Gospodarske stvari. Kaj je to ,,posojilnica". III. Ravuo tako, kakor ima na primer kaka občinaka hranilnica jamščine kakili 10.000 goldinarjev, kar je pa veo, pa jamči občina s svojim premoženjem za hranilne uloge; ali ni tukaj, namreč pri posojilnici, ki že več let posluje in h kateri priatopi veliko število najboljšik kmetov da, celo vea okraj, kakor na Ceskem, kjer se nakajajo posojilnice s 3000 člani, tudi tolike varnosti, kakor pri hranilnici? Gotovo je premožeuje udov take posojilnice večje in jamstvo za hranilne uloge večje od hranilnice kake občine v primeri visokosti hrauilnili ulog ia premoženja občiiie ua jeduej in premoženja udov poaojiluice na drugej strani. Na primer hranilaica kake male občiue ne more tudi imeti velikega premoženja, pa vender varno jamči za veliko avoto hranilnih ulog. Ali nema po tem takem posojiluica, ki obaega ude ne le majkne občine, ampak večmoma celi okraj, ki vsi jamčijo za vse branilne uloge s celim avojim premoženjem, večega jamstva za razmerno manjši zneaek liranilnih ulog? Po tem takem ni uobenega telitnega in splok umnega zadržka, da ne bi imele hrauilne knjižice posojilnic z neomejeno zavezo ravno tiste veljave, kakor uložne knjižice hranilnic pri koristonosnem nalaganji denarjev stoječih v javnem varstvu, t. j. pupilarnega, ustanovnega premoženja, omenjam tukaj, da je v tem amislu peticijonirala na državni zbor zveza sloveuskih posojilnie, in pričakovati je, da se bo ta prošnja tudi v tem smialu rešila, kar bi ae že bilo prej zgodilo, če bi se bilo za stvar potegovalo. _ Poalednjič naj mi bo dovoljeno navesti stanje jedne mlajše posojiluice z neomejeuo zavezo, da ae zamore v podobi viditi jamstvo za hrauilue uloge. Na primer ,,Posojilnica v Celji", regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo, ,posluje od 1. 1^81; šteje zdaj nad 6 0 udov iu ima reservuega fonda iu premoženja okoli 5o00 fl., uplačanih deležev 10.000 fl., toraj jamstva 15.000 fi. brez zaveze udov, t. j. cela ujihovega premožeuja. Kdo ao ti udje, kakovo je njihovo atanje v premoženji ? Vzemimo, da premore vaaki povprek 500 fl., toraj vsi vkupaj zmorc-jo 300.000 gld., ali omeniti moram, da so mej temi udje odlični narodnjaki in premožni poscstuiki, iz mej katerih jeden sam premoro nad 200.(.'00 fl . 100.000 fl., 50.000 fl., 10 in 20 tisoo. Čim dalje posluje, tem vfči štcvilo društveuikov prirašča in a tem kredit. Kakove so pa nasproti temu jamstvu zaveze posojilnic? Ona ima 120.000 H. hranilnih ulog in 10.000 gld. na posodo vzetib vknpe 130.000 fl.; to so vse zavezenoati. Že jeden sam ud posojilnice zamore vse zavezanosti poravnati in bi mu še precej ostalo. Tudi pri tem načinu se bi zavezanost udov porabljevala v nemogočen primerljej, da bi ae vsa dana posojila izgubila. Tudi pri posojilnici Celjski je za znesek deležev terjatev posojiluice veči, kakor njena zavezanost, ne oziraje se na reservni fond in premožeuje. Pri posojilnici v Celji je toraj jamstvo za zavezanosti, ki znašajo 130.000 fi., večje nego petkratno, kajti terjatve znašajo 140.000, premoženje, reservui fond 5000 fl. in premožeuje ndov nad pol milijona Gotovo je jamstvo za hranilne uloge posojilnice Celjske veči od marsikatere hranilnice. To v pouk našim domoljubom glede varnosti hranilnih ulog v posojilnicah; — komu ta razprava ni dovoij umljiva, naj se blagovoli osobno na navedene načine pončiti. Želeti bi bilo, da ne bi bila ta razprava prazna slama, kojo aem mlatil, ampak da bi opozorila dotičue domoljube na to njihovo dolžnoat domovini! narodu! Vaak po avojem in kapitaliati po svojem, ki bi ua lahki način pri tem ae na lastno. osobno korist, jako koristili najvažnejšemu predelu narodnega gospodarstva in sploh, namdnemu slovenskemu razvitku. Vsacega pravega rodoljuba dolžnost je, da služi svojemu narodu in avojej domovini! M ak a Veršec. Koiijerejsko draštvo naznanja, da bodo žrebeta na planinaki pašnik gnali dne 22. jun. ob 4. uri zjutia. Do 6. ure zvečer 2{. t. m. morajo vaa žrebeta biti pred gostilno g. Žmauca v Ljubnem. Naglašajo se lebko še do 10. juu. Za podkovaške štipendije v zne?ku50fl. naj se prošniki oglasijo do 10. t. m. pri deželuem odboru v Gradci. Uime. Slana je škodovala fižolu, koruzi, krompirju, amrekam v Slov. goricah, posebno v št. Jeuartskem okraji; toča je aekala v Spitaliču, Ločah, sv. Jarneji v konjiškem okraji. Debela je bila kakor 8rednji orebi. Scjini. 9. jun. sv Trojica v Slov. goricab, av. Juii pri Celji. sv. Alartin na gornjem Dravskempolji, Pilštanj, Strasa, Terbovlje,10. jun. sv. Primuž pri Celji, Radgona, II. junija sv. Andraž v Slov. goricah, sv. Jožef pri spodnj. Draubergu, Loce, Radmer, Rogatec, Žavec, Žigeraki breg.