wwr»mwwi.oičevli1 sli s ipango, od 81—85 Otroški čevlii, od 18—21........ Otroikl čevlji, od 22—25 ...... Otroški čevlji od 26—80......... Za rujave čevlje je treba doplačati in »Icer: 7« moške in tenske visoke......... Za moške in ieaske niike .... Za fantovske ln dekliSke visoke....... Za fantovske in deklifke nisk«....... Za otroSk« Detaflna prodaja Carl Pollak d. d., Llubljana^ Dunajska Din 100- D hi 115 — Din 70 — Din 90.— Din 82.- Din 40,- Din 58.- Din 15.- 01* 10 - Din 7.— Din 5.- Din 4.- C. 23 strašno. Kričala je vedno, ustrašila se vsega, grizla jezik in si trgala ustne. V četrtek 14. t. m. je dobila krče v prsih in sline so jo zalile in zadušile še isti dan. Kadar stekel pes ugrizne katero žival ali človeka, takoj javite oblastem, da ukrenejo potrebne korake. Zopet stekel pes. Pred nekaj dnevi se je priklatil v občino Sv. Miklavž na Dravskem polju stekel pes, ki je več ljudi obgrizel. Končno se je posrečilo ljudem nevarnega psa uoiti. Odrejen je strog pasji kontumac. beg 1U kaznjencev. V Bardovcih pri Skoplju je preteklo soboto pobegnilo 10 kaznjencev, ki so bili na delu na državnem posestvu. Napadli so stražo ter nato brez sledu izginili. Vagoni za izvoz. Prometno ministrstvo je podvzelo vse potrebne mere, da bo v bodoči izvozni sezoni na razpolago zadostno število vagonov. Že sedaj so posamezne direkcije dobile naročilo, da forsira-jo transport drv in gradbenega lesa, tako da bo ta prevoz še pred jesensko izvozno sezono, to je do 1. septembra t. 1. končan. Med sezono se bodo vagoni za transport gradbenega lesa in drv dovoljevali interesentom le, kolikor se ne bodo potrebovali za sezonsko blago. Upajmo, da se bodo ti računi obnesli. Doslej so se še vsako leto izjalovili. Podpora rudarski šoli v Celju. Generalna direkcija državnih rudnikov je nakazala rudarski šoli v Celju podporo v znesku 20.000 dinarjev. Velikonočne pozdrave pošiljajo vojaki kraljeve garde: Franc Zaletel, Zg. Šiška; Jožef Rotar, Šmartno; Anton Marinko, Vnanje Gorice; Franc Dorn, Celje; Alojzij Bleznik, Medlog; Sigfrid Koscha, Laško; Martin Šuštar, Sorica; Jožef Stra-žek, Šmarje pri Jelšah; Andrej Kušar, Kožarje; Mihael Kočar, Slape; Viktor Snoj, Zg. Kašelj; Prebil Blaž, Šmartno; Josip Renškar, Log; Franc Podobnikar, Osredek; Jakob Čebulj, Zg. Šiška; Ciril Oblak, Zg. Šiška; Pavel Knapič, Sp. Šiška; Ivan Babnik, Bizovik; Jožef Pod-milšak, Lukovca. Univ. proi. dr. France Veber: Idejni temelji slovanskega agrariz-ma. Programatična socialna študija. Izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu Din 45.—, elegantno v platno vezanemu Din 60.—. — O knjigi, ki je namenjena predvsem slovenski inteligenci, bomo obširno poročali. Za danes samo ugotavljamo, da je avtor knjige prelomil z dosedanjim filozofskim naziranjem socialnega vprašanja in postavil novo teorijo — slovanskega agrariz-ma kot socialnega činitelja človeštva. — Upamo, da bo slovensko iz-obraženstvo seglo po knjigi, ki jim odpira pogled v temelje kmetskega — do danes preziranega — pokreta. Popravi. V članku »Kje so naii prijatelji?«, priobčenem v »Kmetskem listu« od 13. t. m., vrinila se nam je tiskovna napaka. Na mestu, kjer stoji: Krajiiost razuma je zemeljska abnormalnost v dobro . . ., bi moralo stati: Krajnost razuma je zemeljska abnormalnost v zlo, krajnost duha je zemeljska abnormalnost v dobro . . . Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, -»c ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge! Narodni gospodar. Tujskoprometno delo v mariborski oblasti. Dne 22. marca se je vršila v Mariboru druga seja širšega odbora Tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast ob udeležbi zastopnikov oblastne uprave, ravnateljstva državnih železnic, ravnateljstva pošte in brzojava, Trgov-sko-obrtne zbornice, Gostilničar-ske zadružne zveze ter mest Celja, Maribora in Ptuja. Na seji je predsednik g. dr. Pirkmajer podal obširno poslovno poročilo. Nova organizacija prehaja preko premnogih začetnih težkoč k pozitivnemu delu ter se bodo ugodne posledice njenega poslovanja mogle opaziti šele v bližnji bodočnosti. Zveza otvori s 1. aprilom svojo popolnoma novo urejeno prometno pisarno kraj glavnega kolodvora na Aleksandrovi cesti štev. 35 v poslopju, v katerem posluje transportna družba »Balkan«. Zveza otvori biljetarno za prodajo voznih listkov vsake vrste za tu- in inozemstvo v Mariboru, posredovalnico potnih viz, nastanje-vanja tujcev, osiguranja potne prtljage, zavarovanja zoper potne nezgode in prevzame zastopstvo mednarodne družbe za spalne vozove. Založila in prodajala bo najboljše krajevne razglednice iz cele oblasti, slike, zemljevide, vozne rede ter krajepisne, narodopisne in zgodovinske propagandne brošure. Za olajšanje in pocenitev izmenjave denarnih vrednosti bodo poslovala zvezna menjalnica. Zveza si pridobi tudi obrtno pravico za reklamacijsko posredovanje v carinskih in železniško - tarifnih zadevah. Odbor je dovolil primeren kredit za ustanovitev oblastnega arhiva propagandnega gradiva. V to svrho se bodo zbrale najboljše slike iz vseh tujskoprometnih krajev in nabavili novi posnetki raznih zanimivosti iz področja mariborske oblasti. Slike se bodo zložile v več garnitur in stavile na razpolago kot reklamni materijal za razne tu- in inozemske izložbe. Zveza bo posebej honorirala posebno prikladne reklamne fotografič-ne posnetke in nakupila potrebno število klišejev za najboljše slike iz svojega okoliša. Izdati pa namerava tudi primerno propagandno brošuro z zemljevidom in slikami . najbolj p riljubljenih tujskoprometnih krajev. Propagandni spisi, ki se predložijo v odobritev zveznemu odboru, se bodo nagradili. Upati je, da se bodo v bližnjem času mogli uresničiti ti načrti in da se bode tujski promet v mariborski oblasti znatno dvignil, kakor to zasluzi pokrajina z ozirom na svoje prirodne krasote, znana kopališča in zdravilišča. ♦ » ♦ irolovična voznina za pose.n.«.i; in ra<.sia.ljaice le.ošnjcga jujait-ijauskega velesejma, ki se bo visi. od 2. do 11. juiija, je dovoljena. — Ugodnost veija z a vse viaKe, izvzet je ie Simpion Orient Express. Jfo-setnikom ni treba dajan, Ka^or uo siej, žigosati veiesejmskin legitimacij na domači postaji. To je velika olajšava, za katero se je dosiej uprava velesejma zaman borila. — Posetnik sedaj lahko kupi legitimacijo šele v Ljubljani in se lahko brez žiga domače postaje vozi v svoj kraj. Samo mora biti legitimacija potrjena od velesejma, da je dotičnik velesejem v resnici obiskal. Vozni listek, ki ga kupi posetnik pri odhodu v Ljubljano, mu v zvezi s tako potrjeno, velesejmsko legitimacijo daje pravico do brezplačnega povratka. Za prevoz raz-I stavnega blaga se plača v Ljubljano cela pristojbina in blago odpremi 'potem brezplačno nazaj na sedež razstavljalca. Poljaki obiščejo Jugoslavijo. — Poljsko ministrstvo trgovine sporoča, da pride začetkom meseca maja v Jugoslavijo večja skupina Poljakov. Interesirajo se z apro-dajo produktov poljske industrije na jugoslovanski trg in orijentske trge in žele pospešiti tudi jugoslovanski eksport na Poljsko. Ta obisk Poljakov že v naprej toplo pozdravljamo in smo prepričani, da bo rodil obilo koristnih plodov za obe strani, posebno še, ker odhaja tudi jugoslovanska grupa koncem tega meseca v istih ciljih na Poljsko. Obisk Poljakov je napovedan tudi za Ljubljano, Bled in druga letovišča. j Poravnajte naročnino! Pod šifro «Srečanjc» prezrl in prepozno čital; zelo mi je žal. Bil sem zaposlen štiri dni nepretrgoma. Če Vam je mogoče drugo nedeljo, t. j. 1. maja ravno tam. — Pozdrave A. S. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA uubua«'NA«KA C E B G DelniSka glavnica: »in 90,000,000'-Lezervni zakladi ea: ►In 10,000.000'- PODRUiNICK IN AOINClili Brallc« I] Gorica II Maribor lj Novomasto II Rakak || Split Colja Kranj Matkovlt Pravalja Sarajevo Trst Črnomelj || Lagala« || Novi Sad || Ptuj || Slovenjgradec || SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 302, 503 In 904. pozor poznavalec koles bo kupil samo GRITZNERJEVO KOLO najboljši materijal, zato tudi najceneje. — Edino le pri Josip Peteline-u LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Semenski oves, la splitski portland-cement (Salona-Tour) umetna gnojila (rud. superfos-fat, kalijeva sol, kajnit, thomasova žlindra), kakor tudi DEBELI in DROBNI pše-nični otrobi vedno v zalogi pri ** EKONOM" osrednja gospodarska zadruga Ljubljana Kolodvorska ulica. Prodam dva. travnika eden je na Blatu v občini Vič, v izmeri 4 orale za ceno 45.000 dinarjev. Drugi je ob Večni poti v o bčini Zg. Šiška, v izmeri ca 3 orale. Cena 45.000 dinarjev. A. Felber, trgovina za Bežigradom, Ljubljana. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM ■•dni n»lm hranllnloa 11 «4351 »*B- "M**- ■ MOUHf. HV. Bmojavka JKmmMd «om*. Talafon M. M4V . Taialon M. M4T ■ MOHM). "v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. I, pritličje Dajat Posojil« m vkajilk«, pni trn l«o 6% kVM Od* PrMkrbuJct Kavcij«. tekaš«, ucCk« ia m<«»i<»i papirja ter čoka te , •4 H-ii.% la «4 Kako Je mogoče obvarovati domačo živino od oslabelosti, ki je posledica poroda? ▼Mm j« Klano neljubo dejstva, da w vrst« doma č« živin«: krav«, svinj«, kobil* itd. »elo oalabijo po porodu ki •« nato ▼ v«-lini »lučajev od te o«lab»lo*ti mIo teJOco popravijo. To oslabljenj« pa ima «a poslediao. da matere nimajo dovolj mleka m £a«a m ■anj« mladičev, radi ee«ar 10 tudi le-ti «k-bejši, kakor bi imeli biti. D« Jih p« obvarujemo «n« kakor druge, to j« mater« in aria-dentie, imamo sedaj iaredae dobre sredstvo la te je: ki je sedaj ie večini naprednih živinorejcev dobro Bnano. Ako dajete to olje noseči živini vsaj 14 dni pred porodom in nato ve* Sa«, dokler mladiči »eeajo, docežete eigumo sledeč«: 1. Da matere xa časa dojenja popolnoma nič ne oslabijo in da imajo več mleka, ki je pri tem tudi močnejše in m mladiče izdatnejše. 2. Da »o mladiči trdnejši in krepkejši, da hitreje rastejo in da ne oslabijo močno, ako se jih odstavi. Da mladiči po odstavljen ju ne bi dalje oslabeli, potrebno je da jim dajete to olje vsaj en mesec po odstavljenju naprej. To olje morete dobiti samo pri tvrdki: M. Težak, Zagreb, Gunduličeva ul. 13, in sicer v ročkah (kantah) po 5 kg po ceni od Din 135.— sa eno kanto, ki se pošlje po poštnem povzetju. Navodila la vporabo pošilja gornja tvrdka brezplačno. GASILNA DIlfflH »Zli! Motorna brizgalna 60 m' aa uro de 60 metrov vlsočine. Motor: 4 cilindre z 22/36 HP. Vs« auto • brlzgalne 30 - 40'/, ceneje kot konkurenčni izdelki dobavlja zastopstva Raaault l L1IHET, limiti t. U. lseem i svrho otvoritve tr govine z lesom in de želnimi pridelki. — Sprejme se izrecno sa mo somišljenik (niča) SKS. Ponudbe poslati aa upravo »Kmetske ga lista« pod šilrt »Pošten«. Prodajajte „KAŠTEL"~ovo Največja izdelovalnica .Siri« šča* v naši državi, v tekočini in prašku. .Sirišie" v prašku napram | sliki J« najboljša in najpraktlčnejša kvaliteta. Zahtevajte cenike I Pri večjih naročilih posebno velik popust. ,Kaštel"d.d., Karlovac t* Kmetovalci pozor! Kar je bik) nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za iivino, posebno za prešiče: ^MASTELir zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se bodetel Dobi se v vseh trgovinah na deieli in v glavni zalogi A. Kosec, Maribor. Nogavic«, kravate, srajce, rokavice, aa-ramnire, žepni robci, nakit ca obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, šifoni, Solingen škarje, noši, potrebščine ta krojače, čevljarje, tapetnik«, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi LJUBLJANA Najnižje eenet Točna po§trelba!~** Vsem odjemalcem nudimo za bližajočo se sezijo najboljšo 98 -89% modro Gin po ceni Din 6-40 za kg franko Ljubljana. Cena velja samo pri takojšnjem plačilu. Javite, koliko kilogramov galice boste rabili. »EKONOM" LJUBLJANA, osrednja gospodarska zadruga. Moški itofi! Novo dospeli! Velika izbira! Najniže cene! Pred nakupom oblek si oglejte zalogo v trgovini Franc Senčar, Hala Nedelja in Ljtt-temer. PETELINA velike domače pasme, z barvo spreminjajočim se perjem in košatim repom, ter 2 veliki kuri kupi takoj učni zavod za nagačenje. Ponud-z navedbo kraja in cene je vposlati upravi tega lista pod šifro »Petelin 3*. CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CEUU Stanja HranlMh vloi nad Din 69.IM.000-- V LASTNI PALAČI NARODNI 00N ln posoftln« Sprejema hranilne vloge. — Izvrfiufe vse denarne, kreditni Kupuje ln prodaja devize ln valute. Podružnici: MARIBOR — ŠOŠTANJ