Glasilo krajevne skupnosti Koq
Opusten»V
Čarobne božične praznike fer «rečno in bo?ato leto 2018
Številka 74
GRUDEN 2017
KRAJEVNA SKUPNOST	TURISTIČNO in KULTURNO
KOG	DRUŠTVO KOG
VABITA
na
SPOMINSKI DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
v sredo 27. decembra 2017 ob 18. uri v Osnovni šoli na Kogu
Program:
-	položitev vencev
-	slavnostni nagovor
-	kulturni program - ŽIVLJENJE
Pričakujemo vas na Kogu na prazniku spomina!
PO KONČANI SLOVESNOSTI VABIMO VSE KOGOVČANKE IN KOGOVČANE, DA OB PRIGRIZKU IN KOZARCU VINA NAZDRAVIMO ZA SREČO IN ZDRAVJE V NOVEMU LETU
Predsednik sveta KS Kog Slavko BEDEKOVIČ
NAMESTO ČESTITKE
(Razmišljanje o nas)
Ko sem pred dnevi vzel v roke knjigo » Na razpotjih časa« našega prevečkrat pozabljenega rojaka literarnega publicista, esejista, kulturnega delavca, kritika, prevajalca, urednika in književnika Božidarja Borka, sem nehote poskušal potegniti vzporednice med njim in nami Kogovčani, ki smo njegovi zanamci.
Tako kot Božidar Borko, smo tudi mi bili zaradi različnih razlogov v naši domovini prevečkrat potisnjeni na obrobje.
Ne vem zakaj je tako. Razlogi, za potiskanje v pozabo, so različni. Preveč je takšnih, ki so nerazumljivi in pritlehni, ko so nas nekatere druge slovenske pokrajine poskušale narediti majhne in nepomembne, češ, kaj bodo ti Prleki z obrobja, saj v slovenski prostor ne prinašajo nič pomembnega. Tudi sami smo k takšnemu pojmovanju večkrat prispevali s svojo skromnostjo in premajhno samopodobo in s premajhnim samozaupanjem.
Toda ali je res tako?
Če na vse to pogledamo z bolj objektivnimi telesnimi in duhovnimi očmi, tem jasneje stopa pred nas spoznanje, da ta naš lep obmejni svet v ničemer ne zaostaja za drugimi, da ni niti najmanj enoličen in kulturno podhranjen.
Čeprav naša preteklost ne more pokazati vladarskega blišča, ji ne manjka zgodovinskih, kulturnih in umetnostnih dosežkov, nekoliko manj sicer gospodarskih. Mogoče so nas postavljali na stranski tir širokega zanimanja zato, ker svojih zakladov nismo dovolj reklamno razglašali, kakor to menda hočejo in predpisujejo vsemogočna pravila sodobne komercialne civilizacije
Ne manjka nam pomembnih ljudi, ki so nas iz življenja na obrobju, postavili v središče slovenstva. Ti ljudje niso bili samo glasniki svoje ožje domačije, ampak so sooblikovali slovensko stvarnost.
Samo nekaj naj jih naštejem : Alojz Šparavec - kulturni in politični delavec; Božidar Flegerič, pisatelj in pesnik; Anton Puklavec vinogradniški strokovnjak in pisec; Rudolf Vrabl - pisatelj; Josip Zabavnik kmetijski strokovnjak, ki je postavljal temelje vinogradništva v Dalmaciji; Zdravko Klanjšček general in pisatelj; Jože Puklavec Pril, ljudski pesnik; Vincenc Cajnko -društveni delavec v ZDA, Robert Košar, učitelj in publicist, Metod Rakuša, brigadni general; Franjo in Jožef Kolarič, heroja solunske fronte, Božo Vičar, operni in koncertni pevec, Božidar Borko, pisatelj in esejist, Fran Brumen, zdravnik in pisec; Jože Kerenčič, narodni heroj in pisatelj, Dušan Breznik, demograf in statistik ter direktor Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu, Svetozar Breznik, zdravnik specialist, Rozina Šebetič, likovna pedagoginja in slikarka in letos umrli Stanko Čurin, starosta med slovenskimi vinogradniki.
2
Naj mi ne zamerijo tisti, ki sem jih izpustil, nisem vrednotil, ampak samo omenil nekatere najstarejše pomembne Kogovčane.
Danes bi že lahko našteli celo vrsto naših ljudi, ki so uspeli z velikimi koraki stopiti v življenje in soustvarjajo slovenski vsakdan.
Dr. Janko Moder je ob neki priložnosti dejal: » Prlekija in Prleki se s svojo preteklostjo in s svojimi pomembnimi možmi uspešno postavlja ob bok drugim slovenskim pokrajinam, celo dolenjskim Atenam z Jurčičem, Stritarjem in Levstikom.
Bodimo pa tudi odkriti do samega sebe.! Mar lahko trdimo, da mi sami, doma, v deželi iz katere izhajamo, dovolj poznamo, cenimo in ljubimo njene zgodovinske, literarne in druge znamenitosti?
Koliko učitelji po naših podeželskih šolah opozarjajo na dosežke posameznikov in na naše pokrajinske kulturne dragocenosti?
Ali nismo, v želji po gmotnem blagostanju zanemarili kulture srca in nam je vse, kar ima zvezo z našo zgodovino in kulturno preteklostjo, nepridobitna obremenitev spomina ?
Sam sem prepričan, da se tudi v tako imenovanem »malem življenju« skrivajo pomembne odlike. In Kogovčani imamo takšnega življenja v izobilju.
Pa srečno v NOVEM LETU I
Tonček Luskovič
3
NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
Pregled opravljenega dela v letu 2017
V letošnjem letu se je na celotnem območju Krajevne skupnosti Kog izvajalo kar nekaj večjih investicij. Ob ugodnem vremenu je bilo lažje izvesti vsa načrtovana dela in sicer:
1.	V obnovljenem delu »Košarkine hiše«, je skupaj s Turistično kulturnim društvom Kog, kletni del objekta opremilo s predstavitvijo šipona na panojih z ustrezno razsvetljavo. Tam se vse pogosteje izvajajo razna družabna srečanja in degustacije kogovskih vin,
2.	Končala se je dolgo pričakovana izgradnja kanalizacije in čistilne naprave na območju Lačavesi in Jastrebcev. Ob izgradnji kanalizacije je izvedena tudi sanacija oz popravilo vseh podzemnih vodov in na koncu preplastitev cest. Položene so tudi ustrezne cevi za elektro in širokopasovno omrežje. Priključevanje objektov na kanalizacijo se bo pričelo takoj po izdanem uporabnem dovoljenju in ureditvi vseh potrebnih razmerij z lastniki,
3.	Krajevna skupnost je izvajala nujna redna vzdrževalna dela na javnih poteh. Izvajalec podjetje GMW d.o.o. s podizvajalcem Kaučič Slavkom s.p. in je opravil gramoziranje makadamskih cest, izvedel košnjo in delno sanacijo jarkov in bankin, počistil vejevje ob cestah, grederiral ceste in opravil druga manjša dela v skupni vrednosti 14.502,03 EUR,
4.	Zaradi manjše količine snega, vendar pa večje poledenelosti, je bilo težavno izvajanje predvsem posipavanja javnih poti, vendar ocenjujemo, da je ob manjših težavah bilo izvajanje te službe zadovoljivo in v skladu z zakonskimi določili,
5.	Vzdrževanje vežice in pokopališča vzorno izvajata Dušan in Anica Prapotnik, pogrebno dejavnost pa koncesionar Dušan Bratuša. V letošnjem letu smo zaključili z gramoziranjem pokopališča, kar je pri večini krajanov naletelo na odobravanje. S tem se bodo zmanjšali tudi stroški pri košnji pokopališča in negodovanja najemnikov grobov zaradi metanja trave na grobove. Izvedena je bila tudi odstranitev in zasaditev cipres ob vežici in zamenjava okna na severni strani objekta. Končno smo priključili objekt vežice na tri fazni elektro priklop in s tem odpravili težavo pri razsvetljavi na igrišču,
6.	V obnovljeni kuhinji smo dodatno nabavili še eno omaro in obnovili kuhinjsko mizo. Kmečke žene pa so vzorno opremile kuhinjo s ustreznim priborom za kuhanje,
7.	Športno društvo Kog dobro vzdržuje in sproti obnavlja športne površine na Kogu ob delni pomoči krajevne skupnosti. V letošnjem letu smo dokončali vodovodni priključek in uredili okolico. Namestili in obnovili smo tudi igrala za otroke.
8.	Središče Koga vzdržujeta Dušan in Anica Prapotnik po naročilu Krajevne skupnosti Kog. Mnoga dela in zasaditve pa opravita tudi brezplačno zato imata tudi ob mnogih drugih (delavcev šole in vrtca, župnišča, turistično kulturnega društva, društva upokojencev, društva Antonovanje...) veliko zaslug, da je središče Koga tako urejeno.
9.	V pisarni krajevne skupnosti smo uspeli odbrati in predati vso arhivsko gradivo krajevne skupnosti in delno tudi krajevnega urada v Zgodovinski arhiv Ptuj. Predano je bilo vso gradivo KS Kog od leta 1961 do 2010 ter nerazvrščeno gradivo drugih od leta 1903 do 1953.
4
Izvedene investicije v KS Kog v letu 2017 z vrednostjo:	
Energetska sanacija šole na Kogu in vrtca	264.500
Obnova Doma kulture - projekti	4.372
Izdelana projektna dokumentacija za vetrolov pri mrliški vežici Kog	1.037
Modernizacija J P 803471 Vitan v dolžini 170 m	15.912
Modernizacija J P 803461 Vitan v dolžini 478 m	36.179
Modernizacija J P 803361 Gomila v dolžini 117m	10.135
Modernizacija J P 803233 Gomila v dolžini 345 m	32.779
Modernizacija JP 803234 Gomila v izmeri 140m	13.781
Modernizacija J P 803401 Kog v dolžini 846m	55.078
Modernizacija JP 803511 Vodranci v dolžini 182m	14.924
Kanalizacija in čistilna naprava Jastrebci in Lačaves	509.095
Izgradnja OSO Lačaves Jastrebci	19.660
SKUPAJ	977.452
Predvidene investicije za leto 2018	
Ureditev poti na pokopališču Kog	6.000
Kanalizacija in čistilna naprava Jastrebci in Lačaves	10.037
Obnova Doma kulture Kog	375.770
Modernizacija J P 803407 Kog (Hlebec) v dolžini 90m	8.350
Modernizacija J P 803392 Kog (Štampar) v dolžini 260m	23.850
Modernizacija JP 803562 Kog (Rodiga) v dolžini 210m	19.150
Modernizacija J P 803406 Kog (Hlebec R) v dolžini lOOm	9.250
Modernizacija JP 803382 Gomila (Rozman) v dolžini 170m	17.300
Modernizacija JP 803408 Lačaves (Lačavel3) v dolžini loom	9.250
SKUPAJ	478.957
5
Svet Krajevne skupnosti Kog se je v letu 2017 sestal na štirih rednih sejah in ob sprotnih aktivnostih obravnaval finančni načrt in zaključni račun, sprejel program vzdrževanja javnih poti in zimske službe, opozarjal in predlagal Občini Ormož več aktivnosti v zvezi z problematiko v krajevni skupnosti, itd.. Svet krajevne skupnosti Kog je tudi predlagal da se za leto 2018 v občinskem proračunu namenijo sredstva tudi za asfaltiranje še nekaj cest in nadaljuje obnova »Košarkine hiše, vendar predlog ni bil upoštevan.
Zaradi obnove doma kulture in celotnega objekta krajevne skupnosti bo nekaj časa motena kulturna in druga dejavnost v teh objektih, zato bodimo strpni.
Strokovni sodelavec za KS Kog Franci Trstenjak
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV
vas	Prebivalci		starejši od 70 let	
	2016	2017	2016	2017
Gomila pri Kogu	158	147	12	11
Jastrebci	143	153	22	23
Kog	232	236	21	34
Lačaves	140	139	20	23
Vitan	97	92	13	15
Vodranci	134	139	27	29
SKUPAJ KS KOG	904	906	115	135
V letu 2017 je na Kogu umrlo 7 krajanov, od tega 2 ženski in 5 moških
6
VOŠČILO
"Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota."-J. Pavček
Spoštovane krajanke in krajani,
v imenu Sveta KS Kog in v svojem imenu vam v prihajajočem letu želim predvsem zdravja in ljubezni. Ob vse hitrejšem tempu življenja naj štejejo predvsem trenutki, preživeti z ljudmi, ki jih imamo radi in ob delu, ki ga počnemo s srcem. Včasih je dovolj le preprosta beseda ali topel nasmeh, da nekomu polepšamo dan.
Želim vam veliko nasmehov v letu, ki prihaja.
Vaš predsednik, Slavko Bedekovič
7
KOSOVSKA DRUŠTVA
TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO KOG
vnskeTuristično in kulturno društvo Kog je v leto 2017 stopilo polno načrtov in zamisli, kako popestriti življenje v domačem kraju.
Ker društvo opravlja tudi kulturno poslanstvo v domačem kraju, smo februarja za slovenski kulturni praznik, organizirali predstavitev avtobiografske knjige dr. Karla Bedernjaka PERSONA NON GRATA.
Izjemen govornik, kot je nekdanji župnik na Kogu, je v razmišljujoči in zanimivi pripovedi predstavil osebo, ki »ni bila dobrodošla v cerkvenih institucijah«. Svojo predstavitev knjige je končal z besedami: » Žal moram reči, da sem v svojem življenju srečal kar precej teme predvsem tam, kjer je ne bi smelo biti, vendar je bilo še veliko več luči, dobrohotnosti in plemenitosti.«
8
V mesecu marcu je naš domačin Marko Zabavnik v dvorani na Kogu imel zanimivo in poučno naravovarstveno predavanje o naravi in o pticah s katerimi živimo. Marko Zabavnik je ljubitelja narave in fotografije. Bilo je čudovito in presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, kaj vse skriva narava okrog nas, mi pa vsega tega ne vidimo.
Aprila smo pripravili sprejem za pohodnike »Po poteh osvoboditeljev meje«. Posebej so se izkazale kmečke ženske iz naše sekcije, ki so pohodnike razvajale s pogačami in drugimi dobrotami.
Maja so članice sekcije kmečkih žena in naši vinogradniki v Gradcu predstavili našo vinsko in kulinarično ter kulturno ponudbo.
9
Junija smo organizirali PRVI VINSKI VEČER v Košarkini hiši. Po predavanju, na katerem je vinorodno deželo Kalifornijo predstavil naš član Tonček Luskovič, ki je Kalifornijo obiskal leta 1999, je sledila pokušina nekaterih kalifornijskih vin in soočenje z našimi, primerljivimi belimi in rdečimi vini. Bil je lep večer in prisrčno srečanje z vinogradniki, somellierji in enologi ter ljubitelji vina. Obljubili smo si, da bomo takšne večere še ponovili.
Prvo nedeljo v juliju se je v Gomili naša folklorna sekcija udeležila proslave in srečanja krajanov, članov društev veteranov vojne za Slovenijo in gasilcev v spomin na osamosvojitveno vojno 1991.
k
Nato smo v juliju začeli s pospešenimi pripravami na našo vsakoletno osrednjo prireditev, ki smo jo letos iz »Dnevi turizma na Kogu«, preimenovali v »POLETJE NA KOGU«
POLETJE NA KOGU 2017
Prireditve v okviru poletja na Kogu so se začele v petek 11. avgusta z, zdaj že tradicionalnim KEGLJANJE NA VRVICI, ki ga za pokal Turistično kulturnega društva organizira kegljaška sekcija pri društvu upokojencev Zarja Kog. Gre za prijetno druženje upokojencev z območja Podravja in za preizkušanje nekaterih dobrot, ki so jim jih ponudili naši domačini.
Članice Aktiva kogovskih kmečkih žena, ki deluje znotraj Turistično kulturnega društva KOG so tudi letos v okviru dogajanj »Poletje na Kogu 2017« pripravile prireditev V BABIČINI KUHINJI OB VINU IN GLASBI. Prireditev je bila prav tako v petek 11. avgusta.
10
Letos je bila to že tretja tovrstna prireditev, ki se dogaja v kleti Košarkine hiše na Kogu in predstavlja odlično kulinarično-vinsko prireditev. Gre za ohranjanje bogate kogovske kulinarične dediščine, za jedi, ki so včasih na vasi bile vsakdanje. Značilnost teh jedi je, da so izredno kalorične, predvsem dobro zabeljene z »zoblom«, kar je bilo nujno, da so ljudje bili kos napornemu delu v vinogradih in na poljih.
Na prireditvi V BABIČINI KUHINJI OB VINU IN GLASBI smo k jedem postregli še z domačimi vini in kulturnim programom.
Vse se začne z zbiranjem gostov pred vhodom v klet Košarkine hiše, ki ga osvetljujejo bakle in ko postrežejo z »aperitivom«. Letos smo tako goste pričakali s penino PUKLAVEC FAMILY WINES. Ob plačilu konzumacije, vsak obiskovalec dobi leseno žlico, ki jo lahko odnese za spomin domov, ob vstopu pa si vsak vzame še lončeno skledico, ki je potrebna za pokušino hrane. Vsa hrana se poje stoje ob sodih, ki služijo kot mizice, sicer pa se v kleti nahaja tudi nekaj okroglih lesenih mizic.
Tokrat smo za blizu sto zbranih gostov pripravili pet »hodov«. Hrano postrežejo »kogovski dečki« v črnih hlačah, belih srajcah in črnih metuljčkih. Vsako hrano tudi predstavimo, prav tako tudi vino, ki ga postrežemo ob določeni jedi.
11
Tako so letos na jedilniku bile sledeče jedi:
-	Oljova govedina, kruh, ocvirkov namaz in vino ŠIPON PRA VINO Čurin-Prapotnik
-	Fižolčkina župa, zabeleni sirovi štruklji in vino ZVRST KMETIJA LUKMAN
-	Mošničjakov zos, zabeleni žličjaki in vino RENSKI RIZLING VINO PLEMENIČ
-	Endivija z zoblom, hejdinska kaša, svinjska pečenka in vino LAŠKI RIZLING MIRO VINO
-	Hejdinski koh (sladica) in vino ŠIPON VINO GRLICA.
Že naslednji dan, v soboto 12. avgusta je sledil eden od vrhuncev letošnjega Poletja na Kogu.
Turistično in kulturno društvo Kog je ta dan posvetilo OKROGLI MIZI O ŠIPONU, OTVORITVI RAZSTAVE IN OTVORITVI HRAMA ŠIPONA.
Okrogla miza o šiponu je bila uvod v otvoritev Hrama šipona v Košarkini kleti. Na pobudo Turističnega in kulturnega društva Kog so se spomladi sestali kogovski vinogradniki in se enotno odločili, da se klet v Košarkini hiši poimenuje po naši najstarejši vinogradniški sorti - šiponu. Okrogli mizi je posvečen poseben prispevek v tej številki kogovskih novic.
12
Po okrogli mizi so si številni obiskovalci v Košarkini hiši ogledali razstavo na temo »TAKO SE JE V GORICAH DELALO NEKOČ«. Razstavo so pripravile prizadevne članice sekcije kmečkih žena in nas vrnile v, zdaj že skoraj pozabljeni čas, ko se je v goricah delalo brez traktorjev in traktorskih škropilnic, ko so vse morale opraviti pridne roke viničarskih in pozneje vinogradniških družin.
Po ogledu te razstave je Tonček Luskovič, ki je zbral vse tekste o Šiponu in poskrbel za tehnično namestitev panojev na stebre v Košarkini kleti, predstavil zamisel o Hramu šipona in prisotnim povedal, da se s Hramom šipona Kogovčani želimo oddolžiti tej sorti, ki smo ji dolgo časa delali krivico in jo imenovali »špricar vino«.
Saj boljšega špricarja res ni, kot je tisti iz šipona, toda šipon, ki je naša najstarejša žlahtna sorta grozdja, daje tudi celo paleto vrhunskih vin, vse do suhih jagodnih izborov.
V nedeljo 13. avgusta je Športno društvo Kog organiziralo kolesarjenje po šiponovi poti. Kolesarji so ob spremstvu vozil Steyer kluba Kog vozili po hribih in dolinah in se ustavili pri domačih vinogradnikih, da so si »natankali« svežih moči.
Po koncu so si vsi skupaj, s pohodniki, ki so se vrnili s potepanja po Kogu, privoščili slastno kislo župo na športnem, igrišču in se prijetno utrujeni vrnili na svoje domove.
Tisti, ki se niso odločili za kolesarjenje so se podali na »Pohodniško potepanje po Kogu. Pot nas je vodila od šole na Kogu v Jastrebce nato v Lačaves in preko Brezovčaka do Turistične kmetije Puklavec, kjer smo si nabrali novih moči za pohod nazaj na Kog.
13
Že tako pester in rekreativno bogat dan je Turistično in kulturno društvo Kog zaključilo z glasbenim večerom družine Ivančič in Škrlj v farni cerkvi Sv.
Bolfenka. Žal je lahko vsem, ki si niso vzeli časa za obisk tega večera, saj je šlo za vrhunski glasbeni dogodek.
V petek 18. avgusta je Športno društvo Kog organiziralo tradicionalni »NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU.
Med potjo smo spoznavali zanimivosti domačih krajev in kulturno zgodovinske spomenike in pomnike, mimo katerih se običajno vozimo in jih niti ne opazimo. Bilo je prijetno naporno, saj je bilo zelo vroče.
VINSKI FESTIVAL IN POSTAVLJANJE KLOPOTCA
Kogovčani pridelamo čedalje boljša vina!
Soboto, 19. avgusta smo na Kogu posvetili čaščenju domače žlahtne vinske kapljice. Potekal je namreč DESETI VINSKI FESTIVAL, ki velja za vrhunec tradicionalne prireditve Turističnega in kulturnega društva Kog.
14
Poletje na Kogu je z vinskim festivalom, ki je s svojo pestro ponudbo vin med kogovske griče tudi letos privabil veliko število vinogradnikov in vinarjev, sommellierjev, enologov, vitezov vina, vinskih kraljic ter ljubiteljev vina, potrdilo, da je Kog domovina vrhunskih vin.
Tudi letos so bila podeljena priznanja »To vino je bilo pridelano na Kogu« in tako ocenjena najboljša vina, pridelana na vinorodnih kogovskih gričih.
Ocenjevalna komisija na čelu z enologinjo Lidija Ruška je vina ocenila kot odlična. Vinarji v naših krajih so vsako leto bolje pripravljeni, pridelajo vse bolj konkurenčna vina. Temu potrjujejo tudi lepo število podeljenih odličij.
Izmed vseh 55 vzorcev so podelili kar pet najvišjih priznanj (velikih zlatih priznanj)
Po Vinskem festivalu je na zunanjem prizorišču, pred šolo, potekal zabavni del prireditve ob zvokih ansambla Ritem in z nastopom domače folklorne skupine.
Za najmlajše je poskrbela Špela Borko, ki je organizirala igrice in delavnice za otroke.
Obiskovalci so okušali slastne kisle župe, ki jih je ocenila stroga komisija.
15
Postavili smo klopotec, žal pa seje druženje zaradi poletne nevihte prehitro končalo.
Letošnje Poletje na Kogu se je zaključilo s šaljivimi vaškimi igrami, ki so ga v nedeljo 20. avgusta organizirali prizadevni člani Športnega društva Kog.
16
V društvu Antonovanje na Kogu bi želeli izpostaviti pet vsebin, ki se nam zdijo pomembne in sicer:
1.	Antonovanje na Kogu 2017 s sedaj že tradicionalnim ocenjevanjem čurk s Čurkarijado, Antonovim koncertom, razstavo risb in slik na temo prašičev, Antonovim kegljanjem, nogometnim turnirjem in romanjem v nedeljo k Sv. Antonu Puščavniku.
Po maši so si obiskovalci lahko ogledali vozila Steyr kluba Kog in drugih starodobnikov, poskusili kislo žiipo, prisluhnili domačim ansamblom in uživali v družbi folklorne skupine in lokalni ponudbi na stojnicah.
2.	Piknik ob dnevu državnosti (Spoštujmo lokalno, lokalno je naša prihodnost. (A.B.))
Brata Ivan in Franci Puklavec iz Frankovec, oba udeleženca v Osamosvojitveni vojni za Slovenijo sta doživeto opisala dogajanje pred 26. leti in predstavila več kosov orožja, kije bilo takrat v uporabi. Predstavili so se nam tudi mladi kogovčani z droni in drugimi radijsko vodenimi vozili, nato pa je sledila pokušina dobrot z žara z lokalnih kmetij ter pester glasbeni program.
3.	Skupaj s podjetjem DIRS d.o.o. iz Ljubljane smo izvedli projekt sponzoriranja in pridobili nova znanja za zdravo življenje, dobili nekaj praktičnih nagrad, društvo Antonovanje na Kogu pa nekaj sto evrov.
4.	Organizirali srečanje s patrom dr. Karlom Gržanom ob 500. obletnici reformacije. Pater Karel Gržan je duhovnik, pisatelj, publicist, doktor literarnih ved in filozofije ter izjemen govorec. Z nami je delil razmišljanja na temo: Ob 500. obletnici reformacije - Kako reformirati (med)osebno in družbeno življenje za več pravičnosti in zadovoljstva.
5.	Skupaj z LU Ormož smo do marca pa do pozne jeseni izvedli projekt za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016-2019 z naslovom Izzivi podeželja.
Tako je bilo organiziranih nemalo predavanj s področja izboljšanja turistične ponudbe, ponudbe na kmetijah, izboljšanje organizacije, komunikacije in sodelovanja na prireditvah ter tudi delavnica kuhanja in delavnica izdelave presmecev.
Pred nami so prazniki, pa staro in takoj za njim novo leto 2018. Za vsak dan posebej, za 12 mesecev, zdravja, zadovoljstva in sodelovanja želim, ker ga bomo „presneto"potrebovali.
Za Društvo Antonovanje na Kogu Slavko Pere
18
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZARJA KOG
Ko smo se novembra družili na Dnevu starejših krajanov, smo skupno ugotavljali, da se nas zbira premalo. V našem kraju živi mnogo več starejših ljudi, kot jih je vključeno v Društvo upokojencev Zarja na Kogu in kot se jih udeležuje drugih srečanj in dogodkov, ki jih organiziramo v našem domačem kraju.
Zakaj je tako ? Saj ni kriva vedno bolezen ! Nekateri ste se preprosto preveč prepustili malodušju in mislite, da je starost bolezen in nadloga in je ni treba deliti z drugimi.
Pa ni tako! Zakaj bi se zapirali za vrata svojih domov in vam ne bi bilo mar za nič
drugega?
Spremenimo to !
STAROST JE LAHKO NOVA PRILOŽNOST V ŽIVLJENJU Znani nemški pesnik je zapisal:
»Verujem v starost, moj prijatelj. Delati in postarati se, to je tisto, kar od nas pričakuje življenje. In to, da si nekega dne star in še vedno ne razumeš vsega, ampak da šele spet začenjaš, da spet začenjaš ljubiti, upati, hrepeneti, da poskušaš vse povezovati z oddaljenim in neizrekljivim, vse tja do zvezd.«
(Rainer Maria Rilke)
In vsi mi moramo ostati nekdo do konca svojega življenja, tudi, če bomo postali nemočni, dementni in kakršni koli že. Veliko vas se počuti manjvredne in zaradi tega trpite. Namesto, da bi se veselili, ker vam je odpadlo neko breme in imate več časa zase, vzdihujete za nečim, kar je bilo pa je minilo. Spremenite to! Odprite svoja srca in svoje bogato znanje in izkušnje delite tudi z drugimi.
Sicer pa je društvo v letu 2017 delalo po programu, ki je bil sprejet na zboru članov 8. marca letos.
Aktivnosti v društvu so se začele že takoj po novoletnih praznikih, saj je kegljaška sekcija društva, v okviru prireditev »Antonovanje 2017«, organizirala tekmovanje v visečem kegljanju. Gre za zanimivo prireditev, saj se na Kogu zbere preko 100 tekmovalcev.
Upravni odbor društva se je sestajal vsaj enkrat mesečno in organiziral različne društvene dejavnosti. Najbolj aktivni so bili kegljači, ki nastopajo v liga in pokalnem tekmovanju. Tekmujeta ženska in moška ekipa.
Žal tudi letos nismo rešili težav v delovanju Mešanega pevskega zbora, ker je zbor, iz različnih razlogov, zapustilo kar nekaj pevcev in je prenehal delovati. Vsekakor bo na področju kulturnega udejstvovanja članov potrebno narediti več in mogoče poiskati tudi kakšne druge oblike.
In kaj vse smo počeli v letu 2017 ?
• Marca smo se sestali na rednem letnem zboru članov
19
• Šestega maja smo organizirali pohodniško potepanje po Gomili, na katerega smo povabili tudi druge Kogovčane.. Najprej smo spoznali zgodovino dvorca na Klumpi, ki ga danes ni več. Pot nas je nato vodila do Borkove kapelice in rojstne hiše našega velikega domačina, pisatelja, esejista in literarnega kritika Božidarja Borka.
Nato se bomo povzpeli na Bajzek do Pila- slopastega znamenja in spoznali zakaj je bilo postavljeno in kakšna usoda ga je spremljala skozi čas.
Sledil je nekoliko daljši pohod v dolino pod nekdanjo Bukovčevo domačijo -(Bajuk), kjer smo si bomo na nekdanji deželni meji ogledali mejni kamen iz leta 1754 .
Bilo je veselo in poučno in obljubili smo, da to ni bilo zadnje takšno potepanje po Kogu.
•	Maja smo se udeležili obletnice delovanja našega pobratenega društva Modra jesen z Dravskega dvora
•	Maja smo za naše člane organizirali izlet na Gorenjsko. Pot nas je najprej vodila na BREZJE, nato smo si ogledali KRANJ ter rove, ki vodijo pod starim Kranjem.
20
V PREDDVORU smo si ogledali jezero Črnjava ter spominsko sobo prve slovenske pisateljice Josephine Urbančič Turngrajske v gradu.
JEZERSKO - ogledali smo si eno najlepših in idiličnih alpskih vasic, Jenkovo kasarno iz I. sv. vojne, imeli degustacijo jezerske slatine z zdravilno močjo. Izlet smo zaključili s kosilom ob planšarskem jezeru.
•	Avgusta smo v okviru prireditev »Poletje na Kogu« organizirali kegljanje na vrvici za pokal Turističnega in kulturnega društva Kog.
•	Prav tako avgusta smo imeli društveni piknik, na katerega smo povabili člane pobratenega društva Modra jesen.
•	Oktobra smo se udeležili kostanjevega piknika v Dravskem dvoru, na katerega so nas povabili iz Društva Modra jesen.
Novembra smo skupaj s Krajevno skupnostjo Kog organizirali srečanje za starejše krajane in za naše člane. Ta dan je vsako leto posvečen tistim našim krajanom, ki so stari več kot 70 let.
Gre za izraz spoštovanja in tudi zahvale za prispevek teh ljudi k družbi, za njihov vloženi trud v letih, ki so jih preživeli. Dobro smo se imeli stisnili smo si roke in si zaželeli »Ostanimo prijatelji«, kot pravi pesem.
Starejši krajani so se razveselili ob programu, ki so ga za njih pripravili učenci naše šole skupaj z njihovimi učitelji ter naši najmlajši iz vrtca, ki so zvedavo gledali po dvorani, kje so njihove babice in dedki.
Mnogo sreče in zdravja v novem letu želimo vsem ljudem dobrega srca in veseli bomo, če se nam bo v naših aktivnostih v letu 2018 pridružil še kdo!
Za DU Zarja Kog: TONČEK LUSKOVIČ
21
Kegljaška sekcija pri DU Zarja Kog
Tudi v letu 2017 se je kegljaška sekcija udeleževala tekmovanj v kegljanju na vrvici v ligi, ki jo je organizirala Medobčinska zveza društev upokojencev Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Gorišnica. Novost je bila zimska liga, ki je bila predvsem rekreativnega značaja, potekala je od novembra 2016 do februarja 2017 med kegljači posameznih društev v Ormožu.
V okviru te lige je ženska ekipa dosegla drugo mesto, med posameznicami pa je bila Štefka Hanželič najuspešnejša v podiranju kegljev - prvo mesto.
Poleg ostalih tekem smo bili organizatorji kegljanja na Kogu v času ANTONOVANJA, na katerem je ženska ekipa dosegla drugo mesto, moška pa sedmo.
V okviru tradicionalnega medobčinskega liga tekmovanja smo organizirali kegljanje 15. junija 2017 na Kogu, pokalno tekmo pa v času prireditev »Poletje na Kogu«, 11. avgusta 2017.
Z ekipnim drugim mestom v omenjeni ligi se spet lahko pohvali ženska ekipa, prav tako je drugo mesto med žensko konkurenco dosegla Ivanka Korošec.
22
Ker se vrstijo med omenjenimi tekmovanji še pokalne tekme ob krajevnih praznovanjih po vseh KS in redni treningi na domačih kegljiščih, smo člani kegljaške sekcije od aprila do septembra zelo zasedeni z gostovanji po okoliških krajih, v mesecu oktobru pa vračamo obisk pobratenemu društvu Modra jesen iz Dravskega Dvora.
Vodja kegljaške sekcije Gustek Korošec

23
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VITAN KOG
V	leto 2017 smo stopili s ciljem, da dokončamo naš večletni projekt izgradnje garaže. Žal nam zaradi pomankanja časa to v celoti ni uspelo. V začetku leta so nam zmontirali garažna vrata, pozneje pa smo izdelali suho montažne stropove z izolacijo, del elektro inštalacij, ter še nekaj zaključnih gradbenih del.
Skozi vso leto smo se udeleževali in pomagali na prireditvah KS Kog, ter prireditvah v okviru Gasilske zveze Ormož.
V	oktobru, mesecu požarne varnosti smo organizirali sektorsko vajo, Gozdni požar na Vitanu. Vaja je bila izvedena v dveh terminskih sklopih in sicer, dopoldan za člane, popoldan pa za članice. Vaje so se udeležili člani in članice iz vseh društev 3. operativnega območja, to so Hermanci, Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci ter Žerovinci.
Tudi nesreča ni počivala, tako smo odstranjevali podrta drevesa na cesti v Lačavesl, ter gasili požar na traktorju v Vodrancih.
Če še vas nismo, vas bomo zagotovo v naslednjih dneh obiskali s koledarjem in prosili za vaš prispevek k razvoju našega društva. S tem smo pričeli z zbiranjem sredstev za nakup novega gasilskega vozila. Ker gre za največjo investicijo v zgodovini našega društva, ki pa jo moramo izpeljati zaradi operativne sposobnosti, vas prosimo da nam pomagate po najboljših močeh.
Želimo vam miren Božič, vesele novoletne praznike, ter čim manj nesreč.
NA POMOČ!
Predsednik: Mitja Mlinaric
ŠPORTNO DRUŠTVO KOG
Športniki smo v leto 2017 zakorakali polni energije in novih idej o popestritvi dogajanja v kogovski krajevni skupnosti.
Že v januarju smo v okviru Antonovanja na Kogu ob sodelovanju z Društvom Antonovanje na Kogu, organizirali sedaj že tradicionalni Antonov turnir v malem nogometu, kjer med sabo tekmujejo posamezne vasi iz naše in okoliških krajevnih skupnosti. Med zimsko sezono smo v Ormožu sodelovali v zimski nogometni ligi, ki se je sicer zaključila konec januarja, osvojili pa smo odlično 3. mesto.
V	mesecu marcu smo izvedli občni zbor, na katerem smo določili plan dela za letošnje leto. V nasprotju s pričakovanji, planov nismo začeli s pogovori o nogometu, temveč o čistilni akciji ter gradbenih delih. Kakor hitro so se vremenske razmere omilile, smo na igrišču in v njegovi neposredni okolici izvedli čistilno akcijo in ugotovili, da se pri tudi čiščenju lahko pošteno »Švica«.
Zadnja leta želimo, kot tradicijo, ohranjati prvomajski pohod po Kogu in z veseljem lahko povemo, da nas je vsako leto več takih, ki praznik dela radi preživimo ob ogledu naše krajevne skupnosti, v dobri družbi prijateljev in kogovske kapljice.
Ob prihodu poletja smo, sedaj že tretje leto, v sodelovanju s športnim društvom Mladost iz Miklavža, organizirali letno vaško ligo, kjer so v ekipe pomešani nogometaši iz vseh vasi krajevnih skupnosti Miklavž in Kog. Liga je potekala ob petkih, izmenjaje na miklavškem in kogovskem igrišču.
V	poletnih mesecih smo naše igrišče obogatili tudi z novimi betonskimi stopnicami z ograjo in umivalnikom v neposredni bližini brunarice.
Avgusta je tudi nas zajela evforija pričakovanja prireditve Poletje na Kogu, v sklopu katere smo v sodelovanju s Turističnim in kulturnim društvom organizirali kolesarjenje po Kogu, teden kasneje pa tradicionalni nočni nogometni turnir, ki se je zaključil v zgodnjih jutranjih urah. Pokal so domov odnesli tomaževski fantje.
Poletje na Kogu smo zaključili s šaljivimi vaškimi igrami, kjer je zmagala ekipa z izvirnim imenom »Včerošji«.
V	mesecu novembru se je začela nova sezona zimske lige v Ormožu, kjer smo tokrat združili moči s ŠD Mladost in sestavili enotno ekipo. O tem kako se bomo odrezali, pa boste izvedeli v naslednji številki Kogovskih novic.
25
Leto 2017 se počasi izteka. Člani športnega društva Kog v prihajajočem letu vsem bralkam in bralcem želimo veliko sreče in ljubezni, trenutkov, preživetih v družbi najbližjih, novih izzivov in aktivno preživetega prostega časa. Srečno!
Za ŠD Kog:
SANDI ŽGANEC
LOVSKA DRUŽINA KOG
Spoštovane krajanke in krajani. Kot vsako leto, je tudi leto 2017 minilo kot bi mignil in spet je napočil čas, da se ozremo nazaj in ga nekoliko analiziramo hkrati pa tudi postavimo nove plane za delo v prihodnjem letu. Podrobneje moramo analizirati tudi napake iz preteklosti, da jih ne bi ponavljali v prihodnosti.
V lovski družini Kog smo sedaj že nekaj let usmerjeni predvsem v strelsko dejavnost. In verjamemo, da smo lahko upravičeno ponosni, da nam dobro uspeva, kar je razvidno iz vsakoletnega dobrega obiska naše strelske prireditve. Ekipa lovske družine se redno udeležuje praktično vseh tekmovanj v streljanju na glinaste golobe, ki potekajo na celotnem področju severovzhodne Slovenije in pa občasno tudi širše. Udeležujemo pa se tudi vseh tekmovanj sosednjih lovskih družin iz Hrvaške. Korak naprej bi lahko naredili edino še na rezultatskem področju, če bi imeli omogočene redne treninge. Trenutno se morajo vsi, ki si želijo strelsko napredovati, voziti v ostale kraje, kar pa je povezano tako z dodatnim porabljenim časom, kot tudi večjimi finančnimi izdatki. Vsekakor velja omeniti, da redno ukvarjanje s strelstvom ob upoštevanju treningov in tekmovanj nikakor ni poceni. Zato smo v lovski družini posebej hvaležni vsem aktivnim strelcem, ki zastopajo našo lovsko družino v širši okolici.
Strelske tekme potekajo praktično čez celo leto, le v zimski sezoni je navadno mirovanje. Tako je za doseganje uspeha potrebno biti aktiven praktično celo leto, kar pa vsekakor ni enostavno ob vseh ostalih življenjskih in družinskih aktivnostih posameznikov. Zato smo veseli, da smo v zadnjih letih uspeli pridobiti nekaj mlajših članov, ki jih zanima strelstvo, saj tako lažje sestavimo ekipo za udeležbo na tekmovanjih.
Tako smo člani lovske družine Kog tudi v iztekajočem se letu 2017 organizirali tradicionalno strelsko prireditev drugi vikend v mesecu juliju na že znani lokaciji pri
26
Tapetništvu Mlinaric. Izjemno smo lahko veseli, da imamo vsako leto ob tej priložnosti možnost uporabiti objekte na omenjeni lokaciji, saj nudijo strelcem in obiskovalcem odličen ambient in dobro zavetje pred vsakršnimi vremenskimi vplivi. Svojevrstna posebnost je šank postavljen okrog stare lipe, ki je praktično vse dni strelske prireditve poln od jutra do poznega večera.
Tudi tokrat smo s tekmovanjem pričeli v soboto. Organizirano je bilo tekmovanje ekipno, posamezno za posebno nagrado, posamezno za pokal in pa streljanje za odojka v parih. Posebej je bilo tudi pokalno tekmovanje za veterane (nad 60 let). Z obiskom smo bili zelo zadovoljni in tudi rezultati so bili vrhunski. Ekipno se je tekmovanja udeležilo celo rekordno število ekip (30). Je pa potrebno priznati, da je možno opaziti rahel upad števila prijav posameznikov. Kot sem omenil že v prejšnjih odstavkih, je aktivno ukvarjanje s strelstvom precej drago kar se seveda potem odraža tudi pri številu prijav, saj tekmovanja potekajo redno vsak teden in občasno celo po več tekem na vikend. Vsekakor pa je pod črto bil naš vikend izjemno uspešen in se že veselimo ponovnega snidenja s strelci in vami v prihajajočem juliju 2018.
Nekoliko manj pa smo lahko ponosni na opravljena dela na naših objektih. Izvajali smo redna vzdrževanja, večjih projektov pa se tudi to leto nismo lotili. Zato se bomo potrudili v prihodnjem letu biti na tem področju aktivni že vsaj od rane pomladi in kasneje nadaljevali z deli do zaključka oziroma do faze do katere nam bodo to dopuščala finančna sredstva.
Naj na tem mestu izkoristim priložnost, da v imenu članov lovske družine Kog vsem krajankam, krajanom ter ostalim bralcem Kogovskih novic, zaželim mirne, vesele in izpolnjene Božične praznike, ter obilo uspehov in zdravja v prihajajočem Novem letu 2018.
Tajnik LD Kog Blaž Kukec
LOVSKA DRUŽINA VINSKI VRHOVI
Lovska družina Vinski vrhovi je v letu 2017 uspešno realizirala vse planirane in zadane naloge za leto 2017. Tako smo, kot vrsto let do sedaj, zaključili ob izteku leta. Načrt odvzema divjadi je še zmeraj visok (140 kosov srnjadi) od katerega je kar okoli 13 % povožene divjadi in drugih izgub, kar nam predstavlja gospodarsko škodo. Kmetovalcem, vinogradnikom
27
in lastnikom zemljišč smo se dolžni zahvaliti za strpnost pri pojavu škod po divjadi, ki je žal neizbežna. Težava škod je tudi v tem, ker se srečujemo z vedno več zagrajenimi prostori, ki onemogočajo gibanje divjadi in tako posledično nastaja škoda na nezavarovanih površinah. Povečali smo odstrel na območjih, kjer prihaja do škod. Gradili smo nove preže s katerimi lahko posegamo v populacijo divjadi tudi na vinogradniških površinah.
Opravili smo planirane čistilne akcije v lovišču kjer še zmeraj ugotavljamo, da nekaterim narava ni zakladnica lepote ampak zgolj prostor za odlaganje smeti. Z vsemi akcijami še nismo uspeli doseči stopnje razumnega človeka in se ne zavedamo vsi dejstva, da je potrebno narava neokrnjeno predati našim zanamcem. Odlaganje smeti ni dovoljeno puščati v naravnem okolju. V spomladanskem času se bomo srečevali s problemi kurjenja zarasti. Tukaj moramo opozoriti na prepoved kurjenja med marcem in avgustom, tudi na čiščenje obrežin za kar velja, da čistimo zgolj eno in ne obe strani.
Nikakor še nismo izkoreninili nekontrolirano spuščenih psov v naravo. Naše napotilo je, če že imamo psa, potem zanj poskrbimo temu ustrezno. Sam se pes po naravi ne more sprehajati, tudi noč ni zanj čas za sprehode, zlasti ne samostojen sprehod. Še vedno najdemo od psov pokončano divjad, zlasti srnjad in to v času poleganja. Zavedamo se, da pride do izgub divjadi v času zgodnjih košenj, vendar prosimo, dajte nas o nameravanih košnjah obvestiti, da bomo skupaj preprečili škodo na divjadi.
Tradicionalno smo organizirali lovsko strelsko tekmo v okviru našega krajevnega praznika. Obiskovalce smo počastili s hrano in tudi s pijačo. Tudi v letu 2018 bo tako. Torej, vas vabimo že v naprej.
Zaščitne terenske ovire na meji našega lovišča s sosednjo Hrvaško še stojijo. Imamo srečo, da zaradi nje nimamo veliko izgub, smo pa omejeni pri opravljanju lova. Zaradi tega smo zaprosili pristojno ministrstvo za znižanje koncesnine, kar je država upoštevala.
V LD imamo 51 članov od tega tudi eno lovski, ki smo jo »dobili« za naš 70-ti rojstni dan v lanskem letu. Naša povprečna starost je 56 let. Naši člani so aktivni v lovski organizaciji tako na Lovski zvezi Sloveniji in vse do Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, kjer je naš član v letu 2017 postal tudi njen predsednik.
Za naš kraj smo poskrbeli tudi tako, da smo v letu 2017 imeli kar trikrat ekipo oddaje Dober pogled v našem kraju. Predstavili smo lovišče in lovsko družino, predstavili
28
smo tudi gradnjo lovske preže in še bi lahko naštevali, objavili smo kar nekaj člankov v našem glasilo Lovec.
Kaj naj ugotovimo za na konec? Samo to, da smo uspešni, da se zavedamo svojih slabosti in svojih prednosti. Problemi, ki so, jih jemljemo kot izzive. No, torej, imamo možnosti za nadaljnji razvoj v prihodnosti. Naj to velja tudi povabilo vsem tistim, ki se za lov zanimajo in jih vabimo medse. Lovstvo je široka paleta znanj in področij. Sam lov ni več na prvem mestu.
Vsem našim krajanom, gostom in obiskovalcem želimo zdravo, srečno in uspehov polno 2018.
DOBER POGLED IN VAM VSE DOBRO!
dr. Srečko Felix Krope, tajnik LD Vinski vrhovi
STEYR KLUB KOG V LETU 2017
Zji V mesecu marcu smo imeli zbor članov v dvorani na Kogu, opravili & društvene obveznosti in se dogovorili o aktivnostih v letu 2017.
Letos se je aktivnost kluba začela s tradicionalnim srečanjem na ¡6? Antonovanju na Kogu.
29
Že 17. aprila sodelujemo na žegnanju moto vozil in starodobnikov pri Martinu na Muri na Hrvaškem, o čem poroča tudi HRT1.
Tradicionalno prvomajsko vožnjo na Jeruzalem in Svetinje zaključimo s piknikom pri Stanku in Majdi našima članoma. V maju se na vabilo kluba iz Beltinec udeležimo ročne košnje trave pri avtobusni postaji v Beltincih. V maju opravimo še nekaj prevozov turistov z našo turistično prikolico in spremljamo člana Viher Stanka pri odhodu iz službe.
V	juniju se tradicionalno udeležimo sejma MESAP v Nedelišču, ki se ga udeleži večje število članov ob spremljavi Kunštnih Prlekov.
Nato je bilo sodelovanje na kolesarjenju pri Miklavžu in prav tako srečanje starodobnikov.
Na otvoritvi ceste »Vodranjski vrh« Lačaves prikolica popelje obiskovalce po novi cesti.
V	juliju so se kar vrstile prireditve v okolici, tako oranje v Beltincih - Lipi, oranje Krčevina - Miklavž, prikaz mlatitve v Beltincih in na novo obisk DU Kobilje na njihovi žetvi do klubske vožnje na Vinarium - Lendava.
V	avgustu je opravljeno spremstvo kolesarjenja po šiponovi poti Koga, ko so nas domačini in vinogradniki prijazno pogostili. Tudi na kronanju vinske kraljice na Svetinjah nas ni manjkalo(15.8.). Avgusta (20.8.) smo se spet udeležili postavljanju klopotca pri Svetem Urbanu, se odpravili v koloni na »madžaričin breg« si ogledali kleti vinogradnikov, ter zaključili s pogostitvijo ob postavljanju klopotca pri Svetem Urbanu.
Na letošnji AGRA 2017 v G. Radgono smo se odpravili zelo zgodaj zadnjega avgusta, pomalicali pri Frč baru in se udeležili srečanja na sejmišču z gosti iz Pekmurja in Avstrije. Prihod starih traktorjev na sejemski prostor je spremljal družinski ansambel Pere s Koga.
Po obsežnih udeležbah na prireditvah se je na pobudo članov izvedel izlet na Madžarsko.
30
Tako smo ta dan preživeli ob druženju članov in članic ter družinskih članov, gostov in simpatizerjev, ter ob spremljavi naših muzikantov harmonikaša Stanka in trobentača Rudija, ogledali znamenitosti Kestelja, se peljali s trajektom in pogovarjali o aktivnostih v naslednjem letu.
Vsem, ki to preberete, SREČNO V LETU 2018 !
Milan Kolarič - predsednik Steyr kluba Kog
31
KAJ SE JE LETOS ŠE ZANIMIVEGA DOGAJALO NA KOGU
Pohod po poteh braniteljev meje Gomila pri Kogu Središče ob Dravi
V soboto, 22. aprila 2017 se je na Kogu zbralo več kot 120 pohodnikov iz veteranskih in domoljubnih organizacij iz vse Slovenije in veteranske organizacije prostovoljcev domovinske vojne Koprivnica ter uživali ob sprejemu, ki sta ga pripravili OZVVS Ormož in Krajevna skupnost Kog.
Upravičeno lahko zapišem, da je veteranska prireditev dobila na Kogu pravo domovinsko pravico, saj predstavniki KS Kog že več let zapored sprejmejo pohodnike kot svoje goste.
Pri tem se posebej potrudijo članice Društva kmečkih žena, ki so tudi letos pripravile pestro ponudbo zdrave lokalne prehrane, ki so jo strnile v "pohodniški zajtrk", nato pa so Kogovčani odprli vrata etnološke zbirke v Košarkini kleti ter poklepetali s pohodniki o vinu, letošnjih razmerah v vinogradih in o vseh drugih aktualnih temah. Skratka, pohodniki iz vse Slovenije so se na Kogu tudi letos počutili kot doma.
V uradnem programu je pohodnike pozdravil Tone Luskovič predstavnik KS Kog in Zgodovinskega društva Ormož, za prijetno vzdušje pa sta skrbela mlada domača glasbenika. Pred osnovno šolo na Kogu so pripadniki Vojaškega muzeja Slovenske vojske postavili razstavo Vojna za Slovenijo 91.
Na Kogu so pohodniki od domačinov dobili toliko lepega in dobrega, da je bilo težko oditi na pot proti Središču ob Dravi. Trasa pohoda, ki ga je vodil Ivan Puklavec, nas je vodila tik ob državni meji, med goricami. Organizatorji pohoda so pripravili tudi priložnosti za počitek in okrepčilo, pohodniki pa so poskrbeli za dobro voljo, obujanje spominov in tkanje prijateljstev.
32
Predstavniki Vojaškega muzeja SV so postavili razstavo o vojni 91 na območju nekdanje občine Ormož.
Ob prihodu v Središče ob Dravi je pohodnike pozdravil župan, ki je poskrbel za dobro namestitev v Sokolani, prijetno glasbo, pohodniški golaž in okrepčilo. Organizatorjem pohoda OZVVS Ormož, PVD SEVER in OZSČ Ormož so se predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij zahvalili in čestitali za dobro prireditev. Posebne pozornosti je bil deležen predstavnik veteranske organizacije iz Koprivnice, ki nam je prenesel lepe pozdrav veteranov iz Hrvaške in čestital za lepo izveden pohod.
V Središču ob Dravi smo ostali v pozno popolne in si obljubili udeležbo na pohodih, ki jih pripravljajo OZVVS v letu 2017.
Prispevek je pripravil: Miran FIŠER
SREČANJE KRAJANOV IN VETERANOV V GOMILI PRI KOGU
V nedeljo, 2. julija 2017 je bilo tradicionalno Srečanje krajanov in veteranov v Gomili pri Kogu, ki smo ga pripravili Krajevna skupnost Kog, OZVVS Ormož in Gasilska Zveza Ormož ob podpori Občine Ormož, Slovenske vojske in Občinske častniške organizacije Ormož. Srečanje vsa leta pripravljamo v spomin na dogodke iz leta 1991, ko je oklepna kolona JLA med umikom iz bojev pri Presiki besnela po območju Krajevne skupnosti Kog in požgala 9 objektov, pri tem so vojaki JLA streljali tudi na prostovoljne gasilce iz Miklavža pri Ormožu, Hermancev, Ormoža, Hardeka, Središča ob Dravi in Robadja iz sosednje Hrvaške, ki so hiteli na požar.
Prireditev se je pričela s položitvijo cvetja k pomniku v Gomili pri Kogu in mimohodom veteranskih in gasilskih praporščakov. V ešalonu praporjev so stopali praporščaki Pokrajinskega odbora ZVVS Vzhodno štajerske pokrajine, OZVVS Ormož, OZVVS Ljutomer, PVD SEVER in PGD Miklavž pri Ormožu, Hermanci, Ormož in Hardek. Ešalon je vodil štabni vodnik Mlakar iz OZSČ Ormož.
33
Tudi letos so se v kulturnem programu izkazali kulturniki iz Koga, ki so se jim letos pridružili pevci Pevskega zbora Miklavž pri Ormožu in trobilni kvintet Glasbene šole Ormož, ki je nastopil pod vodstvom dirigenta Slaka Petka. Kulturni program je bil prežet z izjemno domoljubno noto, kar so kogovski folkloristi še podkrepili z narodno nošo. Kulturni program je povezovala gospodična Kocjan, članica folklorne skupine iz Koga.
■
34
Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Občine Ormož Alojz Sok.
Prireditev v Gomili so popestrili pripadniki Slovenske vojske iz 74. Pehotnega polka, ki so na ogled postavili sodobno opremo in orožje ter kuharji iz 670. Logističnega polka, ki so za vse udeležence srečanja na terenu skuhali vojaški obrok.
Izkazal se je tudi Franjo Bukovec, ki je pokazal, da še vedno skrbi za ostanek tankovske cevi iz katere je leta 1991 bruhal ogenj na krajane Koga. Veliko razstavo o vojni za Slovenijo je prispeval Vojaški muzej Slovenske vojske.
Srečanja v Gomili so se poleg krajanov in veteranov vojne za Slovenijo udeležili tudi posebni gosti: Župan Občine Ormož, predsednik Gasilske zveze Ormož, predsednika Krajevnih skupnosti Kog in Miklavž, predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS VŠP in predstavnik veteranov iz Dolnjega Mihaljevca iz sosednje R Hrvaške.
Prispevek je pripravil: Miran FIŠER
35
OKROGLA MIZA O ŠIPONU
Rdeča nit letošnjih prireditev »Poletje na Kogu« je bil prav gotovo šipon, ki je najstarejša sorta v Ljutomersko Ormoških goricah. Kot uvod v otvoritev Hrama šipona so organizatorji v Turistično kulturnem društvu pripravili okroglo mizo o šiponu pod imenom »ŠIPON NAŠA ŽLAHTNA POSEBNOST«.
V	svetovnem merilu je količinsko naša pridelava vin res zanemarljiva. Še bolj neznaten je (celo v najboljših letnikih) delež najboljših, da ne rečemo izjemnih vin. Takšna vina pa svetovna strokovna javnost čedalje bolj spoznava in v takšnem primeru majhna količina ni nujno pomanjkljivost ampak celo prednost, s pridihom ekskluzivnosti in posebnosti.
In ena od takšnih naših posebnosti v Ljutomersko Ormoških goricah je ŠIPON. Res je, da ni naša avtohtona sorta, je pa zanesljivo najstarejša in posebna, ker takih drugod ni.
Tudi sloveči Furminti iz Tokaja so drugačni, naša zemlja daje našim šiponom posebno izraznost.
Zanimivo in včasih tudi žalostno zgodbo je pisal šipon na naših tleh. Od tega, da je v začetku 20. stoletja bil najbolj cenjena sorta na Štajerskem, do obdobja, ko je v času nekdanje Jugoslavije služil kot »delovni konj« za pridelavo velikih količin vina. Zvveiler leta 1928 v mesečniku Naše gorice piše, da so strokovnjaki v Geisenheimu zelo pohvalili Moslavca iz Štajerske. Mislil je seveda na šipon, ki je » izza najstarejših časov glavna sorta v Ljutomersko ormoškem in deloma v Radgonskem vinorodnem okolišu in je prav gotovo toliko star, kot mi sami!«
Okroglo mizo sta vodila enologinja Janja Klanjčar Žajdela in Tonček Luskovič. Udeležili so seje najpomembnejši vinogradniki, strokovnjaki, enologi in somellierji.
V	razpravi so poudarili, da nobena druga sorta ne more dati takšne palete kakovosti, kot je to šipon.
Razpravljalci so kritično ocenili tudi poimenovanje šipona s tujim imenom Furmint, kar delajo nekateri vinogradniki, saj s tem ponovno izničujemo vsa prizadevanja za mednarodno uveljavitev imena šipona tudi kot krajinske in sortne posebnosti.
Na okrogli mizi so se zavzeli za ponovno uveljavitev Kluba šipon, ki je postavil temelje za ponovno uveljavitev šipona, kot vrhunske sorte z našega območja.
36
Predlagali so, da vinogradniki z območja Ljutomersko Ormoških goric, kjer raste 90 % šipona na Slovenskem, oblikujejo skupino, ki jo bodo sestavljali vinogradniški in vinarski strokovnjaki, strokovnjaki za promocijo in pravniki in bo zadolžena za ponovno uveljavitev Kluba šipon in celostno zaščito imena šipon.
OTVORITEV HRAMA ŠIPONA
»Redek je svet, ki mu je prav, pa tudi toplo mu je malokje zadosti. Srečen je kraj, kije zanj! Iz njega trte je najžlahtnejšo štajersko kapljico dobiti...« (M. Vertovec)
To je zgodba o trti in vinu. Je zgodba o sort ŠIPON, ki je najstarejša na naših tleh, v naših Ljutomersko-Ormoških goricah. Samo tu mu najbolj prija, samo tu se počuti doma.
Saj ga imajo tudi drugje, toda pri nas je najboljši.
Z zgodbo, ki bi vam jo želeli povedali o tej vinski sorti in o vinih, bi vas radi spomnili, da je šipon, ki so ga pridelovali in častili naši predniki, naša žlahtna posebnost, ki so jo nekoč postavljali ob bok slovitim vinom Tokaja, Porenja...
Sorta šipon tudi pri nas na Kogu ob prirodnih danostih, pravilni skrbi vinogradnikov in vinarjev, izoblikuje svoj gensko pogojeni kakovostni potencial v čudovito harmonično sozvočje vseh neštetih sestavin in v resnično umetnino narave in človeka.
Za uveljavitev naše vinorodne dežele, tudi na tujem, je ŠIPON, kot ena naših žlahtnih posebnosti, verjetno naša največja in izjemna priložnost.
Mogoče bo predstavitev, ki smo jo pripravili, in zgodba, ki govori v besedi in sliki, spodbudila sedanji rod vinogradnikov k pridelavi te izjemne sorte; treba jo je le poznati in spoznati, dajo boste lahko ljubili in častili.
Spoštljivo si oglejte vse, kaj vam razstava ponuja in spoznajte zgodbo, ki vam jo razstava pripoveduje.
ŠIPON si to zasluži !
S temi besedami vabi Hram šipona v Košarkini kleti, da ga obiščete!
37
Tonček Luskovič
ORGELSKI KONCERT Z MARTINOVO VEČERKO V HRAMU ŠIPONA
V petek, 10. decembra, na predvečer Sv. Martina, je Turistično in kulturno društvo Kog pripravilo Orgelski koncert z martinovo večerjo v Hramu šipona v Košarkini kleti.
V prelepem in do zadnjega kotička napolnjenem prostoru v kleti, je na orgle igral maestro Peter den Ouden iz Nizozemske.
Peter den Ouden je študiral orgle, klavir, dirigiranje, cerkveno glasbo in glasbeno pedagogiko v Amsterdamu ter Hilversumu na Nizozemskem. Sprva je bil več let organist in glasbeni pedagog na »njihovi gimnaziji«.
Zdaj je svobodni glasbenik. Od leta 1985 do leta 2006 je predaval glasbeno pedagogiko in zborovodstvo na visoki glasbeni šoli, Conservatorium of Hilversum, od leta 1996 do septembra 2006 pa tudi na njihovi »glasbeni akademiji« Amsterdam School for the Arts, Conservatorium of Amsterdam. Od leta 2002 je bil tam tudi koordinator za mednarodne odnose.
Peter den Ouden je zelo cenjen gostujoči predavatelj, dirigent, organist in ocenjevalec doma ter v številnih državah po svetu.
38
V preteklosti je imel več orgelskih koncertov tudi v Sloveniji (Ljubljana, Nova Gorica, Kamnik, Škofja Loka, Celje).
Zdaj je prav tako svetovalec za glasbeno izobraževanje, profesor orgel in zborovodstva v Surinamu, bivši nizozemski koloniji v Južni Ameriki.
Poleg vsega omenjenega je tudi zunanji strokovni izvedenec za ArtEZ konservatorije na Nizozemskem. Napisal je več člankov o glasbeni vzgoji v več evropskih državah, pravkar pa sodeluje tudi v raziskavi o glasbenem izobraževanju odraslih. Več let je bil predsednik mednarodne organizacije glasbenih pedagogov EAS.
Peter den Ouden je leta 1995 prejel tudi častni doktorat angleške univerze v Cambridgeu, the Anglia Polytechnic University.
Vrhunskega glasbenega in kulinaričnega večera so se udeležile tudi delegacije iz več držav, ki so bile gostje Občine Ormož na letošnjem Martinovanju v Ormožu. Z njimi je bil tudi župan Alojz Sok.
Kulinarični del večera je pripravila ekipa »babičine kuhinje«, ki jih vodi Ksenja Lukman. Jedi so servirali Kogovski dečki.
Drago Lukman
39
OSNOVNA S0LA K0G SE PREDSTAVI
»Šola je zgradba s štirimi stenami in prihodnostjo vmes.«
Je precej več kot le zgradba s štirimi stenami. Je darilo znanja, skrivnosti, vznemirjenja, zgodb, ki nam pomagajo (od)rasti...
Naša šoia i epa je bila, A zdaj novo obleko ima. Šolarji radi hodili smo v njo, A zdaj še raje hodimo.
Šola prenovljena je vsa, Oj, kot prava lepotica se baha. Le kdo hodil v njo ne bi, Abecedo učili rabi bi se vsi.
Ucenci in učenke 2. in 3. b Naša šola je poseben svet zase, ki mavrično zaživi v začetku septembra in tiho ugasne konec junija. V tem živopisanem svetu veljajo določena pravila, obveznosti, zakonitosti, pa tudi prijetnosti, igrivosti in »lumparije«, ki se nam za vse življenje vtisnejo v spomin.
Spomini na prvi šolski dan potujejo z nami v življenju ...
Pravega prijatelja, prijateljice aH prve ljubezni nikoli ne pozabiš...ostane...ostane za vedno...kot bo zavedno ostal spomin na zapis in sliko o učiteljici v prvem razredu...
40
Pravi prijatelj najde prave besede ob pravem trenutku! Feona Kozlan
' i *,' '
noJA učiteljica
fAGJI ti t H" EUtl OE IME TANJ4.JE P0JAZMA.RADA SE 5MEIE. JMA VELIKO SRCE.
m BHEZN'^ 1. B
anuib
Podružnična šola Kog je ustvarjalna šola, kjer vsak dan iščemo nove, še boljše poti. Zavedamo se, da skupaj s starši ZMOREMO VSE IN ŠE VEČ. Trdno verjamemo v to!
41
NAŠE »SUPER« MAME!
' gracias""
■arigató
"Ihuh'ran hvatj
NA VAS RAČUNAMO TUDI VPRIHODJE!
Čeprav smo »majhni« zmoremo in znamo kot »veliki«. Ali celo še več...
Pustni karneval in prireditev »PESEM NAS ZDRUŽUJE« nam bosta ostala v lepem
spominu, še posebej ljudje, s katerimi smo sodelovali...
42
PRVI PUSTNI KARNEVAL NA KOGU
Februarja 2017 smo prvič na Kogu imeli pustni karneval. S sošolci in sošolkami smo bili Smrkci. Jaz sem bila Smrketa, učiteljica pa je bila Gargamel. Bilo je zelo smešno, zabavno, predvsem pa norčavo, kot se za pust tudi spodobi.
Komaj čakam, da pride spet pust in z njim pustni karneval na Kogu. Le v kaj se bomo našemi takrat? Mogoče v ...pridite, pa boste videli!
Živa Mik/in
43
Takšni dogodki nas bogatijo, povezujejo, predvsem pa spodbujajo pestrost življenja na naši šoli, v našem kraju, med našimi ljudmi.
Iskrena zahvala donatorjem in vsem sodelujočim skupinam. Brez vas nam ne bi uspelo!
Drugo leto pridite tudi vi, da bomo na pusta po Kogu noreli vsi!
SE VIDIMO NA PUSTNEM KARNEVALU NA KOGU!
LITERARNI KOTIČEK
ANGINA
Zajček hudo je zbolel, Brž k zdravniku odhitel. Oh le sreča ta, le angina je bila.
Zajček z uhlji brž zastriže,
z repkom pomiglja in srečen z zdravili odskaklja.
PTIČKA SINIČKA
Ptička sinička na veji sedi, se kljunček ji trese, ker toplo ji ni.
Smo zrnja ji dali, hiško naredili, zdaj nič drugo več ne dela, le glasno žvrgoli in se zime ne boji!
Vid Borko
44
PSIČEK CAPI
Pri babici in dedku imamo psička Capija. Je rjave barve in je star deset let. Ima me zelo rad. Ko pridem iz šole, me Capi vedno pričaka doma. Včasih, kadar vidi, da jemo me prosi za košček mesa. To stori tako, da dvigne sprednji tački. Capi se zelo rad vozi z dedkom na traktorju. Zanimiv je ta moj Capi!
Ane j Plemenič
DEDEK IN BABICA NA OBISKU V ŠOLI
V šoli smo se učili o tem, kako je bilo nekoč. Učiteljica je dobila idejo, da bi na obisk povabili dedke in babice. Seveda smo bili za to. Vse smo lepo pripravili, se »zrihtali« in čakali. Prišla sta tudi moja babica in dedek. Z dedkom sva žagala, »hoblala«, »klepala«... Moram vam povedati, da je mojemu dedku šlo zelo dobro od rok. Bravo dedi, super si!
Tjan Koter
BIL SEM JEZEN
Bližale so se počitnice. Vedel sem, da nisem odličen učenec pač pa nisem niti najslabši. Bil je odmor. Moji šolski prijatelji so se norčevali iz mene. Rekli so, da sem najslabši učenec in da ne bom naredil z dobrim uspehom. Nisem pokazal jeze in žalosti ampak sem jim povedal, da bomo videli na koncu šolskega leta, ko bomo dobili spričevala. Nišam mogel tega več prenašati in sam bil jezen. Prišel sem iz šole, mamica me je vprašala, kaj se dogaja.
Nisem hotel povedati, ker vem da moji sošolci nimajo prav. Hotela je izvedeti vseeno kaj je. Povedal sem ji, kaj se dogaja. Potem me je mamica potolažila in mi rekla, da nimam za kaj biti jezen. Dolgo sva se pogovarjala o tem. Tako, da sem prišel do zaključka, da jeza mine. Prišel je zadnji dan šole. Dobili smo spričevala in sem pogledal spričevalo. Sošolcem sem dokazal, da nisem najslabši. Včasih te malenkosti jezijo, ampak jezi se moramo upreti in iti dalje.
Žan Željko Zabavnik
45
NAŠ MAJHEN PRAŠIČEK IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE
Nekoč je živel majhen prašiček. Bil je lep in vsi so ga imeli radi. Toda prašiček se je počutil osamljenega. Enkrat je sklenil, da bo odšel v Prašičjo deželo. Prašičja dežela je za sedmimi gorami in za sedmimi vodami. Nekoč je slišal starejše prašičke, kako so se pogovarjali o tej deželi. Tam je vse leto zeleno in po travnikih raste sočna trava. Vedno so vsa korita polna sočnega sadja in hrustljavih zrn pšenice. Predvsem pa je pomembno to, da tam ni nobenega mesarja, ki bi jim stregel po življenju. Neke noči je prašiček sklenil, da bo pobegnil in jo poiskal. Prašiček je skočil na ograjo in se izmuznil ven. Ko je šel iskat Prašičjo deželo, je srečal starega prašička. Stari prašiček je vprašal malega, kam je namenjen? Rekel mu je, da v Prašičjo deželo. Stari prašiček ga je vprašal, ali gre lahko zraven? Prašiček ga je povabil. Srečala sta tudi majhne prašičke. Prašiček je rekel enako kot prvemu. Rekli so, da gredo zraven. Prišli so do velikega jezera, ki ga niso mogli preplavati. Še sreča, da so mali prašički znali zgraditi čoln iz debla, ki je bil ob poti. Tako so odpluli. Ampak sredi jezera je začelo pošteno pihati in jih premetavati sem in tja. Še sreča, da je bil z njimi stari prašiček, ki je iztegnil svoje dolge tace prav do dna jezera in jih tako odvlekel na varno. Veseli so šli naprej. Toda v daljavi so opazili gost dim in ves gozd pred njimi je gorel. Majhen prašiček je znal dobro delati cevi iz bambusa in domislil se je, da bi lahko napeljali vodo iz jezera. Tako so storili in naenkrat se jim je pridružila cela vojska prašičkov. S skupnimi močmi so pogasili ogenj. To so bili stražarji Prašičje dežele, ki so naše prašičke povabili medse. Tako so si prijatelji med seboj pomagali. V Prašičji deželi so prašički našli svoje žene in imeli veliko mladičkov. Tudi naš prašiček je živel srečno in udobno do konca svojih dni.
Lan Pokrivač
MY CAT
This is my pet Tigi. He is brown, orange ,black and white. He is a house cat. I am his best friend. He is six years old. He is very beautiful. I love my cat Tigi.
Nino Petek
46
I'VE GOT TWO PETS.
My dog is called Diva. She is six weeks old. She is small and white. My Diva is a bit crazy. She likes to chew things. She likes to play catch with me and my brother Jan. I've also got a canary. It is orange and very small. It likes to swing in his cage. I feed him bird food.
Tay Spendija
GLASBENI KOTIČEK

#
"Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami." (Car,1 Maria von Weber). TOP 3 NA OSNOVNI ŠOLI KOG:	_ |
1.	WHAT DOES THE FOX SAY?
2.	DESPACITO
3.	NOBEN ME NE RAZUME	Anze Miklin
D «
December je čas, ko se oziramo nazaj in delamo »inventuro« leta, ki se izteka. In je hkrati čas, ko se oziramo naprej, v leto, ki prihaja.
Ob skorajšnjemu izteku leta bi želeli izkoristiti praznični čas, da se zahvalimo za sodelovanje in podporo v letu 2017. Vsem skupaj pošiljamo najlepše želje in vam v novem letu želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva.
SKUPAJ USTVARIMO LETO 2018 SE BOLJ USPESNO, ZADOVOLJNO IN NASMEJANO.
Učenci, učenke in vsi zaposleni na OS Kog
47
VRTEC KOG
V ŠOLSKEM LETU 2017/18 DELUJETA V VRTCU KOG DVA ODDELKA:
Heterogeni oddelek prvega starostnega obdobja: 1-3 LET
Število otrok: 11
Vzgojiteljica: ANDREJA KOŠČAK Pomočnica vzgojiteljice: JOLANDA MAGDIČ Spremljevalka: POLONCA BRUMEN
Heterogen oddelek drugega starostnega obdobja: 3-5 LET
Število otrok: 19
Vzgojiteljica: PETRA LAH
Pomočnica vzgojiteljice: MAJDA TOPLIČAR
VIZIJA Vrtca Miklavž pri Ormožu z dislocirano enoto Kog
Vrtec naj bo velika družina, v kateri se vsi udeleženci počutijo varno in sprejeto.
Otrokom naj nudi varno, ustvarjalno in zdravo okolje, v katerem se počutijo sprejete,
ljubljene in enakovredne.
Skozi različne dejavnosti jim zagotavljamo enake možnosti ob upoštevanju vseh njihovih individualnih značilnosti, potreb in potencialov.
Vzdržujemo pozitivne medsebojne odnose, odnose s starši in okoljem, v katerem
živimo.
Želimo si, da bi bili vsi, ki vstopajo v naš vrtec, zadovoljni, varni, sprejeti in
ustvarjalni.
PREDSTAVITEV NAŠE DEJAVNOSTI:
Strokovno podlago za naše delo in izvajanje naših dejavnosti predstavlja nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, v katerem so zapisana načela in cilji predšolske vzgoje, kot tudi spoznavanje, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija z vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in ustvarjalnost. Vzgojno delo obsega spontano in vodeno igro otrok, ki na naraven način združuje temeljna načela predšolske vzgoje. Je osnovna dejavnost v vrtcu. Je način
48
otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem otroštvu. Prepleta se s strokovno
pripravljenimi dejavnostmi otrok, ki pa so razvrščene v vzgojna področja: jezik,
matematika, glasbena, likovna, plesna umetnost, narava, gibanje.
Med področne dejavnosti kot so: skrb za varnost, zdravje in dnevna rutina-počitek,
nega in prehrana se prepletajo skozi vsa področja in so način življenja in dela v
vrtcu.
Trudimo se, da otrokom ponudimo čim bolj pestre in raznovrstne dejavnosti na vseh področjih (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika), tako glede vsebin kot metod dela.
Smo pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke in pri vzgoji otrok, izboljšanje kvalitete družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Z njimi si želimo vzpostavljati prijetne , kulturne, človeške vezi in skoznje s skupnimi močmi delovati v dobro otrok.
Utrinki dogajanja v vrtcu od septembra do decembra 2017
iz obeh skupin
Vrtec v naravi na Treh kraljih
V listju se da tudi kopati.
49
Ob Črnem jezeru s prijatelji iz Miklavža
Škratek je vzgojiteljici Petri narekoval pravljico, ona pa jo je povedala nam.
50
V telovadnici je zabavno, še posebej kadar se skrijemo v hiško.
Preko ovir na morje po sladoled in v gore.
51
Praznujemo rojstni dan
Pohodniki so obiskali kmetijo Pokrivač v Gomili pri Kogu
52
53
Ker smo v projektu » ZDRAVJE V VRTCU«, so naše tortice ob praznovanju rojstnih dni polne vitaminov.
54
Obiskal nas je čebelar Andrej in nam vse razložil o čebelah in medu.
Praznični december
55
Praznični december je zelo pester mesec, poln pričakovanj, različnih dogajanj, pestrih aktivnosti in ustvarjalnosti, ki smo jih v vrtcu pripravile strokovne delavke. Otrokom želimo ustvariti posebna doživetja, čarobnost in prijetno vzdušje.
V pričakovanju najlepših praznikov vas v torek 19.12.2017 ob 17.00 uri skupaj s šolo vabimo, da se nam pridružite pri obdaritvi s prihodom Dedka Mraza in Božička, ter prižigom lučk.
Življenje je potovanje,
za katerega nihče ne dobi zemljevida.
Vsakdo potuje po svoje, in si sproti riše svoj zemljevid.
Vsaka risba je nov smerokaz za vse,
ki hodimo po poteh življenja.
Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja.
SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2018 !
Kolektiv vrtca Kog
56
NOVICE - Glasilo krajevne skupnosti Kog
NOVICE so bile ustanovljene s sklepom KK SZDL Kog dne 01.12.1978 Prva številka je izšla 05.12.1978 Odgovorni urednik: Tonček Luskovič
Fotografije: Marjan Dovečar, Štefan Hozyan, Sabrina Babic, Zvonko Petek,
Ljuba Fišer in avtorji prispevkov Naklada: 340 izvodov