delo
i*
življenje
2
•fo ?
glasilo iooame dpi na ziri
PCSIfVANJE V LETU 1967
Ponovno smo v času, ko zaklju -čujemo preteklo poslovno obdobje. Rezultati so ?.e več ali manj znani in nam kažejo, kak -šni sc bili uspehi naših prizadevanj v preteklem letu.
Proizvodne delovne enote so uspele doseči povečanje fizičnega obsega (v parih) za 5,5$,po vrednosti pa se je proizvodnja pove čala za 15,2$. Tak uspeh je bil" dosežen kljub temu, da smo vložili za lo$ manj produktivnih ur na en par proizvodnje.Skupno sme proizvedli 7o3.891 parov za vrednost 44,loo.659.- N din.
Proizvodnja je imela v preteklem poslovnem letu vrsto težav. Zlasti je primanjkovalo ustreznega reprodukcijskega materiala. Poleg tega se je menjal tudi pro izvodni program zaradi ponaročil za izvoz.Delovne enote so vložile mnogo truda, da bi dosegli Čira večjo količinsko proizvod -njo. Zbcijšati pa bi morali se marsikaj in usmeriti več naporov za boljše kvaliteto izdelave. Zlasti bottreba zmanjšati odstotek izmečka v izdelovalnici zgor njih aelov lahki in v obratu v Gorenji vagi. Ha kvaliteto obutve so često vplivali neustrezni materiali za proizvodnjo lahke obutve, delno pa tudi premajhna pazljivost pri obdelavi obutve.
Po mnenju vodstva proizvodnje bi lahko dosegli šcv- večje rezulta-
te, Če bi dosegli tesno sodelovanje med odgovornimi službami podjetja, s tem, da bi pravočasno in natančno pripravili proizvodno dokumentacijo in bi bili vsi materiali na razpolago ob razpisu proizvodnje.
Prodajna služba je v letu 1967 posvetila mnogo pozornosti razšli1 ritvi prodajne mreže in prodaji na domačem tržišču. Zaradi pove -čenega izvoza pa je predaja preko lastne prodajne mreže nižja kot je bila v letu 1966.
Skupna prodaja podjetja se je po večala za 6,6$ po vrednosti in za 4$ po količini. V skupni prodaji je upoštevaj tudi prodaja v izvoz.
Podjetje je prodalo preko prodaj ne mreže 380.535 parov, preko angre kupcev 42.731 parov in v izvoz 273.929 parov. Skupno smo prodali 697.195 parov. Vrednostno je skupna prodaja znašala 45,642.585 N din.
Predaja preko lastne prodajne mreže je bila uspesnq. Povečala se je za 12$. Zlasti je bila močna prodaja v mesecu decembru, ko smo prodali 19$ skupne letne prodaje. Preko prodajalen smo prodali 992.751 parov za vrednost 56,586.645.- N din.
Cene naši obutvi so bile v pri -merjavi z ostalimi proizvajalci obutve primerne. Le pri nekaterih artiklih so bile veliko višje. Višjo ceno nekaterim artiklom lahko opravičujemo z dobro kvaliteto materiala in izdelavo.
25. FEBRUARJA I968 V ŽIREH DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH
S kvaliteto naših izdelkov so bili naši kupci zadovoljni. V nekaterih slučajih pa je prišlo do reklamacij zaradi zadrg, odlepi jenih podplatov in odpadanja okraskov.
Zaradi usmeritve proizvodnje v izvozno prodajo je morala lastna prodajna mreža zalagati prodajalne s tujimi proizvodi.Pri dosortiravanju lastnih prodaja-len so nastajale cesto težave, ker se dobavitelji obutve nisc držali dogovrjenih rokev in se je obutev zaradi tega zadrže -vala na zalogi.
Pri izvozni predaji smo dosegli porast za 3o,8$ po vrednosti. Ob takem izvozu smo dosegli 45% od skupne realizacije prodaje na tujih tržiščih. Obutev, ki je bila namenjena za izvoz, je bila sortirana že v tovarniškem skladišču. Zaradi tega smo dobi li vrnjene le malenkostne količine nekvalitetne obutve.V letu 1967 smo povečali zlasti izvoz na Vzhod in dosegli ugodno rentabilitetno stopnjo.
Doseženi rezultati v proizvodnji in prodaji in primerni poslovni stroški so ugodno vplivali na dosežen dohodek. Podatki o dokončnem poslovnem rezultatu ob sestavi članka še niso dokončno znani in ni določeno delitveno razmerje, zato bomo o dohodku in njegovi delitvi ter ostalih ugotovitvah obvesti li člane kolektiva v naslednji številki našega glasila.
Albinca MOŽINA
STROJ ZA PVC PODPLATNO IZDELAVO
Ko smo pred letom razpravljali, kakšne so možnosti prodaja PVC brizganih smučarskih čevljev,je bila večina mnenja, da bo raz -merje med PVC in šivanimi smučarskimi čevlji v najboljšem primeru 50 : 50. Vsi podatki, ki smo jih prejeli v zadnjih mese -cih, pokažejo, da se bo procent prodanih PVC brizganih smučarskih čevljev močno povečal na račun šivanih. Vendar pa se razvoj pri PVC brizganih smučarskih čevljih ni ustavil. Na tržišču so se pojavili smučarski čevlji,ki so celi brizgani iz PVC, za katere je bilo predvsem na ameriškem tržišču veliko zanimanje.
V naši tovarni verjetno še za no ben stroj ni bilo tolikšnega zanimanja kot za stroj za brizganje PVC PODPLATOV. Stroj smo prejeli ih montirali že v decembru. Pri poizkusnem brizganjunismo imeli nobenih težav, nasprotno pa so imele nekatere večje inozemske tovarne pri uvajanju PVC proiz -vodn^e v začetku velike težave. Zmogljivost stroja znaša cca 100 parov smučarskih čevljev na osem ur, ali 3oo parov na tri izmene. Ker pa še nismo prejeli vseh naročajih form, smo do sedaj izdelali samo manjše količine moških smučarskih čevljev, ki smo jih ra bili za poizkus na terenu,za vzor ce našim kupcem,ostale pa so dobi le naše prodajalne. Po dosedaj zn, nih podatkih so bili naši PVC smu čarski čevlji pri naših angro kup cih dobro ocenjeni. Ker pa traja sezona za izdelavo smučarskih čevljev od marca do oktobra, se bo treba odločiti še za novo vrsto čevljev s PVC podplatno izdelajo,d bi s tem stroj izkoristili tudi v času od oktobra do marcS,.
Miloš MLINAR
SPOŠTUJMO POTROŠNIKA
Marsikdaj se nam zgodi, da šele dofiia ugotovimo, kako neposrečen nakup smo napravili. Dobro tudi vemo, v katere trgovine raje zahajamo in kje smo bolje postre-ženi, predvsem pa, kje imajo btljše blago. Konec koncev je ta ko, da je trgovin zato toliko, da lahko izbiramo. Predvsem je to pomembno za nas potrošnike. Kot mi gledamo na osnovi izkustev na različne proizvajalce dcma in v tujini, tako morajo do voliti xudi našim potrošnikom, da izrečejo besedo dobro ali tudi slabo c nas.
Kdor ima kaj ponosa v sebi, mu ne more biti vseeno, če sliši neprijetno kritiko o naših iz -delkih. Vse mogoče izgovore poskušamo najti, čeprav nam je zelo neugodno in vemo, da imajo marsikdaj prav.
Prov.imo: kritika je dobra,če je dobronamerna.Ali pa se ob takih primerih spomnimo na to, ali smo res vso napravili, da bi potrošnika kar se da zadovoljili. Ta dajmo vsaj sedaj priznati.
Vsak dsn pridemo na svoje delovno mesto. Vemo, kaj od nas zahtevajo, vemo kaj hočemo storiti. Poglejmo iz delovnega mesta na delovne mesto. Velikokrat umaknemo jtgled: saj vendar ni prav tako. ni imel pravi občutek, ko je to napravil ali napravila,saj je vendar premalo pazil ali pa -žila, vseeno mu je, kaj vendar
IZVEDENO BO NA NOVI 70-MSTERSKI SKAKALNICI V NOVI VASI PRI ŽIREt
misli, ali se mu ne smili če -vel j, mar ga ni ravno prej o -pomnil, ali ni dolžan to že prej ugotoviti, ali ni imel dovolj časa, da popravi napako , le kako je mogel to spustiti dalje in konec koncev, .tcaj bo rekel tisti, ki bo kupil? Veliko takega bi gotovo opazile o -či. In takim primerom ne smemo zapirati oči. Radi, prav radi slišimo pohvalno besedo o obutvi, ki jo mi proizvedemo. Prav je tako, na ta način spoštujemo lastno delo. Ne smemo dovoliti, da slabo govorijo o nas.
Dobim pismo: Tov.....kupil(a)
sem vaš proizvod ... itd., nič lepega ne piše. In takih pisem prispe precej. Neradi hvalimo, raje grajamo in tako se dogaja in dogaja.
Bodimo pošteni do našega dobrega potrošnika in nudimo mu dobro blago, prav tako, kot ga želimo sami kupiti. Hvaležen bo, čeprav mogoče ne bo tega izrazil, prišel bo še drugič in še.
Tako moramo dojeti smisel našega dela, naših prizadevanj in naš cilj. Delajmo z najboljšim namenom vsi, prav vsi in imejmo pred sabo vedno našega potrošnika, ki nam bo nadvse hvaležen za pošteno delo in ostal bo naš.
Delati in živeti moramo z občutkom odgovornosti na slehei^nem delovnem mestu in zadovoljni bomo, ker bodo zadovoljni tisti, katerim je naše delo namenjeno.
Izidor REJC
V NOVI VASI PRI ŽIREH
VTISI IZ ITALIJE
Gotovo je, da marsikatero potovanje ne napravi na človeka nobenega pravega vtisa. Res je, da je včasih tako, d<_ niti ni zanimivosti ali posebnih ugotovitev ter postane poslovni namen nekaj vsakdanjega.
Kar sem doživel na potovanjih po Italiji, je zanimivo tembolj,ker me je zanimal predvsem industrijski živelj in posamezne podrob -nosti poslovnega sveta. To, da smo v glavnem vedno kar dobro o-pravili za podjetje nebi sedaj poudarjal ali prikazoval.
Zanimivo za mene in upam tudi za vas bralce, so bile predvsem zna čilnosti italijanske industrije7 ki se mi zdi, da jo še vsi krepko podcenjujemo. Po svoje gledamo na Italijane, posebno, če gre mo samo do Trsta, od koder se vračaš s tesnim občutkpm, da so te gotovo lepo okrog prinesli. Trst je res prostor, kjer si naši državljani dajo duška svoji komercialni sposobnosti ali nesposobnosti .
Severna Italija da oblakovalcu polno podobo. Pustimo ob strani pripombo: kaj pa Južna Italija? To kar sem opazil v predelu med Benetkami, Padovo. pa tja dc Prescie in Bassana je le vredno lepih besed. Nepregledna ravnina , polno naselij in lepih cest, polno industrije. Toliko novih tovarn in tovarnic, vse polno se zida in poskuša ujeti svoj ugoden čas. Mislim, da v severnem
-predelu Italije res dobro vedo, kaj prinese denar in kako se ga pridobi.
Pričnimo z Benetkami. Mesto marsikdo pozna, Svojevrstno je,lepo, staro in edinstveno. Trgovina do trgovine. Izložbe so lepe, kot verjetno nikjer drugje. Čisto je, lepo urejeno, prepolno vsakršnega blaga in paše za oči. Kdor bi se rad naučil, kako se napravi iz majhne luknje lep lokal, naj vzame toliko časa in gre tja. Imel bo kaj videti.
Eden od centrov čevljarske industrije so Stra in okolica Benetk. Kolikor smo slišali, je tam okrog 3oo tovarn obutve. Seveda so tu mišljene vse delavnice in manjša podjetja. Večina sc specializira-, na za izdelavo ženske modne obutve vseh vrst. Moda, da, moda se verjetno ustvarja v tem predelu in okrog Vigevana. Tovarne (tovarnice), ki smo jih obiskali so bile vsaka po svoje zelo zanimive. Sodobni modeli , vsakdo je razpolagal z zelo boga^ to in drzno kolekcijo v vseh mo -gočih barvah v skladu z modnimi tendencami, tako, da bi se vsaka potrošnica kaj težke odločila,kaj bi bilo lepše, čeprav manjše tovarne, so vse vzorno organizirane in izredno čiste. Torej so res pogoj, da proizvedejo lepo obu -tev. Povsod je večinoma mlada delovna sila. Kar pa me je še bolj presenetilo: pevsod presenetljivo mladi ljudje, ki so vodili podjetja in bili njihovi lastniki. Veliko korajže v modeliranju, veliko kcrajže v pcslovnem odločanju. In uspevajo. Človek se jim čudi. Vsak za sebe išče svoj prostor in
izgleda, da ga na j de * Nam pre^-r; > cej takega manjka.	•••'• •
Obiskali smo nekaj zelo veli -kih tovarn, kjer- nam je še bolj zastal dih; meni Že. Težko je pozabiti vtis, kake izgleda sodobna obutvena industrija.Ogrom na hala, široca in dolga,svetla in čista. Cista, kakor da bi bi la trenutek preden jo pogledaš, pospravljena in očiščena. Tekoči trakovi v prirezovalniei (viseči) in v montaži. Odpadkov ni nikjer po tleh, delo zelo, zelo organizirano in smiselno povezano. Vsi delavci v plavih haljah (svetlo modre) in preddelavci v belih. Kot da bi gledal privid. Izdelki so zelo lepi in zelo poceni. Vodijo mladi ljudje. Gotovo je po svoje edinstven vtis proizvodnih prostorov sodobne indiist rd^aj^orčg e: p o dl oge . Na eni strani v skladišču ogromne količine konserviranih ovčjih kož iz vsega sveta, na drugi pa ogromne količine podloge in naj finejše volne. Proizvodni pro-~ stori sc. dolgi preko 300 metrov in tudi široki verjetne precej preko loo metrev. tehnične, komercialne in ostale pisarne so sredi hale nad jedilnico in kuhinjo, ki je vsa •f steklu. Prizor ti nudi pese -cen pojem o bodočnosti industri je ter organizacijske povezane* hti. Vidi se res, kdo komu služi in vse skupaj je dejansko na liani. Težko je prikrivati začudenje. Smo v Italiji in nik -.jer drugje. Spet smo srečali vilade kadre.
■"udi ostale tovarne okrog Bassa-na in v prostoru tja do Trsta
ni30 dajale drugačne podobe.Ne, niso povsod izjemne lepi obrati ali togarne. Povsod se pa vidi, da znajo pridobiti denar, znajo proizvodu poceni naredi -ti in dobro prodati. Vsa pokrajina, vsa mesta kažejo lepo industrijsko podobo, ki jim dobre prometne zveze dajo še poseben pečat.
Koliko lepih stavb in predvsem hiš, ki niso navadne hiše, ampak že fantaeija, ki sta ji botrovala izreden okus in denar. Kdor želi videti, kaj je lepa hiša, kdor bi si zaželel nekaj posebnega in originalnega, ni daleč tja preko meje, pa bo lahko napolnil fotoaparat in po -tešil želje.
Prijaznost in vljudnost, lepo, čeprav kdaj pa kdaj namotana pokrajina, veliko industrije in poslovne smelosti, so prav go -tovo osnovni vtidi, ki jih ne moreš zbrisati ali zavreči. Rekel bi na koncu: veliko se borne lahko še naučili, kamor pojde-mo, odprimo oči in dajmo pro -štora stvarem, ki nam bodo še krepko koristile in pomagale k boljšim rezultatom.
Da, spoštuj ljudi po dejanjih !
Izidor REJC
V MESECU FEBRUARJU BO PROSTA SOBOTA 24/2 1968.
ŽELIMO VAM? DA JO PRIJETNO PREŽIVITE.
ŽKltt'!' DRŽAVNO PRVENSTVO ORGANIZIRA SMUČARSKI KLUB "ALPINA" ŽIRI
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Začeli sme novo koledarsko leto in s tem tudi novo poslovno leto. Pričakovali smo, da nam bo to "novo leto" bolj naklo -njeno. Vsaj tako so upali ti -st.i, ki že dalj časa čakajo na zaposlitev. Vendar nam sam- začetek ni potrdil upravičenosti takega upanja. Samo v januarju smo prejeli 8 prošenj za zaposlitev v obratu Žiri ali Gorenja vas, za zaposlitev v pro -dajni mreži pa smo prejeli 3 prošnje. Vsem tem prosilcem smo morali odgovoriti, da ni -mamo prostih delovnih mest in da njihovi prošnji ne moremo ustreči. Gotovo tudi med letom ne bo bistvenih sprememb glede možnosti za zaposlitev, Seprav se bo število prosilcev še povečalo.
V prejšnji številki sem navedla, da je bilo v preteklem letu sprejetih 83,delavcev, od tega je bilo 56 delavcev, ki so imeli ustrezno strokovno izobrazbo, tako imenovano kvalifikacijo. S tem hočem pove -dati, da bodo imeli več možnosti za zaposlitev tisti delavci, ki imajo osnovo iz strokov nega področja, ki daje možnost nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja na delovnem mestu. Seveda je pri tem potrebna šedelovna zavest, disciplina in prizadevanje. Verjetno bo or -gan, ki odloča o sprejemu de -lavcev, imel za osnovo prav navedena merila.
Številčno stanje se v mesecu janu arju ni spremenilo v obratu Al-pina, niti v obratu Gorenja vas. Le prodajna mreža je število zaposlenih zmanjšala za 2 delavki,
A ngelca FILIPIČ
V MESECU JANUARJU SO SE PCROČIII:
Matilda Vahar, Jože Novak ter Danica Prek.
Čestitamo !
5. februarja letos je umrl upokojenec Alpine Maks BOGATAJ iz Nove vasi. Naše sožalje.
NJEN DELOVNI DAN
V našem podjetju imamo časopis, v katerem se lahko pomenimo o marsičem; o raznih praznovanjih, uspehih v kolektivu in podobno, le o ženski delovni sili je bilo zapisano tako malo. Zato me je misel napotila, da bi napisala članek o naši ženi in njenem delovnem dnevu.
Kdaj se začne9
Morda niti ne pomisliš ti, ki vstajaš ob štirih, da bi pripravila vse za dolgo pot do tovarne, ali ti, ki s solzami v očeh že ob petih budiš svoje male otroke in jih pelješ v vrtec. Kako se počutiš ti, ko razmiš -ljaš, če se bo pravočasno pre -
budil tvoj osemletnisin, ki hodi v šolo ali ti, ki si svojega dojenčka pustila v varstvo oseir.de se tie tni babici,ki je sama potrebna varstva.
Potem osem ur brne v ušesih stroji. Delati, delati, čim več, čim bolje, neprestano ; za pisalnim strojem ali računskim stri jem, z visokim kupom faktur, dopisov, v proizvodnji itd. Pozabila si, da si žena-mati. Zdaj si delavka - admi-nistratorka. S svojim delom se vključuješ v delovni pro -ces, tvoje delo je enakovredno delu moških člane v kolek -tiva. Žena ! Ssvojo trdno voljo in močjo dokazuješ vsak dan, da ti pripada v družbi prav tako mesto kot vsem dru^^.ru, gim. Sodeluješ v samoupravnih organih, postala si član raznih organizacij. To bi bilo res že dovolj. Toda žena ni samo delavka ali upravljavka. Ob 14 uri zatuli sirena. De -lovni dan v tovarni je pri kraju, ona hiti domov. Lačna usta čakajo. "Mati, pripravi kosilo, lačni smo," govorijo otroci. Kosilo je na mizi, že-lodčki polni, srčeca vpijejo: Mama, želimo si tvoje topline, bodi z nami, igraj se z nami. Potem kliče delo doma : čiščenje, pranje, šivanje,nakupovanje, večerja. Ko zvečer utrujena želiš po -čitka, morda dobiš v prizna -nje besede: "Draga, utrujena si, sam grem ven, ti počivaj." Zena je tudi mlada in si želi
razvedrila, sprostila bi se rada, toda kdaj. Najlepši bi bil 42-urni delovni teden za ženo r delavko. V soboto bi lahko vse napravila, v nedeljo pa bi se lahko odpočila.
Jaz moram sicer priznati,da mi mož velike pomaga. Delava v različni izmeni ... Le vidiva se bolj redko. Upam še na bolje,ko bodo otroci zrastli. Takrat bo mogoče tudi za ženo kaj več časa. Sedaj pa ni časa zase. Preutrujena si. Vedno imamo skrbi in odpovedati se moramo vsemu, ker smo preutrujene. Res, da nam moški večkrat pomagajo,toda gospodinjska dela niso preveč privlačna. Zato bi bilo dobro, ko bi naši organi še sprejemali odlok o 42-urnem delov -nem tednu, da bi mislili na proste sobote in ne na 7-urni de -lovni dan. Tak je delovni dan že-ne-matere-delavke. Veš, da se začne zgodaj zjutraj, ne ves, da se bo mogoče končal šele ob 22 uri. Zato naj bodo naši možje možje bolj sprejemljivi in odpustijivi, če smo včasih razburjene .
Ivanka BSKŠ
Op. uredništva: Redki so prispev ki naših delavk - žena, in zato" smo bili tega prav veseli. Želimo, da bi se tudi v bodoče kaj oglasile.
Seveda vabimo tudi ostale člane kolektiva, da s svojimi prispevki popestrijo naše glasilo.
NOVA SKAKALNICA JE BILA ZGRAJENA PO NAČRTU ING. VLADA GORIŠKA
IZ OTROŠKEGA VRTCA
Že dalj časa ni bilo v tovarniškem glasilu "Delo,živi jenje" pisano odelu in poslovanju v Otroškem vrtcu v našem kraju. Zato je naš članek namenjen vsem članom kolektiva tovarne ALPINA v Žireh.
Otroški vrt^c v Zireh posluje vsak dan od 5.3o do 14.oo ure. V tem času zavod nudi otrokom vzgojo, varstvo in hrano. Delovno področje in smoter zavo da sta vzgoja in varstvo predšolskih in šolskih otrok. Velik uspeh in pomen pri otroku v vrtcu je privajanje na družbeno in kolektivno okel je.To je opaziti takoj ob vstopu otroka v osnovno šolo . Zato lahko rečemo, da je bivanje otro jta v vrtcu pomembna priprava na šolo.
Čeprav je kapaciteta mest za -sedena, še vedno ne moremo odreči željam nekaterih staršev. Skušamo jim pomagati in jih razbremeniti raznih težav, čedalje bolj pa nas mučijo problemi in težave z neurejenimi in očitno neustreznimi prostori v vrtcu. Saj ne odgovarjajo higienskim in ostalim potrebam vrtca. Sedaj imamo vpisanih 105 otrok. Med njimi je le '17 šoloobveznih otrok, kateri hodijo v vrtec samo na kosilo.
ile-se&na --oskrbni na—.znaiša— zsl- pre-d— solsko skupino 7.500 S din, za srednjo 9«ooo S din in za dojenčke 11.5oo S din.
"Kos-ila_za šoloobvezne otroke je stalo do lanskega leta od 200 -250 S dinarjev. Z novim letom pa smo ceno obroka dvignili za 50.- S din.
Preureditev vrtca v pretekler letu je bila le delna in naj nujnejša. Obložili smo tla z li kolitom, uredili stenske oblo -ge ter skromno opremili kuhinjo in nabavili ostalo opremo vrtca. Zahvaliti se moramo članom up -ravnega odbora in sindikalni po družnici tovarne ALPINA.za odobrena sredstva. Ostale stroške je kril vrtec sam..
Mislimo, da razumete naše potrebe in pričakujemo, da nam bodo v letu 1968 še priskočile na pomoč razne delovne organizacije na našem področju in s tem nudile našim otrokom čimveč ugodnega počutja v vrtcu.
Marica ALBREHT
Bravce bo verjetne zanimalo tudi to, da smo v preteklem mesecu v našem podjetju porabili toliko gornjega usnja, da bi se po njem pripeljali iz Žirov do Tre bije in še nekaj dalj. Še prej bi pa seveda ga morali pogrniti po cesti v širini štirih metrov.
ZIRCVSKI SVET " /nadal j evtaarjo/-
Versniški grič ae le na Kljuki z Ledinskim bregovjem strinja, na vse druge strani ga sterme visočine ločijo. Če hočemo dalje proti jugu potovati, moramo zopet stopiti v globoko in ozko dolino Žirovnice, ki sega od Razpotja do _>ovre, ter bistra vodica po nji šumlja. Tu -opomnim, da je na Razpotju pri okrajski cesti vodnja meja za doline teh krajev. Karkoli vode z Razpotja proti zapadu,pro ti Pari namreč priteka, - se steka po Idrici v Sočo in jadransko morje; kar je pa teče l roti izhodu, proti Žirovnici, uriteče v Sovro, iz Sovre s Sa-
n
vc, v Donavo in daljno černo norje. Žirovnica, majhna vodica, ki pod Razpotjem izvira,lo-Versnik od Idrijskih hribov, ii se od Razpotja noter do Ve-'.larša in še dalje naprej v visokem, skalnatem berdu stegujejo . Na severni strani teh Idrij skih hribov so po berdih semter-;je nekteri manjši kmetije raztresene, ktere po imenu Ider -ček v Žirovsko faro spadajo. Co skalnato hribovje se pa zelo žiri t je proti Veharšu in dalje jroti Rovtam in od Ravniške vasi nad Sovro že spada pod Zav -'iraško pcdfaro.
Od Rovt in svetih treh Kra -ijev sem proti Zavraškemu brega se zbira in steka v središ-tfo dolinico mnogo vodic, ter
NA MESTU, KI GA JE IZBRAL ZE PCKOJNI ING4 STANKO BLOUDEK
Sovro zapnejo, ki se potem skozi ozko, globoko in divjo sotesko pri Matjaževih kamrah vije in že precej velika pri Podklan-cu VBrekovške dolino prihaja. V ti dolini S^vra pri S^vri Žirovnico, pri Zireh Csojnico,pod Staro vasjo RaČevo, pri Ledini-ci Rakojko, pri Solu Jarsico in druge manjši vodice sprejema ter tako pomnožena teče skozi sotesko pri Fužinah in Trebijah na Trato, Poljane, Loko, kjer se s Selško Soro združi in se ž njo združena steka pri Medvodah v bistro mogočno Savo Gorensko. Brekcvska dolina je skor eno uro dolga in čeravno ni kaj široka, je vendar prijazna, z lepimi se-., nožeti po ravnim, z rodovitvnimi njivami ob bregu in je kaj pripravna., da bi se po njej Že davna j zaželjena in večkrat tudi že merjena cesta iz Žirov čera- Zav-rac, Godovič in Černiverh na Ipa-vc speljala. Le škoda in velika škoda na Žircvsko ravnino je ta, da v tej mehki in ravnotjji dolini struga Sovre ni vravnana, ampak da se kakor kača somtertje vije, veliko prostora poteka, se na ovinkih s prodom zapira in silo velike in škodljive povodnji napravija. Posebno kader okoli Rovtarskih hribov zelo dežuje , mogočne vode pridero in Brekcv -sko dolino do Žirov v jezero potope, časi voda kar na enkrat privre in ravno nakošenc seno s splavijo odnese. Ravna struga po sredi doline, v mehki zemlji,zadosti globoke in obširno izkopana, bi veliko te nadloge odver-nila.
Brekovsko dolino proti jutru moji Goropejsko bregovje, ki se začenja pri Stari vasi in se stega proti Rovtam noter do nar vitega verha svetih treh Kraljev ( do 2792 dun.čev.čez morske planjavo), od koder se kaj lepo vidi po Ljubljanskem močvirju. Na tem dolgom in obširnem berdu najdemo sledeče majhne vasi s Martinji verh, Krog, Log, Opale in Goropejke, v kateri poslednji podružnica svetega Janeza Kerstnika sto -ji. Cerkev je majhna pa lepo zidana, ima tri altarje in tri zvoneve. Nekdanji močno obisko vani shodi in seijmi pri ti cerkvi so zavoljo nesreče, ki so jo z streljanjem napravili,popolnoma nehali. S tega griča se vidi Triglav v vsi njegovi ogromni in veličastni postavi. Ce se z Gcropejskega griča ozi raŠ tje proti severc-izhodu, ugledaš zopet pod sabo globoko, dolgo in ravno dolino "Račevo" in unkraj doline, dolgo, ob -širno in visoko bregovje bolj temnozele in rudeče barve, ki jo, posebno zavolj tega,da so nekdaj radi tje potepuhi,ptuji postopači in nepošteni ljudje zahajali, po imenu "Žirovski Verh" dobro znane. RaČeva je lepa dolina, ki se začenja blizu Smrečja pri nekem jezeru, ki je nekako Cirkniške-mu jezeru podobno, in ima to čudno lastnost, da mu voda nar več iz njegovih notranjih votlin dohaja in mu časi bolj ali manj naglo zopet odteče. Voda v globokem jezerčku je za volj Sebele ilovnate podlage zelc kalna in rib v nji ni zapaziti. Od tega jezerčka nada -
lje se-,.'dolina, razun majhne soteske pri Lescah, vedno bolj širi, postaja vedno bolj ravmtna, ter prijazna in se poldugo uro dolga pri Novi Vasi z veči Žiro-vsko ravnino stikuje. Tudi v tej dolini nahajamo več kmetij,čedne poslopja, lene njive, senošeti, travniki in zelo trate ob osojnem Goropejskem bregovju proti Verhu sv. treh Kraljev. Prijazne dolino preteka dereča vodica ena cega imena "Račeva", ki o deževju s svojo hudournostjo velike povodnji napravija in dove1 j škodljivega rudečega peska in proda na njive in travnike nanaša. Tudi tej dolini bi bilo ravnega, vravnanega in globokega vo dotoka želeti, kakor tudi, da bi se po ti tolikanj pripravni doli ni spreljala cesta na Rovte in~ Logac, ki bi poljance,• Leskcvčane, Tomince okoli Cirkna, Osličane in Zirovce po nar bolj ravni , pripravni in ravnotni bližnici vodila na Železnico. Iz Račeve se stopa v Žirovski Verh, ki se pri sinrečji nad jezerom začenja, Lavrovec, srednji in zadnji Žirovski Verh obsega in se v Zabre žniku končuje. Žirovski Verh nI ravno sterm, pa je dolgočasen svet, poln grap in globokih do -linic, kjer majhne vodice zavolj mehke pešene podlage s silo divjajo. Zemlja, rudečkast pešen svet, ni kaj rodovitna, in obilo gnoja in gorkote potrebuje. Hiše so semtertje raztresene in slabo, redko, smrekovo gojzdov-je pokriva še polovico Žirovskega Verha. Vendar pa si je marljivo prizadevanje tudi na tem pustom svetu napravilo nekaj čednih seliš in kmetij. Zadnja berda Ži -rovskega Verha segajo v lepem
okrožju proti severju noter do visokega, goratega Koprivnika, na kteriga so se v predavnih časih naslanjali. Pa silna voda je slabotno pešeno berdovje predrla, si sxrugo skopala,gle boko jo vrezala in pod Selom proti Fužinam Žirovski Verh od Koprivnika ločila. Preden je pa voda v predavnih časih tc berdovje prcaerla, se ni nikamor odtekala in narberžeje je po Žirovski dolini saj po večjem - voda stala,in od obzirnega jezera v Žirovski dolini še vse tukajšnje pravljice govo re.
/Se nadaljuje/
VELIK SMUČARSKI DOGODEK IN PRIPRAVE NANJ
Le male časa nas še loči od velikega športnega dogodka v Ži- ' reh, ko bo 25. februarja držav no prvenstvo v smučarskih skokih za člane na 70-metrski skakalnici .
To sporočilo Smučarske zvez nas je precej presenetile. Komaj smo zaključili v grobem zemlj-ska dela in usposobili skakalnico za prve skoke, že stoji pred nami nova naloga - državne prvenstvo.
Krstna prireditev, ki je bila 7. januarja, nam je povedala, kaj smo sploh naredili. S tež-kin srcem smo pričakovali oce-
ne skakalcev in mednarodnih sodnikov. Izrazili so mnenje, da je skakalnica kar dobra. Tc pa je za graditelja največja nagrada . Čudili so se, kako smo mogli v take kratkem času zgraditi tak objekt in s take majhnimi stroški .
Naj povem na kratke nekaj podatkov o gradnji skakalnice. Zako -ličena je bila 7. maja 1967.Delo je .potekalo vse de 25/12 1967. Zemljska dela so terjala precej napora, če pomislimo, da je bilo treba izkopati, premetati in prepeljati okrog 700 m3 zemlje. Prve krampe smo zasadili 5 metrov od ravnine v sam greben. Teren je bil delno tudi poraščen z grmovjem in smrekami. Vse to smo či -stili sproti z izkopom. Začeli smo prevažati zemljo vc dolino. Prevczna.-.sredstva - dve "kripi" in škrijjec so nam veliko pripomogli pri delu. Najdebelejša plast za izkop je bila 2 metra. To je bil najtežji del. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, da se je delo lahko nadaljevalo. Odskočna miza je napravljena iz zemlje ter povezana z lesom v višini treh metrov. Pr d nami je bil še zadnji del, to je nalet v dolžini 60 metrov. V zadovoljstvu, da smo prebili najtežji del, se nam tudi to ni preveč upiralo, oamc s trdno voljo smo prodirali naprej do začrtane poti. Čeprav so moči žo pojemale nismo odstopili, člani kluba so veliko delali udarniške. Pohvaliti je treba tudi udelO/:en-cešolskega špornega druitva in OIC žiri, saj so opravili lepo število ur. Druge mladine nismo

PRVi PRIREDITEV NA NOVI SKAKALNICI JE BILA 7. JANUARJA LETOS
nismo videli na gradbišču. Na vrsto je prišel. sodnišici. stolp. Tudi ta je terjal svoje. Napeljali smo elektriko v dolžini 100 met ov. Tako je stolp po -polnoma dograjen in služi svojemu namenu. Pomladi bo treba opraviti še nekaj zemeljskih del in posejati travo.
Če povem, da je bilo pri skakalnici opravljenih 32oo ur in je od tega plačanih le 750 ur ter da bodo znašali stroški tega objekta okrog milijon starih dinarjev, upam, da ni pretirano.
Priprave, ki se vršijo za to prireditev, že trajajc od začetka leta. Vse se vrši v ne -kaki zaskrbljenosti. Dela bo čez glavo. Poskrbeti bo treba za propagandni material, pripraviti skaklnico, za okrasitve, za parkirni prostor, za prehrano, preničišča in še za vrsto dragih problemov, ki nas čakajo in jih bibmo skusali rešiti vsaj delno zadovoljivo.S tem naprošamo vse ljubitelje tega športa, da nam priskočijo na pomoč. Če bo vreme naklonj> no, da ne bi imeli s snegom večjih problemov, bo precej truda odpad., i.
Potrudili se bomo, d^ bi tekmovanje organizacijsko faar naj -bolje pripravili in želimo, da bi svečana otvoritev skakalnice in samo tekmovanje dobro uspele.
Upamo na uspeh tega velikega dogodka ob vašem sodelovanju.
Metod Erznožnik
MEDDRUŠTVENI VELESLALOM V ŽIREH
'Dne 21/1 1963 je SK "ALPINA" izvedel meddruštveno tekmovanje v veleslalomu iz Goropek v Novo vas. Proga je bila odlični pripravljena. Dolga je bila 85o m, višinska razlika 2CC m in je ims^c. la 35 vratic. Progo je postavil tov. Giacomeli Prane.
Prijavljenih je bilo 134 tekmovalcev, t.j. članov, starejših mladincev, mlajših mladincev in mlajših mladink iz naslednjih klubov; TRANSTURIST, Škofja Loka; TVD Legatee, TVD Selca,TVD Železniki, TVD Vrhnika, TVD Gorenja vas, TVD Tržič, SK Domžale, ŠD Janez Peternelj okofja Loka, SK Enotnost Ljubljana in tekmovalci domačega kluba. Tekmovanje je dobro uspelo. V bodoče bo treba nekatere stvari še bolj izpopolniti, posebno ob tako številni udeležbi tujih tek mcvalcev. Proga je bila dovolj zahtevna, predvsem za slabše vozače. Najboljši Čas na tekmovanju je dosegel mlajši mladinec iz Tržiča Jurjevčič Drago.
REZULTATI tega tekmovanja: Č lani :
Pri javi;enih je bilo 59, na cilj pa jih je prispelo 34. Ostali so bili diskvalificirani ali so od-. stopili:
1.	Žakelj Janez SK Alpina 1,17 8
2.	Podjep Janez TVD Logatec 1,21 o
3.	Peternelj Jože Transturist 1,22 o
4.	Trček Silvo Alpina 1,24 2 Burnik A]_ojz Alpina 1,25 2
6.	Gladek Dušan Alpina 1,25 5
7.	Žakelj Viktor Logatec 1,26 3
8.	Šmid Janče Selca	l,3o o
9.	Podobnik Rado Alpina 1,31 o lo.	Ertznožnik Bogdan " 1,32 o
Starejši mladinci:
Prijavljenih v.i bilo 30 tekmovalcev, na cilj jih je prispelo 11,
1.	Deželak Robert Traa'st. 1,27 i
2.	Bukovec Miran Domžale l,3o 8
3.	Kršmanc Miran Domžale 1,33 8
4.	Marc Janez Logatec 1,34 9
5.	Žitnik Jože Selca 1,38-2 6 ., 7 ■ , 8., :
Prosen Milan Gorenja vas 1,52 o Oblak Jože ŠD J.Peternelj
Šk. Loka	1,52 o
Grabnar Vinko Domžale	1,52 o
9 ., 1 o.,:
Kafol Dušan Transturist 1,57 c železnik Roman Vrhnika 1,57 o
Mlajše mladinke;
Prijavljene so bile 4 tekmovalke :
1.	Ks*melj Majda Tržič l,4o 5
2.	Marenčiž Erika " 1,47 5
3.	Ahačič Nina " 2,£7 o
4.	Mežek Jožica " 2,io 2
Tone OBLAK
VPRAŠANJA -PRIP0MBE9 ODGOVORI
Tov. urednik !
Koliko stanejt: investicije za kurjavo na nafto in kako opravičujete te stroške? Mar ne bi bilo bolje, da bi ta sredstva vložili v reklamne namene?
Trgovec
Mlajši mladinci:
Prijavljenih je bilo 41 tekmovalcev, na gl^lj je prispelo 34, osta li so bili diskvalificirani ali so od.topili.
1.	Jurjevčič Drago Tržič 1, 16 o
2.	Dornig Aleš Tržič l,2c o 3o Deisinger Ludcik Enotnost 1,22 1
4.	Aljančič Uroš Tržič 1,22 3
5.-6.,:
Mrak Edo	Tržič 1,25 o
Košir Stane	Selca 1,25 o
7.	Valjavec Marjan Tržič 1,29 3
8.	Priveršek Matežž Enot-
nost l,3o 1
9.	Bogataj Smiljan Tržič 1,31 o
10.Momac	Jože	Tržič 1,31 2
Odgovor strokovne službe Predračun rekonstrukcije s cca 2 kratno povečavo toplotne kapa -citete kotlarne na težko kuril« no olje oziroma mazut (ne pa na nafto ali gosp. kurilni olje ) znaša 146.148 N din brez peči. Dejanski stroški gradnje bodo znani, ko bo investicijska iz -gradnja dokončana.
Upravičenost te investicije smo že obrazložili v našem glasilu štev. 9/67, stran 5, drugi del drugega odstavka. Lahko pa jih še enkrat ponovimo:
1. Izkoristek pri kurjenju na mazut je cca 20$ večji kot pri kurjenju na premog ( po podatkih projektanta).
i
- 14 -
%
nana, -težkega JcuniXaega olja je cca 29.- S din za Kg--fran ko cisterna kotlarne, ki ima kurilno vrednost 9500 K cal/ kg, dočim je planska cena kočevskega premoga, ki ga kurimo 18.- 3 din brez stroškov
skladiščenja, ima pa 3720 K cal/kg.
Prepačunano po podatkih iz prve .vri druge točke dobimo, da nas stane 1.000 cal pri kurjenju na premog 9,7 3 din, na mazut pa 4,5 S din. če pa upoštevamo še dodatne pridobitve, to je eno delovne silo in eca 96 m2 pro -štora (deponija premoga )po S din 80.oco.- na rn2, kar znesek cca 1 milj. S din, dobpa^, da se bo investicija , kolikor je večja kot, če bi montirali običajne k:.t?-- na premog, izplačala najkasneje v 5 - 6 letih. Upam, da je to dovolj prepričljiva garnn cija',i da je investicija rentate-oilna.
S predlogom trgovca se vsekakor strinjamo, če dokaže, da so investicije v reklamne svrhe bolj rentabilne, Pokazati pa moramo prej na tiste investicije, ki so nanj rentabilne in da se tudi -iste opravičijo.
\i pa s tem rečeno, da v reklamne namene ne smemo u,.ti več predatev kot dosedaj. Vsekakor s? bega vsi zavedamo glede na stanje tržišča. Prepričani pa c da ni efeket reklame samo vložen dinar, temveč, da je možno obdržati dosedanje in privabljati nove stranke tudi s pri -zad-vnostjo kadra, okusnim aran-siranjem izložb in z izbiro modne obutve.
'O
Uredništvu !
Čisto kratko vprašanja: Kdo je najstarejši Žirovec ali Žirov-
ka ?
Radovednost
Radovednosti lahko zadostimo z i naslednjimi podatki, ki smo jih dobili iz matične knjige na Krajevnem uradu Žiri:
1.	GANTAR FRANC, roj. 3/12 1876
Jarčja dolina
2.	NAGLIC IGNAC, roj. 31/7 1878
Žiri
3.	DEMŠAR ANDEgcf,roj. 3/11 1879
Žiri.
REŠITEV KRIŽANKE št. 15
Vodoravno: 1. TOVARNA ČEVLJEV ALPINA, 21. URAR, 22. EDEN, 23, E, 24. PET, 25. CVE1, 26.ZEL,27.OMEK 28. RTV, 3o. 3EL, 32. ATI, 33-LH, 34. KLEN, 35. BA, 36. Ill, 37.KCL, 38. OC, 39. A, 4o. REJC, 41. VE-NEZIA, 44. KER? 45. E, 46. LOPE, 47. DELO, 48. ALKA, 50. DIII, 52. RAZA, 54. RA, 56.AR, 58. MOČ, 6c. ATA, 61.LIMA, 63.LCN, 65.AMIT,68. čE, 69. LA, 7c.LIRA, 71.LILET,73. HAAG, 75.P, 76.C, 77.TOSO,78.V*I.I, 79.GLAS, 81.KRST, 82.ZAMORKA,86. GRAD, 89.NONA, 91. MARIA, 92.KRAS 93. DI, 94. RO, 95. SALO, 97.TNČ, 98. PREM, 99. BEL, 100. CSA,lo2. TEMA, lo4„ MLAD, lo5. KABA, I06. GINA,I08. ŠIPA, 11o.KREK, 111.RAKEK 112. RAMA, 114. ŠAMPION, 116. KOZEL, 118. MERA, 120. ČATEŽ,121. ROPAR, 123. AN, 125. RADO, 127. NIL, 128. BIZON, 129. ME,13o.B0A, 132. LU£A, 134. ČOKAT, 135. PES, 136. AJDA, 137. TAJO, 138.OTROK, 139. RETA.
OTROŠKI DODATEK
Uradni;list SRS, št. 43/29/12.67
Cd 1. januarja 1963 dalje bo SZ izplačevalo otroški dodatek po
N din 50.- mesečno za vsakega otroka - upravičencem, ki izpolnjujejo te-le pogoje:
1.	šestmesečna neprekinjena delovna doba (s polnim delovnim časom);
upravičenec, ki je edini hra nilec svojih o+rok, pridobi pravico do otroškega dodatka z dnem, ko stopi na delo.
2.	Če celotni dohodek upravi -čenča in članov njegovega gcspodinjastva ne presega
N din 550.- mesečno na člana gcspodinjastva.
Osebni dohodek is delovnega razmerja se ugotavlja na pod lagi izplačil, ki so jih upravičenci /in člani njihovih gospodinjstev/ prejeli za prejšnje leto;
3.	če letni dohodek iz kmetijske dejavnosti ne presega
iN din 100.- letno na člana gospodinjstva
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se vzame katastrski dohodek, ki jo bil podlaga za odmero prispevkov v prejšnjem letu;
stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev ne presega N din 100.- mesečno na člana gospodinj.gjfetsp?L:
Mesečni dohodek iz točke 4. znaša eno dvanajstino dohodkov, ki so bili podlaga za odmero prispev ka oziroma davka za prejšnje leto.
Otroški dodatek se izplačuje od prvega dne naslednjega neseca,v katerem je pravica do dodatka nastala, pa do konca meseca, v katerem je pravica do dodatka prenehala.
Če imajo upravičenci in člani njihovega gospodinjastva dohodek iz dveh ali več osnov, (2., 3. in 4. točka) se cenzus skupnega dohodka ugotovi tako, da se dohod ki iz delovnega razmerja delijo s 5,5, iz točke 3. in 4. pa z 1.
Upravičenci, ki so uveljavili pravico do ot oškega dodatka po dosedanjih predpisih, ga bodo pre mali do 31. marca letos po predpisih, ki so veljali do 31. decemfe bra 1967, ne glede na to ali imajo pravico pc tem zakonu ali ne. To 1.3.1968 pa bodo prejemali otroški dodatek samot tisti upravičenci, kiubodo izpolnjevali pogoje novega zakona, za kar bo treba predložiti ustrezne listine. 0 tem boste Vsi prizadeti pravo -časno obveščeni.
Jelica Diklič
4- če mesečni dcjj.odek od samo -
OSTALI SKLEPI SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZA VAROVANJA DELAVCEV V LJUBLJANI
1.
Zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do preprečevanja ter nege in zdravljenja zob -ni h in usfcnih bolezni, zobo -tehnične pomoči in zobnih pro tetičnih sredstev, prispevajo k stroškom 25$.
Od prispevka k stroškom so iz vzeti:
-	otroci in mladina do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če so zavarovani kot družinski člani ter vajenci in učenci poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom;
-	zavarovanci, ki potrebujejo zobotehnično pomoč ali zobna protetična sredstva zaradi posledice nesreče pri delu ,
Zavarovane osebe, ki uveljavijo pravico do ortopedskih čevljev ali do posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih pri prav in sanitetnega materiala, prispevajo k stroškom:
a)	50.- N din za protezo, invalidski voziček ipd.
b)	10 fo za ojačevalni slušni aparat,
c)	30 $ za ortopedske čevlje,
č) 40 $ za pripomočke za oči,
d)	40 $ za ortopedske vložke, ki niso vdelani v ortopedske
čevlje, za usnjeno kapo, berg -lje, za trebušne pasove ipd.
e)	70 $ za usnjene rokavice,gumi jas te nogavice, elastični povoj, inhalator, za palico in navadne vložke za plosko nogo ipd.
f)	75$ za navadne čevlje k pro -tezam.
Od prispevkov, navedenih pod tč. 2 so izvzeti:
-	otroci in mladina do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če so zavarovani kot družinski člani ter vajenci in učenci pok_J klicnih strokovnih šol s prak. -tičnim poukom;
-	zavarovanci, ki potrebujejo pripomoček zaradi posledic naere-če pri delu.
Navedeni sklepi začno veljati po objavi v uradnem listu SRS /št. 42 z dne 27/12 1967/, uporabljajo pa se od 1. januarja 1068 dalje .
Jelica Diklič
No Peterček, ali si včeraj napravil kako dobro delo?
Da! Obiskal sem svojo teto in ona je bila nadvse srečna, ko sem spet odšel.
Tone ŽAKELJ
OPOZORILO
I.
Nas list med bravei pot krepke si utira, za kar se uredništvo prizadeva; za delo sploh plačila ne zahteva, ko neutrudiljivo skup prispevke zbira.
Že Skoraj vsak, ki zdaj ta list prebira iskreno hvale mu ves čas prepeva, vendar, nihče pa tega ne upošteva, da vsak dopis se strogo cenzurira.
Vemo, da se nekoč je govorilo, da list, ki na sproščeni je osnovi, povečal bo dopisnikov število.
Če v strugah zmernih silni sc tokovi, vodovje reke se bo odvrnilo s poti, ki jo začrtajo bregovi.
II.
Pustite rasti skromne nam cvetice, kot revice so po naravi vzklile, ne delajte jim prevelike sile j naj kažejo se v pristnosti resnice.
Četudi včasih nosijo bodice, raztrgale ne bodo žlahtne svile, z bodijajem bedo le ppozorile, kje najdejo se nekoristne klice.
Z veseljem večjim bomo vse prebrali, kar nam prinesle vaSe bo glasilo, in kot doslej ga bomo spoštevali.
Gotovo vse bo bravce veselilo, če bolj prizanesljivi bi postali, zato sprejmite to opozorilo.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne čevljev ALPINE ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Konrad Peternelj, Jože Peternelj,
Silva Burnik, Ernest Mlakar, Magda Čadež, Alfonz Zajec - odgovorni urednik, Majda Trček - glavni urednik. Izhaja mesečno. Naklada 900 izvodov.
Žiri, 15. februarja 1968
KRIŽANKA št. 16
{1 ! 2 3 I 4 j 5 6 !7 8 \ 9 lo 11 12 j
j .s 1 i	; _i j
13	i U- 14	///|.:Xi5i
\y _ _ I' vl _ j_
16 ' "	LL7 " ......; 18 T19*
j __1__1_i___1
2o I	// ! 21	1	22! i F
~~ -/ : L 1 ; 11 j j
„	.......^.....^ __ y .
j V XV	/'//	■ v//> '
—-—}•>—' -4. *.....H-i-,	|	t
27} 28; 29 j; 3 o ! jHj fc?
J___j_ _i	j V | __j j __ I_j yy
32 C	j..... |..........33"':;^f34 ! |35
36 |	!\ <\ 37 j 38	39T j
To..... " \'/Y*14ii j".....""Z//ri2 ......H h"
j } •// j >
43..................44 j ^ iS^^f.............tejte^T
___- j ______L- : ,
■yj.i47; I 48 : ■ :
_'-'n ; I	t \ ; , ! j
Sestavila:
3ELADIMIR PIVK IVAN GLUHCDEDOV
VODORAVNO: 1. ime tovarne v Srbiji, kjer izdelujejo plastične pete, 13. židovsko moško ime,14. vrtna lopa, 15. lata za postavljanje drogov j; 16. etiketa, 18. žensko ime, 2o. slabo gori, 21. muslimanski pp.-1, 23. avtomobilska oznaka Avstrije, 24. samo -glasnik in soglasnik, 25. im-e plesalke Pavlove, 26. kratica za i,zvršni svet, 27. najbolj&i češ-ki smučarski skakalec, 3o. Okras 32. Ime pevca Sinatra, 33« -^oglasnik 34. japonski telovadec", 36. del telesa, 37. nade, 39. otok na Jadranu, 4o^vrsta Citro enovega avtomobila, proga, 42.~ hotel v Velenju, 43. kozmetična krema, 45. ime tovarne v Celju, 47. pripadnik,starega slovanskega rodu, 48. pritok Kolpe v Kar-lovcu.
NAVPIČNO: 1. priimek in ime naše ga vodilnega delavca, 2.me no gorstvo med Evropo in Azijo, 3. država v Afriki, 4. zaimek, 5 . soglasnik, 6. ime skladatelja Kramolca, 7. kozaški poveljnik,
8.	avtomobilska oznaka Sarajeva,
9.	soglasnik, lo. samoglasnik,11. del Šk. Loke, 12. luka v Izraelu, 17. šampion, 18. svetopisemska oseba, 19, egipčanski bog sonca, 22. letopisi, 24. odprtina v steni, 28. vonj, 29. orodje za seka nje drv, 31. država v ZDA ( uporabljaj naše črko V), 35. japonsko pristanišče, 37. bojni klic Indijancev, 38. priimek našega modnega svetovalca, 41.kradlji -vec, 42. vrsta zelenjave, 44. avtomobil oznaka Tunisa, 46.Marko Oražen.