V Trstu, petek 28. avgusta 1925
Izhaja r»ak petek opoUs*.
Nulov: Trat-Triaata CaaaHa Canlro 37 ali pa: tria lmbriani 9/111. Izdaja: konsorcij Malega Usta
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN S»OUK.
Stane i aaa številk* OK	’
C. Past-
iak čiižica (Dr. Puntar) L JV1 JANA (JUGOSLAV
MsII koledar.
Petek, 28, avgusta: Avguštin. — Sobota, 29.: obglavljenje Janeza Krstnika. — Nedelja, 30.: Roza Limska. — Pondeljek, 31.: Rajmund, Izabela. — Torek, 1. septembra: Egidij, Vcrena. — Sreda, 2.: An-tonin. — Četrtek, 3.: Tekla, Doroteja. — Petek, 4.: Rozalija, Ida.
MALE NOVICE.
Kdo pojde v Ameriko.
Za dobo' od 1- julija 1925. do 30. junija 1920. je za celo Italijo v rednem številu Prostih samo okroglo 800 mest. Italijanske oblasti bodo za ta mesta vzele v obzir samo žene tistih izseljencev, kateri so žc-4 leta v Združenih državah. Če bo kaj Prostih mest ostalo, pridejo vpoštev mladoletni otroci (neoženjene deklico in ne čez 15 let stari fantje). Zadnji dan za priglasitev je 31. avgusta. Priglasiti se je pri prefekturi ali podprefekturi.
Naši fanti v Libiji.
Iz mesta Bengasi v Afriki pošiljajo pozdrave vojaki avtomobilisti letnika 190-1. Turk Jakob, Krtinovica; Meden Stanislav, Sv. Križ pri Trstu; Šuligoj Stanislav, Gorka, Levak Ivan iz Istre. O svojem življenju tako pišejo: «Večkrat se vozimo po' ti: afrikanski, puščavi; tudi. po 3 mesece ne pridemo v kasarno, zmiraj zmanjka katerega, ako pride kakšna arabska patrola. Kadar nam trda prede, zbežimo s svojimi avtomobili. Spimo zunaj na pesku kakor kamele, pa v strahu, ker se ne ve, kaj pride ponoči.«
Cerkvena vest.
Vslled ustanovitve reške škofije je bil razdeljen dosedanji jelšanski dekanat Župnija Jolšane, vikarijat Podgraje in kapelanija Brgud pripadejo reški škofiji. Tržaški škof je zato ustanovil nov dekanat s sedežem v Hrušici. K temu dekanatu bodo pripadale župnije Mune, Golac, Vodice, Hrušica dm Brezovica s kape-'lanijami Starod, Podgrad, Progarje in Slivje. Za upravitelja dekanijskih poslov je imenovan brezoviški župnik g. Alojzij Kraševec. Brezoviška župnija je dosedaj Pripadala dolinskemu dekanatu.
Pantič sem star šele osemnajst let...
Naborna opravila za 1906. letnik bodo pričela 1- septembra 1925. in končala 3- marca 1926.
Naborni proglasi bodo morali biti razglašeni v vsaki občini do 15. sept. 1925. V proglasih so navedeni vsi slučaji, radi katerih jo dovoljeno zaprositi za skrajšanje vojaške službe. Kdor hoče zaprositi za odlog vojaške službe (n. pr. zaradi študij, gospodarstva ali pa, ker jo že en brat pri vojakih itd.), mora vložiti prošnjo na okrajno vojaško oblastvo (Comando del distretto mili-tare) pred nastopom voj. službe. Vsdi oni, ki želijo biti prideljeni vojaškim tehničnim oddelkom, ki odgovarjajo njihovim Poklicem, morajo predložiti prošnjo in v®e dokumente na dan nabora naslovni
komisiji.
Revni naborniki imajo pravico dobiti Povrnjeno potnino na sedle že nabornih komisij in nazaj ter .prispevek za Prehrano. Sedež komisije pa mora biti °ddaljen1 vsaj 20 km.
Naborne komisije morajo občinam Plačati odškodnino za stanovan ja in na-k°rne prostore.
Rri nabornikih v novih pokrajinah Morajo naborne komisije na nabornih Katkah in drugih spisih označiti tudi Njihov jezik in narodnost Slovenski fantje, pazite, da vas ne vpišejo za ^ahe. Ko vas vprašajo za narodnost (na-ziomailita), odgovarjajte brez strahu, da st-e Slovenci.
Huda ura nad Furlanijo in Gorico
Zadnje dneve prihajajo poročila z vseh krajev sveta o silnih neurjih, viharjih in nalivih. V naši deželi se je zneslo nad Furlanijo in Gorico v pondeljek 24. avgusta okrog devete ure zvečer. Zbralo se je nad Furlanijo temno in grozeče, medtem ko so Goričani po soparnem dnevu iskali oddiha in hladila na prostem. Naenkrat je završalo od jugozapada in začelo zapirati vrata in okna Po cesti je dvignila prah v vrtince. Bliskalo je in grmelo, ljudje pa hitro pod streho, kamor je bilo bliže.
CIKLON.
Nad Štandrežcm je divjal pravi ciklon-S paslopja južne postaje je vrglo kar cel | kos strehe na Ga. Razdiralo in odkrivalo ! je strehe na vojaški bolnišnici, na vojaš-1 nici 6. artiljerijskega polka, na raznih vojaških barakah in tudi nekterih zasebnih hišah v bližini. Opeka, omet, kosi tramovja so kar frleli po zraku. Koliko je pobilo oken, tega ni sploh nobeden štel.
VAGONE JE PORIVALO.
Ravno v istem času je imel dospeli na južno postajo osebni vlak Videm-Trst, a k sreči je imel zamudo. Lahko bi se bila zgodila večja nesreča. Ciklon je zgrabil na piko tri tovorne vagone, katere je našel na tiru, in jih je «ekspediral» naprej po progi proti Rubijam.
Kako močan je bil vihar, priča dejstvo,
da so deli postajne strehe prileteli na streho hotela «Južni kolodvor«, katera je tudi močno poškodovana.
GORICA V TEMI.
Vihar je lomil telegrafske in telefonske drogove. Prekinjena je bila tudi električna napeljava in sredi najhujšega viharja je zavladala po mestu tema. Po drevoredih je pokalo in lomilo; drugi dan je bilo vse nastlano vejevja in listja po tleh. Nad Kumarjevo hišo v Garzarolijevi ulici je streho dvignilo v zrak, jo zdrobilo in vrglo grobljo naokrog. Nekatere kose je neslo do 250 metrov daleč.
SMRTNA NESREČA.
V Štandrežu je več barak goriške mestne občine, kjer so nektere družine za silo nastanjene vsled pomankanja hiš. Nektere teh barak je poškodovalo, druge sploh podrlo in neslo pred seboj. Neki oče je bežal z otrokom na rokah, da bi rešil življenje. Pri tem ga je vihar vrgel na tla, iztrgal mu otroka iz rok in ga odnesel naprej. Pri padcu si je otrok razbil črepinjo in ostal mrtev
Tudi drugod po Furlaniji je bilo divjanje viharja izvanredno silno in poročajo o velikih škodah iz Ločnika, Zagrada Moše itd.
Škoda, ki jo je vihar naredil v Gorici, se ceni na 1 milijon lir.
■nsr.
MIHEC
fJW
JAK
Dijaška Matica v Trstu.
Vlaganje prošenj.
Dijaška Matica v Trotu ponovno naznanja, da sprejema prošnje za šolsko leto 1925.-26. do vštevši 31. avgusta t. L Vse prošnje brez izjemo morajo biti spisane na obrazcu katerega je izdalo društvo in ki se dobi pri vseh dijaških društvih in v uradu Dijaške Matice v Trstu, via F. Filaii št. 10, I. Kdor želi obrazec naravnost od urada D. M. naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko GO cent. Opozarja se, da se bodo upoštevale le prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali nekaj članov za D. M. Pristopnice dobijo v uradu D. M. in pri: veoh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem., da morajo biti dijaki, kil so dovršili 17. .leto sami člani. V nasprotnem slučaju morajo biti člani njihovi starši- — Odbor.
Dijaška Matica v Trstu
javlja vsem svojim članom, da se bo vršil III. redni občni zbor društva v nedeljo, dne 6. septembra t. 1. ob 10. uri v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu v Trstu s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor predsednika; 2) poročalo tajnika; 3) poročilo blagajnika; 4) obračun in proračun; 5) poročilo nadzomištva; 6) samostojni predlogi; 7) volitve; 8) slučajnosti.	ODBOR.
Auf biks.
V mestu Vico Equense je imela «Zve-za katoliške mladine« velik zbor dne 16. avgusta. Hoteli so narediti tudi sprevod po mestu, pa ga je oblast prepoved.Ma. Na zboru je neki govornik zabavljal čez to prepoved. Ugovarjal mu je neki fašist. Kasneje so fašisti vdrli v cerkev, Kjer so bili: zbrani katoliški' skavti. Fašisti so u-drihajli, kamor je priletelo. Nato je o-hlastvo katoliške zborovalce izgnalo iz mesta.
Slovenski dnevnik.
Ameriški Slovenci prično izdajati v krotkem dnevnik, kateri bo pisal, v krščanskem in narodnem duhu. Imenoval se bo «Amerikanski Slovenec«.
Nova brzostrelna puška.
Po najnovejših poročilih so oboroženi francoski! vojaki v Maroku s puškami novega sistema. Iz novih pušk jo mogoče oddati zaporedoma 50 strelov, ne da ni bilo treba večkrat premeni ti magaelne.
Judovski kongres.
Dne 18. avgusta in naslednje dni' so i-meli Judje s celega sveta veliko zborovanje na Dunaju. Celo iz Palestine se jih je mnogo pripeljalo v ta namen preko Trota na Dunaj. Avstrijski nacionalisti so se zbirali in kričali proti Judom, pa dunajska policija ni pustila preveč razgrajati.
Odpuščene globe.
Listi javljajo, da bodo kmetom odpuščene morebitno globe, ki so jim bile naložene radi' opuščene ali krivo sestavljene prijave zemljiških dohodkov za leta 1923-1924.
Za kroniko.
Glede nezgode v Benetkah smo izvedeli sledeče: Matko Grljenica in Ivan Stari sta se z avtomobilom peljala na izlet v Benetke. Prisedel je tudi neki učitelj iz Jugoslavije. Avtomobil je nekam zadel in nesreča je bila zelo huda: Crijenica ima baje zlomljeno oprsje, Stari nekaj reber, a tretji gospod je baje zblaznel (pretrese-nje možganov). To je bivstvo nezgode, katero je «Edinost« lažnjivo izrabila kot polemično sredstvo proti krščansko- socialni stranki v Istri. S tem so si gospodje pri «Edinosti« nadeli krono časnikarske podlosti.
MIHEC:
JAKEC:
Laž po zemlji hodi brusi si nogš, a miru ne dajo jj nikjer ljudje.
Sele v Trstu našem penzijo dobi: stara Jo fregata reši vseh skrbi.
BELEŽKE.
Resolucijo so podpisali na Krnu svobodomiselni edinjaški študentije. Napadajo «Pučki Prijatelj« in «poztvajo narod na skupno, nesnoi in premišljeno delo«, obenem tudi napovedujejo naj ostrejši boj vsem, ki bi hoteli ovirati zasnovano delo. — Tudi mi se pridružujemo pozivu na resno in premišljeno delo in že izvajamo oster boj proti stari framasonski kliki, katera jo znala tako sprotno ovirati razne zasnove, dokler je veljala parohi, o brezpogojni «skupnosti». Resolucija brez-
verskih študentov pa ima to veliko napako, da je bila sestavljena p id navdihi dr.ja Gabrščeka čisto po takt'čnih potrebah tržaške klike. Luknja v vodo.
Kje ima laž svoje mladiče? V «Edinosti«. Ta svetohlinski list je prinesel v 195. številki 20. avgusta članek »Strankarska podivjanost«. Že v prejšnjih tednih se je razvnela polemika, med »Pučki m Prijateljem« in urednikom «Istarske Rijec-i« Ivanom Staram. Zadnji »Pučki Prijatelj« je prinesel ostro »Poslano« proti I. Staremu, podpisano od Toma Heraka. «Edinost» hoče braniti Staregi. Kako? Morda z razlogi? Ne: izvedela je, da se je v tem času Staremu pripetila telesna nezgoda in je moral v bolnišnico. Tega sicer «Edinost» kot informati vni dnevnik niti: ni popreje kje objavila. Pač pa je trdila, d,a je «Pučki Prijatelj« to priliko (torej nezgodo) porabil za strupen napad, češ da «se veseli nesreče, ki je zadela sočloveka«, da «jim je tuja nesreča dobrodošla prilika za izbruhe njih podivjanosti«, da «menda želi, da bi bila rana še večja«, da «se taka podivjanost čuvstev mora pričakovati le od pokvarjenih ljudi, ki jim srce ne pozna usmiljenja«. In tako naprej. V istem članku trdi, »Edinost«, da se je ponesrečil tudi Matko Crijenica in da je «Pučki Prijatelj« tudi' njega zasramoval in mu še večjo rano želel. Toda, v celi tisti številki «Pučkega Prijatelja« ni Crijenica niti z imenom niti s kakršnim kotli namigom o-menjen. Tudi glede Starega «Pučki Prijatelj« ne omenja one nezgode, ker Tomo Herak, ko je ono «Poslano» sestavljal, ni sploh vedel, niti se zanimal za telesno zdravje g. Starega. Odkod torej «podivjanost čuvstev« in celi register o-nih strašnih »podivjanosti«? — Vidi se pač, da je «Edinost» docela izčrpana in da samo še s svojim framasonskim človekoljubi jem maha okoli sebe kar na slepo, misleč da se na tako sladko-stru-peno vodo vlovi še kaka rodoljubna muha, ki pač veruje v «Edinost« zaradi častitljive starosti in lepega imena. Mi njenega pisanja ne bomo imenovali »strankarska podivjanost«, ker stari fregati se pridevek «divjega» slabo prilega. V obzir moramo vzeti, da je revše staro in opešano, zato bi nam na vsak napad odgovorila s »podivjanimi čuvstvi«.
Kam vodf nacionalizem. Egilberto Martine, duhovit pisatelj, tretjerednik, branitelj krščanske resnice, državni poslanec itd., imel je to napako, da je bil bolj nacionalist kakor kristjan. Povsod sama «gronde patria«. Sedaj je sotrudnik brezverskih snoparskih listov in katoličani so ga že javno imenovali Judeža. Tako je prenapet nacionalizem iz moža naredil snoparja, ki se ne sramuje zagovarjati greh in nasilstvo.
«M A Tj T LTSf.
Kako je s politiko
Belgija uredila svoj dolg.
Že dolgo časa skrbe Amerikamoi, kako bi svoje evropske dolžnike prisilili k plačilu. Svote pa so tako velikanske in evropske države tako obubožane, da se le počasi lin z velikimi težavami doseže nekakšen sporazum. Marsikdo se radovedno vpraša, ali niso že takrat naredili dolžnega pisma, ko so denar posojali. Stvar je taka: med vojno so evropske države nosilo vso težo vojskinega dela, Amerika pa je v vojno pristopila le kot kupčeval ec, kateri voha prihodnje dobičke. Ko je bila vojna najhujša, so Evropejci denar zahtevali. Amerika je morala dajati s polnim prgiščem; niii bilo časa pisati dolžnih pisem in sekirati dolžnikov. Kajtiii, ako bi denar pošel, bi zmagali Nemci in potem bi Amerika izgubila vse. Zato je takrat zatisnila obe očesi, posojala miljande in si mislila: že pride čas, ko zagrabim.
Ko so se mirovne pogodbe podpisava-le im so se diplomati razleteli na vse vetrove, ted^j je začela Amerika govoriti o dolgo viiih; dolžniki so se delali gluhe. Amerika je začela govoriti glasneje; doDižniki: «Kaj praviš? Kako?» Amerika je začela prav glasno tir jati; dolžniki so se zvijali, priklanjali, obetali. Zgodilo se je pa, da se je Anglež naveličal vednih opominov, pa Je pristopili h križu m uredil svoj dolg. Seveda je on neprimerno' bogatejši, kakor vsi drugi). Na naslov Francije, Italije in Belgije, pa tudi ostalih, ,so pričele leteti grožnje. Vsi so se začeli pogajati, kako bi najbolj poceni ven prišli. Prva je svoja pogajanja dokončala mala Belgija.
Koliko Je Belgija dolžna.
Med vojsko je Amerika posodila Belgiji 191 milijonov dolarjev. Za vraaiilo teh so se domenili tako: Belgija bo vrnila samo kapital., obresti pa nič. Kapital pa bo vračala 62 let. Leta 1920- bo vrnila pol milijona, leta 1927.. 900 tisoč, in tako leto za letom, nekaj več, tako da bo 1. 1932 plačala 2 milijona in 900 tisoč dolarjev. Amerika izgubi tako okroglo 200 miliiijo-nov na obrestih.
Druga reč je pa doilg, ki ga je naredila Belgija po končani vojni. Tisti pa znaša 246 milijonov dolarjev. Tudi ta se bo
vračal 62 let, a treba bo zraven tudi 3% obresti,. Obroki bodo pa tudi prva leta manjši in potem vedno večji.
Kaj pa drugi.
Amerika je dovolila Belgiji boljše pogoje, kakor svoječasno Ang,Lirji. To je tudi umljivo, saj Anglež je močnejši. A zelo so radovedni ostali, če bo strogi upnik tudi njim kaj polajšal, ali nič. Na vrsti sta sedaj Franoiija in Italija. Glede Italije se čuje, da bodo pogajanja kmalu končana. Tako bo počasi vsa Evropa pristopila h križu in spoznala, da pravi gospodar ni ona, ampak Amerika.
Kaj se godi v Jugoslaviji.
Po sestavi Pašič-Badičeve vlade se je položaj za Pašilča zeiLo izboljšal. Radičeva stranka je popolnoma v njegovih rokah in zgovorni Štefan sam ima svet strah pred zvitejšim starim državnikom. Pred svetom se smatra za večne čase končan spor med Hrvati in Srbi. Vse vladno časopisje piše v tem smislu in preproščaki so o' tem že kar prepričani. Zapadne države so tudi vesele sporazuma med Pa-šičem in Badičem, ker so se dosedaj bale, da bi Badič' res utegnil biti nevaren za obstoj Jugoslavije. One pa žele, da bi bila Jugoslavija močna in da bi njim posojala svojo moč proti slovanski Rusiji za počen groš na dan, To je razlog, da se vesele sporazuma. Govori se celo, da so Angleži posredovali in pritiskali, da je do tega prišlo. Nasprotno pa so ruski časopisi v ostrih besedah obsodili Radiča, ki je malo poprej oznanjal kmečko republiko in se vezal z boiljševikii, sedaj pa sam priznajva, da je imel ljudi za norca.
Ali so Hrvatje zadovoljni ?
Med kmečkim ljudstvom po Hrvaškem vlada razočaranje. Da bo njihov oboževani S ti pica kar čez noč vse okrog obrnil, tega preprosti, naravno misleči kmetje, niso mogli pričakovati. Če je to pravilno, kair jo sedaj naredil, zakaj pa ni tako ukrenil že pred več leti? Zakaj je vlekeiL ljudi za nos? Tako mislijo kmetje. Izobraženi svet na Hrvaškem pa stoji po večini pod vplivom Judov in framasonov; življenjski nazor takih ljudi je dobro jesti in piti, zabavati se in i-rneti sebe in svet in Boga za norca. Te-
Naše narodne pesmi.
Ura bije, vahtar vpije.
Sento ,	.	^	K	I	K
°U • Aa	'afvtot,	-opv-jc,	&o&lu/	-	Aa^tc	'Mi	tju	-ijC	*U.-	/ta.
m
M
- kaj	ha	-	It	•	/10	£Boa
J JM>
f r p [/>?=*=
Ura bije, vahtar vpije.
Poslušajte vsi ljudje:
Ura teče, vest me peče, za katero sam Bog ve.
Po prvui poti barija hodi
sč svojim sinom Jezusom. Po drugi poti mi Jezus hodi, kliče grešnike h pokor’.
TT
Po tretji poti hudič moti vsakokterga grešnika. Po tretji poti hudič moti vsakokterga grešnika.
Glih v vniži (v beli riži) pri božji mizi bomo videli Jezusa. Glih v viži pri božji mizi boano videli Jezusa.
Brat in »estra,
Boga častimo,
da v nebesa pojdemo.
Tam so borno
veselili
zdaj ino na vekomaj.
(ali : vselej no na vekomaj).
mu delu izobraženstva je Radičev skok popolnoma umljiv in naraven. Vsi hite sedaj okoli njega, da bi ujeli kakšno mr vico od vladne mize; vsi pojo hozano i-dejam, katere so včeraj preklinjali.
Antiklerikalizem.
Hrvaškemu' izobraženstvu se je prikupil Radič s tem, da je postal naenkrat zastavonoša antiklerikalizma. Sam se je pohvalil, da je s svojo spretno taktiko vsak čas onemogočil, da bi se razvila na Hrvaškem stranka s krščanskim programom. Delal se je vedno duhovnikom velikega prijatelja, začenjal svoje shode z molitvijo in, s krščanskim pozdravom «Hvaljen Jezus«, velikokrat imenoval Boga v svojih govorih, toda vse samo zato, da je premotil kmete in duhovnike, da se ne bi ustanovila res krščanska stranka. Sedaj, ko so katoličani v političnem oziru čisto razbiti in onemogli, je Radič priznal pravo barvo. Napadel je katofliške škofe, opsoval katoliško zavedne Slovence in rekel očitno, da treba Hrvate odtrgati od rimsko-katoliške cerkve ter jih privesti v pravoslavje. Ta Radičeva protiverska smer je močno všeč zgoraj označeni večina hrvaškega izobraženstva. Za njegov antiklerikalizem mu odpuste tudi to, da je izdal hrvaški narod; kajti framasonu ni ]»rvo nairod, marveč sovraštvo proti veri.
Opozicija.
Manjšina hrvaške inteligence, katera ima resne nazore o življenju in o politiki, je pa Radiču nasprotna. Politično se zbirajo nekateri okoli «Ilrvaške zajedni-ce», v kateri so zelo odlični možje (Trum-jhič, Polič, Bazala, Laginja itd.). Sedaj jo j tudi iz Radičeve stranko izstopilo več poslancev, kateri so osnovali poseben klub. To so takozvani Radičevi disident je (nezadovoljneži). Gibati se je začela (udi . «IIrvatska pučka stranka«, katera ina I krščanskosocialni program. Kaj bodo te stranke dosegle, se bo pokazalo v pri-| hpdnjosti, zlasti kadair bodo nove volitve.
Naskok na Slovensko Ljudsko Stranko.
| Slovenci so pri volitvah dali. zastop-I stvo svojih koristi, «Slo venski ljudski stranki«. Pašič je večkrat poskušal to-stranko pridobiti na svojo stran, pa ni bilo mogoče. Slovenske razmere so v mnogočem različne od hrvaških. Večina slovenskega izobraženstva, zilasti višjega, ima bolj resne življenjske nazore in velik del tudi vero v Boga. Taki no marajo za politično komedijanstvo. Takim je tudi politika resna zadeva. Taki tudi v politiki zahtevajo poštenost. Predvsem so se že večkrat in jasno izrekli, da hočejo biti Jugosloveni in v prisrčnem razmerju s Srbi in s Hrvati, toda ne v tem smislu, da bi nehali biti Slovenci, da hi opustili svoj materni jezik in slovenske knjige znesli pod streho. Tudi katoliške vere ne morejo Slovenci obesiti na klin ter obleči i pravoslavno kakor nov kožuh
V nasprotju z velikansko večino slo-venskega naroda in razumništva hoteli so dosedaj «samostojni demokrat j e« delati drugo politiko. Vedeli so pa, da drugače ne pojde, kakor tako, da tudii slovenska inteligenca postano brezverska, udana lahkomiselnemu življenju, nesramnosti in pijančevanju. Tako inteligenco je potem lahko porivati iz stranke v stranko, iz naroda v narod, iz države v državo, kakor ravno kaže mogočnikom Časopisje samostojnih demokratov piše prav po načrtu in širi med bralce smrad on gnilobo. Vendar dosedaj ni bilo še posebnih uspehov, kor ima tudi Ljudska stranka močno časopisje.
Sedaj jo priskočil demokratom tudi Radič' na pomoč. Dobil je na svojo stran ljudi, kateri bi se radi dokopali do politične veljave in sedaj obota on sam, da pride na Slovensko, da bo'tudi sloven skemu kmetu zmešal glavo.
Mod tem pa vse Ljudski stranki nasprotno časopisje buta v njeno trdnjavo Zahtevajo, da mora Ljudska stranka skleniti sporazum z vlado, da ne bodo ostali, Slovenci praznih rok. Ljudska stranka pa odgovarja, da tak sporazum, kakoršnega je sklenil Radič, bi bila že
zdavnaj lahko sklenila, pa ga ni marala in ga ne mara niti danes: sklenila le takega, katerii bo Slovencem zasigural ime, čast, knjigo in kruh.
Ofenziva proti:	Slovenski	Ljudski
stranki se pa nadaljuje z vsemi baterija-mil Videli bomo, kakšen bo uspeh. Prerokovati nočemo.
Pepo iz Koludrovice*
Pepo pri starem sv. Antonu v Trstu.
«Bem no ,se buo pej šlo anmalo pogledat h ta starme s vetrne Antuone, kale u kej vžingajo jn pojejo« sm rieku un-krat, ku so pisali u mojme «ta Malme», da be blo prou, če be Pepo vtakneu če dol suj nus.
Jn hiinale je blo zrelo.
Ano nedelo ku ni blo v Zgonike glih neč andohte sm se nečko zebeu dol čez Kontorveu, u Barkoli sm vzeu tramvaj jn prou hmale sm jo prbejglajtau mimo Mihca jn Jakca do cierkve- Prou glih u šteh sm pršeu. Gor na iprižence je beu an mlad jen ne miga grd gasput z uo-čalme jen je glih držau nauk, Ku aji ga anmalo bel pobouskau z uočmi, sm videu, da ima redeče lasi. Očo Pepo ! sm si mi-sleu, tašni ledje sm čeu mojo ranjco mater, Buh je dej dobro, so nagli jn sam na veš kdaj te prpelejo ano uokule uh.
Stisneu sm se pd ga.jnk h ane spovednice jn sm fajn nategavau uha jn paslii-šeu, ma morem roč, gaspud je uočen numero ajns. Ku je kumpleu nauk, sm videu kaku se je zdej ana zdej druga punca zebila skuze ane vratca po aneh štejngah.
Tle g ar buo treba jet, sm jo pregriin-tau hitro>. Anma.lo sm se popraveu metu-lai pod vratam, koraža Pepo, j n sm se stegneu na gajnk. Pret ta zadnja štejnga je fajn, zaškripala — vse peuke so se uo-zrle — «0 Pepo, zlate naš Pepo, višga, višga .— vse so prtekle uokule mene jn me dajale roko ano v klebiikah, ane v šjaletoh na glave ane uodkrite, ma ta-ku so mo bi e vesele, da nism prčakavau. Prouzaprou me je blo anmalo sram, se moresto mislet, da vas, ku da be vstrleu, zasiije toilko tošneh; nekaj sm jecou, ma neč več na vem kaj.
Polic so prem en jul e note j n so začele po-zakristiji, uorgle so zagrmele jn vse 1'raj-le so an tre tal e jn so jo udarle ano pesm prou po naše j,m dobro ne miga slabo ara. Akrabolt nazaj, sm se misleu, do-hro jo režejo, fajn grejo v šteh. Zdej pej zdej se je uozrla kašna name jn se me posmejala, ja nism misleu, da so taku fajn punce.
Pole so preonjale note Jn so začele po-jet letanije. Pr uorglah je bla ana frajla s klebiikam, majhna ma živa. Ja ti s1 kampelc, »m se misleu, ku jeh je taku mastila in preberala, da sm kr uobstau.
Ma čudno se me je pej tu zdelo, da sm punco vžej nekam poznau. Oi sm jih n»o* gu videt? Ano za ta drugo sm uogleda-vau jn posiebno ana ku an hauptman zravn mene, ku jo pojela kukr an uodra-ščen možekac se me je zdela strašno znana. Ma se nism mogu domiselt jn sna djau, do jeh muorm po andohte anmalo pobarat. Sevejde sm moleu in poslušen do konca. Še ano uordengi 'so udarle na konce jn smo se začiele uodpravlat. Ana bi pr sebe je spravla note, una pr uorglah je še anmalo prtisenla jn punce so me u-zele na sredo jn smo šle dol z baladurja, da so bomo še kej zmenle. Ma tista ta velika, ku je pojela ku an baratuon, je marširala zmiiran z mano. «Mi fantj® vkep, kaj no, Pepo?» jo rekla. — Buste štrafaj, sm se mis/eu, kaku si fnt, k11 nisi, ma sm pej raj še moučau, sc pride lepšo sku	(Dalje prihodnjič.)
Kaj nam z dežele pišejo
Kako je v KAZLJAH.
Bra.1 sem. v Malem listu o vtisiih popotnika, ld je obiskal UbeHjsko pod Nanosom. Naj popišem pa na kratko, kako je v Kazljah. Vas je bila od nekdaj na dobrem glasu, da so- njeni prebivalci dobri in. bogaboječni. A sedaj je vojska dosti izpridila, posebno mladino. Pri nedeljski EB&ši je videti malo ljudi v cerkviii, veliko pa je odzunaj posebno mlečno zob e ifiJladine. Stoje tam s klobukom na glavi, se zabavajo in kade cigarete. Med popoldanskim blagoslovom sem videl igrati &a krogle. Ko so ljudje hodiiili od litanij, So se igralci hoteli skriti, pa so jih vir deli vseeno in se zgmžaJLi. Včasih je bilo drugače. V gostiilnii pri ranjkem Lovrencu Vranu smo. radi igrali na krogle ali kegle. Ko je bila ura dve popoldne, k^dar je blagoslov povsod, kjer imajo duhovnika, rekel nam je gostilničar: «Fantje in možje, krogle proč, zdaj i-niajo povsod blagoslov« (pa takrat ni bii-lo duhovnika v Kazljah). Pa sma'ubogali- Ko je bila ura dve in. pol ali tri, nam je rekeili Vran: «No, zdaj pa lahko naprej *tfiute». Pa smo spet poprijeli. Lovrenc Vran je umrl, ž njim pa tudi- tista lepa stara navada. Kako prav bi bilo, če bi jo ®pet vpeljali, tembolj ker imamo sedaj duhovnika v vadi. tomaj.
Knjižnica «Pevsko-brataega društva “Tomaj», naznanja svojim editalcem, dia je kupila vea Lepih knjig, evo jih: Svetovno znani roman «Zairočenca» (i pro-hiessi sposi), spisal Man zoni, poslovenil dr. Budal, milainska zgodba iz 17. stoletja; «Socijalizem», spisal dr. Ev. Krak, ^ajv-ecji socijahii delavec na Slovenskem; «Idaliizem», spisal D. Godina; kupili smo tudi več drugih broširanih krji-žic. Kdor si žoli izposoditi te ali one knjige, naj se zglasi v čitalnici v hiši št. 11 )d 13-14 v,sako nedeljo in praznik. Člani d«>-he knjige do preklica brezplačno, necla-ni pa proti malemu prispevku.
Iz VREMSKE DOLINE.
Z ozirom na dopis pod enakim naslovom v predzadnji številki «Mai«ga lista« Ugotavljamo sledeče: Dopis ni bil naro>-^en, kakor se nekod trdi. Kajti prepričani smo sami, da nam tako vrste dopisi'. v°č škodujejo kakor koristijo in to iz slede tih razlogov: 1.) Ni res, da smo sp korali zadovoljita z oblastvenim dovo 'jenjem, ki se je glasilo, da sme biti cela stvai- prikrita mod štirimi stenami, pač P®- jo res, da se oblastveno dovoljenje mi tako glasilo, in je res, da smo le uporabili zakon, ki pravi, da so privatne prireditve dovoljeno v zaprtem prostoru, za Povabljene in brez obvezne vstopnine. 2 ) Zavedamo so samiii, da ocena, kakršna bila priobčeno, sploh vsevprek le hvali kot vzorno, brezhibno, dovršeno itd. l^°r pa se sami zavedamo velikih pomanjkljivosti, čutimo, da pretirana hva-^ ni na mestu. Sili nas ponos, da tudi hvalo zavrnemo v pravo meje.
Prireditelil.
Kobakid.
V «Edinosti» poroča nekdo, da se 1° na§ komisar Miljareti odločil za. °hčinske volitve, da pa sili kobariške veljake, naj bi v listo deli vsaj dva fašista, faradi tega siljenja se «Edinost» obrača ^ videmskega prefekta in ga kliče na Pomoč! To so prazno besede. Saj jo jasno °’t beli dan, da komisar ne dola tega iz astne glave, ampak po naročilu prefekta lz Vidma. Ne obračajmo se torej tako, da nam bodo v Vidmu še krave smejale. °niisar naj zahteva, kar hoče, mi pa °®»o volili, kakor bomo hoteli. Biljana v Brdih.
Pri nas nekateri še ne vedo, kaka bi ®e odločili, ali za Prosvetno zvezo v' Go-ali za Zvezo prosvetnih društev v Go-^ Prosvetna zveza je obstojala že 1921. °t edina zveza. Ta zveza je silovenska Orodna, krščanska, demokratična. Tedaj bili še v pravi slogi, dokler ni dr. jabršček ustanovil poleg te edine zveze 6 novo, nepotrebno, razkolnisko Zvezo
prosvetnih diruštev, ki je siicer narodna, slovenska, a je (svobodomiselna, tako da jo je obsodil goriški nadškof, Ki je sam tudi Slovenec. Mari naj še mi gremo v borbo zoper slovenskega nodšk^fia? — Nekdo je pisal, da hočejo tisti, ki so za pristop k Prosvetni zvezi, razkol. Pristopimo vsi Složno k Prosvetni zvezi, pa ne bo v vasi razkola, ampak le mila sloga*. To je vendar dovolUj jasno! Potem pa vendar ne bomo pristopali k zvezi1, ki spi, ki priredi pa 20 predavanj na leto, ampak k zvezi, ki je priredila letos 200 predavanj, nebroj dobro uspelih tečajev, med temi glasbenega, pri katerem so sodelovali možje kakor Em|i(l Adamič', Srečko Kumar itd. Ali smo torej slepi?
BEZOVICA v Istri.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo imeli tudi letos pri Materi božji na Zvročku lepo slovesnost. Prišlo je tja od blizu in daleč mnogo ljudstva. Mnogi so prišli na božjo pot, a nekateri tudi Bogu na pot. Ti le so se bolj zanimali za zazijskii sir, in ker je bil precej slan, so ga pridna zalivali s vinsko kapljico. Vendar se mora reči, da ni biilo nobenih večjih nerodnosti, kakor se je to dogajalo pred vojno. Tak ra. t. .so si fantje na Zvročku «plačevali stare dolgove«. Če si niso mogli prej ohladiti vroče krvi, so storili to gotovo na Veliki šmaren. Že med letom so si pretili: «Buog ben plač o v pr Dvice Marije«. Hvala Bogu, da je zdaj v tem oziiru boljše. Na splošno je med fanti menj pretepanja, kar jim gotovo dela čast.
Da so popolnoma ne pozabi stara razvada, smo imeli v vasi mali pretep. Loški fantje so se nekaj spričkali z našim znanim črnosrajčnikom, ki je leta 1921. in 1922. kakor kakor kakšen turški paša strahoval celo vas. Mislil je, da še vedno trajajo tisti časi, ko je nekažnjeno delil klofute ter pretili poštenim ljudem, s po žigom i. dr. Ali mož se je temeljito prevalil. Ker je nasprotoval tudi karabiner-jem so ga 'malo namazali z drenovo mastjo, kar je prav fina «žavba» za vročo kri.
DOLINA.
Dr. Gabršček, tajnik falirane edinja-ške stranke, je zadnji občni zbor Kmetijske zadrugo porabil, da je zopet priporočal staro botego tržaških advokatov. Škoda truda, cenjeni tržaški doktor, že poznamo vašo politiko. Priporočali ste slogo, v dnevniku «Edino'sti» pa ravno zadnji čas beremo lažnjive napade1, ki se kar vrste. Priporočali ste odkritosrčnost, pa vas govor je bil zelo zavit in, noodkritosrčen. Mi vam pa odkritosrčno' povemo, da smo s stranko Wilfa-na in Slavika in kompantije obračunali. Tukaj ne morejo več pomagati' lepe besedo.
KAJ BO V ŠEMPOLAJU ?
V nedeljo dne 30. t. m. popoldne ob 3.30. bo slovesno blagoslovljen j e novega kipa Matere božje. Nato' se bo razvila dolga veličastna procesija s kipom, ki ga bodo nosila domača dekleta. Sosedne duhovnijo obetajo mnogoštevilno udeležbo a cerkvenim zastavami. Procesijo bo vodil kanonik Berlot iz Gorice. Priprave za to redko slavnost se žo vršijo. Iz BREGA.
Ker stopi s 1- septembrom italijanski zakon za žganjekuho v veljavo v polni meri, je Kmetijska zadruga v Dolini sklicala izvanredni občni zbor na posvetovanje v nedeljo dne 23. 8. Ker se mora 5 zadružnih žg&Lnikov vn.iaiti, se je pri občnem zboru sklenilo, da naj se žgalniki nad ročajem odrežejo, da bodo lahko ra-Mjivi za kuhanje žehte ali prašičem, ter naj se na dražbi prodajo.
Sklenilo se je da se ustanovi žganjc-kuhna zadruga; sklical se bode ustanovni shod v nedeljo dne 13. 9.
Toraj na delo ali tropine na gnoj.
MALI OGLAS!
VELIKA ZALOGA papirja, papirnata vrečic. Uvoz Ib Izvoz na vsa kraj« Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastoae Dolinar, Trst — Via Ugo Polonic 5.
KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajco, maslo 1 t. d. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffincria 4. GOSTILNIČARJI, imam v zalogi veliko množino istrskega vina. Belo po L. 260.—, emo po L. 270.— hL Se priporoča — Vodopivec — Podgrad. _____________________
IŠČEM KOVAČA od 16 do 20 let starega in nekaj izvežbanega - Josip Ferluga, kovač — Karte štev. 50 pi Portorose.
Gostilničarji, pozor!
Kmetijsko društvo v Vipavi ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino 230-240, desertno od 280 lir naprej.
Privatna klinika
D.r Cicero
v Postojni
izvršujejo se vse \irur-gične in notranje operacije
Vsa električna zdravljenja
Žarili X
V. IjDbliansHl vzorčni veleseiem
od 29. avgusta do 8. septembra 1926
Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50. - in ki daje knpca pravico do znižanega jugoslo-venskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi 80% popust na italijanskih in 50% popust na jugoslovanskih železnicah, obrnite ■e do komisarja sejma za Italijo
J08 ČEHOVINA V TRSTU
Viale XX. Settembre «5-1.
NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugnglovenski konzularni vizum. V ta namen naj se mu dostavi potni list skupn« z zneskom Din. 50.— za vstopnico, Din. 21).— za konzularni vizum in Lir. 5.— za postne in režijske stroške.
Katoliška knjigarna v Gorici
Gosposka ulica 2. je letos založila pet slovenskih molitvenikov : ZGODI SE TVOJA VOLJA, OČE NAS, ZDRAVA MARIJA, Kam greš, ANGELČEK. — Ti molitveniki so vezani v 60 različnih vezav ter stanejo od 180 do 40 lir.
Stiskalnice za tropine
Mlatilnice in ventilatorji zalito in vsakovrstni poljedelski stroji pri
muoitdi
Trst, Via Sanlta 8
(vogal v. Porporella)
Zobszdravnišhl ambulatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12. «pre in od IS. do 19 ure
Ljudske cene.
31
Zaloga domačih vin
Vipavsko, istrski refošk in kragki teran. - Na debelo in za družine VIALE XX SETTEMRRE 94 (prej Acquedotto), na drobno in za družine VIA GIULIANI 32. - Telef. 2-41, Priporoča se lastnik
ER. ŠTRANCAR.
Ee
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.O
ZALoGA: Trst - Trieste (2)	-
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)/
V zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča.
TAMSTVO ZA VEČ LFT. Tel. 22-4?
Josip Osftrouška
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
-................ nf
: Mehanična pekarna in slaščičarna
! Žerjal & C.°
j Via Cedila di Klttmayer it. 14
■ se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki množini piškote in druge slaščice.
:	Zastopnik mehaničnih peči t znamko
:	„ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
ALOJZIJ POVH
UR AR IN ZLATAR
tlazza iaialti 2,1.1. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Pro' daja, kupuje, popravlja vpakovrstnt predmete — Korist vsakega je, da •e prepriča o cenah.
HttuiHniimitttSflEmmRRimnattttitmMmHimmnRiimmmu tuiumnitottuHiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiuiiniHn^
Poravnajte
naročnino!
S—
s
Andrej Purii
Kova Skl mojster
TRST Via NMHa i«. E
IzvrSuje
Vsakovrstna stavbena dela. • • Železna | ograje In omrežja - Takojšnja izvriitev. | ItedHnikl vseh vrst. Izdeluje Uidi | = Spopoinitva	železne rolettes*	=
umnim mimmiuuuntiiimittumiiMttmtiMMtmtiiiiiiiiiiiiHiituiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtmiiiiilF
GOSPODARSTVO
Čič ni za barko
V z vezji: z davkom na uvoz žita in na podražitev kruha smo v zadnji številki razpravljali o zaščitni carini. Da bodo bravci laže razumeli pomen zaščitne carine, bomo navedli praktičen zgled, to je vprašanje železnih izdelkov v Italiji.
Pravilno ravnanje.
Na Angleškem imajo silno veliko železnih izdelkov, od kovaškega kladiva do najbolj naprednega stroja. Tako je tudi na Nemškem. To je tudi lahko umljivo. Tam imajo dosti železne rude, Iti jo kopljejo v domači zemlji, imajo pa pa tudi dosti premoga, da rudo topijo in da surovo železo prekujejo v izdelke. Da u-speva železna industrija, je treba torej železne rude in premoga. Ker sta ta dva pogoja dana na Angleškem in na Nemškem, je železnima tam razmeroma poceni, saj je res domač izdelek.
Z glavo v zid.
V naši državi ni ne železne rudo ne premoga: oba pogoja za železno industrijo manjkata! Človek bi dejal: Tod se ljudje ne "ukvarjajo z železno industrijo, ker zanjo ni pogojev, ampak se rajši pečalo z delom, ki je tod naravno ! Pa ni reš^sj/ državi imamo v Milanu in drugod velike tvornice za žellezne izdelke. Seveda to košta, jja silno dosti- Pomislite: daleč iiz tujine morajo uvažati rude, daleč z Angleškega morajo uvažati premog in zato ni čudno, da pride izdelano blago iz laške tovarne po veliko- višji- ceni, kakor pa pride enako blago iz nemško tovarne. Ako bi hotel n. pr. Kraševec kupiti kladivo, bi ga iz Nemčije manj stalo kakor domače. Človek bi rekel: Zakaj pa silimo z glavo v zid? Mari so neumni laški fabrikantje, da izdelujejo železnino, saj vedo, da jih bodo nemški tovarnarji izkonkurirali ? Laške fabrike bodo morali zapreti !
Kako si pomagajo ?
Laški tovarnarji pritiskajo na vlado,
na parlamente, da postavijo na uvoz tuje železnine tako visoko carino, da tuje blago ne more k nam čez. Na primer: domač, v Italiji izgotovljen železni izdelek stane 70 lir. Nemški ali' angleški- tovarnar pa bi rad dal enak izdelek, prepeljan v Italijo za 50 lir. Kaj se zgodi? Vlada nastavi na tuji izdelek uvozno carino (dac) 30 -lir, tako da moraš ti v resnici -dati za tuji izdelek 80 lir. Tal carina se imenuje zaščitna carina, ker ščiti laški izdelek prod tujim.
Koga ščiti ?
Mari ljudstvo ? Kdo potrebuje železno orodje ? Kovači, kmetje, rokodelci, krojači, šivilje itd. Torej le ljudstvo. Ali je temu ljudstvu v korist, da je tako blago po -ceni ali- drago? Po ceni seveda. Komu na čast je torej zaščitna carina? No ljudstvu, ampak fabrikantom. Ivo bi ne bilo zaščitne carine, bi šlo par fabrikantov rakom žvižgat, a milijonskim množicam ljudstva bi bilo pomagano.
Naše stališče.
Pa našem programu bi morala zaščitna carina odpasti. Človeku naj bo omogočeno, da kupi robo, ki jo potrebuje, po kor so da nizki cenil. Mari je država zato, da ščiti' par fabrikantov? Res je, da bi potom več tisoč delavcev zgubilo delo v železniških tovarnah, a ti bi so morali zaposliti v takih panogah, ki so za našo •državo kot nalašč. Naša država nima nc rud ne premoga; zato je za železno industrijo ustvarjena kakor Čič za barko.
«Ni vsak človek za vsak meštir«, pravi Kraševec. Človek, ki je izvrsten za kmeta, no bo šel za Slabega trgovca. In zakaj bi človek, ki mu je dal Bog talente za zdravljenje, šel- zemljo kopat ? Mari pojde jecljavec za pridigarja?
Ravno taka je z državami. Laško zemljo je Bog blagoslovil s sijajno prstjo, s čudovitim solncem; je zemlja za poljedelstvo kakor malokatera. Grofovska zemlja naj- bi se razdelila med ljudstvo, ustanovili -naj bi veliko kmetijskih šol, da bi -poljedelstvo napredovalo, pa se bo veliko boilje živelo.
Cene po Italiji. Pšenica: Parma 193-15, Vercc/lli- 182-185, Rovig-o 180-188, — oruza: Reggio Krnili a 100-165, Ver-elli 145-150, Rovigo 155-1G0, Parma 153-15. — Živina : voli 550-620, krave 500-50, teleta 700-850.
Cene po Istri. Črno vino: Piran 50, Črtni vrh 300, Krašic-a 260-300, Pazin >0. — Belo vino:	Piran	200, Črni
rh 260, Pazin 240, Sv. Vincenat 200, Paz
30, 0 -1 j e poprečna cena 10 lir liter.
- Seno 15-35 lir sitot. — Pšenica 30-200, — Koruza 130-150.
Semenj v Herpeljah 3. avgusta: Volov 3, krav 106, telet 16, prašičev 52. Cene oiov 475-525, krav 425-825. Prašiči po 80 o 120 lir glava.
Darovi za „Mali List“.
Šmihel 20 lir; Barbič 25 lir; p. Lin 5 lir.
Naia poita.
Vrhpolje- — Pustimo «Čuka» Cukati-, pojdimo ravno po dobri poti naprej.
Odkod 7 — čez pijance jo nekdo postlal dopis. Pravi: «Ni mogoče popisati gorja v hiši, kjer biva pijane-c«. To radi potrdimo. Toda, kdo je to pisal in odkod ? Pijansko gorje imamo žal po vseh slovenskih vaseh.
Poštno nabiralnieo v Šmarjah pri Kopru -prosimo za točilo oddajanje «Malega lista«. Dinst j e -dinst 1
Knežak. — Podpisati se !
Šjora Kati na placu
Tiskarna S. Spazzai - Trst
Po čem je lira?
Dne 25. avgusta ti dal ali dobil: aa 100 dinaijeT — 47.25 L. ta 100 t. kron — 78.75 L. n 100 fr. franke? 124.50 L.
M 100 šilingov — 882.— L.. ib 1 dolar — 26.40 L. la 1 fant — 128.25 L.
ČevIJarnlca FORCESSm
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
[[St via Capnin S pni Sv. Jakobu JfSf
m
tt
■3
>
H
O
mo
M ••
E M
& t/J Pl >
13 ^ M <
5 M
« m M
o
D)
O
d
S ©
N pj
S
o
> a
S S
M 01
d d
O
Si
■H c>j co ^
O
>
O
9 td
n
M ^
” 'g
K fr<
m W
M M
H tO O J>
O > Eh
Slovenci! Kupujte samo pni Forcessinu!
.Ljubljanska kreditna banka
Podružnica u Jrstu: Tia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov: Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
Podružnice:
GOBICA. Met, Cilje, frnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Melkovit, K. Sad, Plul, Sarajeva, Spili. ‘ . ' .
Centrala v Ljubljani *
Dclnilka glavnica In rezervni zaklad:
--------60.000	000	dinarjev-------- *
■
■
M
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge no vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/o, a vloge na tekoče račune v lireh in v dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne pušice (SAFIiS)  ---------------------------------------------------------
je odprta od 9Va do 12.50 in od 14V2 do 16 ure.
mi
Tri-soda
■ *
• H
Urša: O, šjora Kati-, dober dan. Vre dougo- Vas ni blu videt. Kaku je kej?
Kati: Ni ga dobru več na -svet Jest sn ga šempre v velikih pensirjih.
Urša: Ka če tu reč, šjora Kati. Al ste bla vre spet kej boJana?
Kati: Neč bolann, kčkola mija, ma ga je muj muž, ki ke -me šekira jen me ne da spit nauke a-n k-ofe pači-flkamente.
Urša: Ma, kej ste jemel-i z nim taku hudga? Al je kašna želo-zija, al je od gran vročine?
Kati: Urša mija benedeta, tu ga je druga štorja. Tu je, prkč ujemi ga ni maj bastonca bela srajca jen -drijoman bronto-lira, de jest p ere m u kofeti-
Urša: Čujte, šjora Kati: tu ne buo teško poprav t. Vi neč ku čiipto zanaprej Tri-sodo, pej buo vsa bjankerija ku snieg hiela.
Kati: Al ga vi užate Tri-šoda ?
Urša: Poglejte moje late od mlieka, kaku se svetjo ! Jih tudi perem ses Tri-sodo.
Kati: O benedeta! Šubito grem u bo-tega kupt ano škatolo TirMo-dai Arive-derčii, Urša 1
• rt
• rt
• 4
• rt
• H
• rt
• rt
Poglejte se v ogledalu, katero ste očistili s
Tri
videli boste, kako se čisto sveti, kako leskeče 1 Za čiščenje stekla, lončevine, porcelana, kristala
je TRI
čudovit, ker učinkuje hitro in do popolnosti.
Stane malo, izplača ae bogato
i£iaj.iaj.ia
[LiajLiaiiai