Poštnina plačana v gotovini, Cena 2.— cHa GLASILO O $ V O B O Dl L N £ FRONTE O K RA J A T R BO V L JE Leto lil. TRBOVLJE, *. septembra 1950 Slev. 36. Zgodovinski dan trboveljskih in zagorskih rudarjev Titu in Partiji. — Ob zaključku svojega govora je direktor rudniku odkril spominsko ploščo, ki bo priča r*»mirti rodovom na ta zgodovinski dan. Z (Selom bomo dokazali, da smo sposobni upravljati naše rudnike Zgdov inski dan prevzetna rudnika so praznovali trboveljski rudarji nadvse slovesno. V počastitev tega historičnega dne »o rudarji priredili petdnevno tekmovanje v proizvodnji. V dneh tekmovanja je zahodni obrat presegel svojo proizvodno nalogo za 7,4 •/*, vzhodni pa 9,4*/«. Tudi pri vpisu drugega ljudskega posojila 'so dosegli trboveljski rudarji lep uspeh, saj so zadano si obvezo treh milijonov dinarjev že prekoračili, Trbovlje so izglodale v nedeljo, 3. septembra praznično. Prostor predaje rudnika in okolica sla bila slavnostno okrašene z zastavami, zelenjem in cvetjem ter skl ikanti naših voditeljev. Ze na predvečer se je vršil pred upravnim poslopjem rudnika slavnostni koncert rudarske godbe v Trbovljah, v nedeljo zjutraj pa je priredila godba budnico po delavskih kolonijah. Točno ob 9- uri dopoldne je prišel slavnostni spevod delovnih nvnožic pred upravno poslopje rudnika. Na čelu sprevoda so nosili državno zastavo- Sledili so štirje rudarji v jamskih oblekah s svetilkami in jamskim orodjem. Z,a njimi SO stopali pionirji tn pionirke s cvetjem, nato pa rudarska godibn ter pevci »Zarje« in trboveljskega mešatncga zbora z napisom »S pesmijo na delo!« — Za njimi s«) korakali rudarji v starih rudarskih uniformah, sledile so vse sindikalne zastave. za njima pe so ponosno stopali člani delavskega sveta. Nato je šla rudarska mladina, člani predvojaške vzgoje, fizik ul toroiki, gasilci, jamsko reiševntao moštvo, kolektiv dečjih ju sl i In drugi. Po vrstnem redu je sledila uprava rudnika, nato pa kolektivi vseh rudniških obratov. Vmes so igrali rudarji na harmoniko, da dajo z godbo poudarka zgodovinskemu dnevu rudnika. Slavnoasbii sprevod so zaključili zastopniki političnih organizacij, osfaiih podjetij in ustanov v Trbovljah ter kolesarji in motoristi. — V sprevodu je bilo nad 2000 ljudi, na slavnostnem prostoru pred upravo rudnika pa se je zbralo nad 3000 občinstva. Na pro- dani upravnega odbora rudnika Trbovlje čel ju poslopja rudniške uprave je zbujal pozornost velik napis: »Tovarne in rudnike delavcem — je veliko revolucionarno geslo naše Partije!« Množico }e niipeto pVffnkcrvala Trenutek pričetka slovesnosti. Na častni tribuni so se zbrali člani upravnega odbora rudnika ter častni goetje Rudarska godba je zaigrala Internacionalo, pevci »Zarje« in mešani zbor pa sta odpela dve pesmi. Slovesnost je odprl sekretar rudni- množica pa je navdušeno vzklikala Titu in Partiji: nastopil je zgodovinski trenutek, ko prevzemajo trboveljski rudarji vodstvo rudnika v svoje roke. ----Miato j« fMpooi.v—cit ■ delavskega sveta tov. Dornik Matija, ki je dejal, da bo ostal današnji dan sie-liememu med nami v neizbrisnem spte rninu. Obljubil je. da bodo rudarji upravljali svoj rudnik v skladu z obveznostmi do petletnega plana. S stalnim večanjem proizvodnje in tekmovanjem — je rekel tov. Dornik — bo- škega komiteja KP tov. Naglič Franc, , ^ rudarji dokazali, da so sposobni ki je čestital izvoljenemu delavskemu svetu ter pozdravil goste, med njimi člana CK KPS in ministra za rudarstvo LRS tov. Popita Franca, člana CK KPS in predsednika GO ZSS tovariša Janka Rudolfa, sekretarja OR KPS tov. Kovača Viktorja ter ostale predstavnike. Rudarji so postali lastniki in vodje rudnika Ključe rudnika je slovesno predal predsedniku delavskega sveta Hkratnemu udarniku Dorniku Matiji minister rudarstva T.RS Popit Franc. V svetem govoru je minister čestital de- lovnemu kolektivu rudnika k njegovim velikim uspehom ter podčrtal zgodovinsko vlogo Partije, ki je takti dosledno izvršila vse zadane si naloge. Med predajo ključev je zaigrala godba. voditi In upravljati rudnik. Rudarska mladina je nato izročila predsedniku delavskega sveta lep spominski album s slikami rudnika Trbovlje. Zgodovina rudnika Trbovlje je tesno pove zana z revolucionarnim gibanjem in borbo za boljše življenje Direktor rudnika tov. Hegler Jože je nato orisal zgodovino trboveljskega rudnika. To zgodovino prepleta revolucionarna bitka rudarjev z izkoriščevalskim kapitalizmom. Partija je bila tista, ki je vodila rudarje skozi vse boje. zato so tudi zmagali. — Njegov govor je bil večkrat pretrgan z vzkliki Že tretjič so si osvojili prehodno zastavo Trboveljski rudarji so minulo nedeljo praznovali ne samo prevzem svojega rudnika, marveč so prevzeli za svoje napore in uspehe že v tretjič prehodno zastavo ter denarno nagrado 715000 dinarjev. Predsednik GO ZSN tov. Janko Rudolf je izročil zastavo večkratnemu udarniku Juvanu Viktorju, ki dela že za drugo petletko. Tovariš Juvan se je zahvalil za predajo zastave v imenu celotnega kolektiva ter obljubi), da bodo trboveljski rudarji zvesto čuvali zastavo in se prizadevali. da ostane njihova last. — Medtem so pritekli na slavnostni prostor fizkultumiki z vrtalnim kladivom, ki so prinesli pozdrave s Cebinovega. kjer se je vršil leta 1937. ustanovni kongres KPS. 242 novih udarnikov se je pridružilo ostalim Direktor rudnika je nato razi; las tl 242 novih udarnikov. V letu 1949 in letos- ima rudnik Trbovlje 2217 udarnikov. Sledilo je poročilo tekmovalne komisije o oceni tekmovanja v počastitev prevzema rudnika. Večkratni udarnik Okorn Vilko je razglasil, da je rudnik Trbovlje prekoračit v mesecu avgustu svoj osnovni proizvodni plan za lli.7V«, — v pretdnevnem tekmovanju pa je '>dnes'a zmat-o Magistnn-n brigada n*» zahodne-m f«bratu. ki je presegla normo za 41,4V«, Kmetičeva brigada na vzfKvkiem obratu pa je prekoračila normo zn 37 •/*. Slavnostno predajo rudnika so pozdravili rudarji zahodnega in vz!x»dne-ga obrata, ki so prinesli resolucije tovarišu Titu in Mihi Marinku. Ob zaključku slovesnosti je spregovoril sekretar OK KPS tovariš Kovač Viktor, ki je čestital kolektivu k zgodovinskemu dnevu, k prevzemu prehodne zastave in imenovanju novih udarnikov. Uspehi vašega kolektiva — je dejal tovariš sekretar — so plod prizadevanj celotnega kolektiva, ki dosega tako velike uspehe, ker zaupa Partiji in Titu. Nato je zaigrata rudarska godba himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzoči. V zgodovini trboveljskega rudnika bo ostal ta dan v spomnu vsem, ki sc* ga doživeli, poznim rodovom pa bo pričal, kako naša Partija dosledne* uresničuje veliko revolucionarno geslo marksizma in leninizma: »Tovarne in rudnike delavcem — zemljo pa kmetom!« V mesecu avgustu so dosegli trboveljski rudarji najvišje prekoračenje proizvodnega plana. S tekmovanjem In presežkom mesečnega proizvodnega plana so trboveljski rudarji proslavili prvo zasedanje svojega delavskega sveta dne 1. septembra. Operativni proizvodni plan je delovni kolektiv rudnika Trbovlje presegel v meseeu avgustu za 11.4*/®. osnovni plan pa za lfl.7»/». To Je najvišje prekoračenje produkcijskega plana v teku letošnjega leta. — Tako je zahodni jamski obrat presegel svoj operativni plan v minulem mesecu za 12«/», vzhodni jamski obrat za H4»/j, dnevni kop Dobrna-Neža pa za 15.<>»/*. Trboveljski rudarji so meseca avgusta vsak dan svojo proizvodno nalogo presegli razen 25. in 31. Vili, in to zaradi tehničnih zaprek. Zagorski rudnik je Izpolnil svoj proizvodni plan v mesecu avgustu s 100.7»/», hrastniškl rudarji pa so dosegli v minulem mesecu 90.5»/, planirane proizvodnje. Skupina rudarjev mladincev v svecaui povorki Po nepopolnih podatkih petega dnevat NAD 3 MILIJARDE 672 MILIJONOV Stran Z . .'Mirni- Po stoletni borbi so zagorski rudarji postali lastniki rudnika Žagi, r skl delovni kolektiv je v ne-jjeljo dne 3. septembra 1950 proslavil Opimemben dan. Rudarji so po svojem RelavSkem svetu prevzeli rudnik v upravljanje, V počastitev tega zgodo-dneva so rudarske proizvod- vjitekega Jfle briga brigade tekmovale že od 26. avgu-Atp, Na predvečer predaje je SKUD »Vesna« organiziralo koncert. Cisti dobiček le prireditve bodo vpisali za ljudsko posojilo, PreHnjno slovesnost je začel pred-»eik sindikat« tov. Guzej Edi, ki je y kratkem nagovoru pozdravil rudarski kolektiv in mu v imenu sindikalne podružnice rudarjev čestital k tej veliki pridobitvi. Na tej slavnostni pri- Direkior rudnika tov. Dular Alojz predaja ključe predsedniku upravnega odbora tov. Flisek Andreju reditvi je bii navzoč tudi zastopnik generalne direkcije LRS, generalni inženir tov. Zabovnik, nadalje član Okrajnega komiteja KPS tov. Pečar ptmar, predsednik KLO Zagorje tov. Ludovika Franc ter zastopnikF ostalih množičnih organizacij, .V imenu rudarjev je govoril najstarejši rudar tov. Ludovika Franc. Orisal jc zgodovino rudnika od leta 1904 do leta 1945 ter obenem omenil borbo zagorskih rudarjev za delavske pravice. Zaključil je z besedami: Danes je uresničeno geslo: »Rudnik rudarjem!«, zato pa bomo mi rudarji z nagim delom tudi v bodoče dokazali, da srno vredni zaupanja in pridobitev, ki nam jih je izbojevala naša slavna KP S tovarišem Titom na čelu! Generalni inženir Zabovnik je v Imenu generalne direkcije za premog IŽRS čestital delovnemu kolektivu k temu zgodovinskemu dogodku ter poudaril borbo naše socialistične države v sedanji situaciji, ko se moramo zanašati te na lastne sile. V tej borbi za gospodarsko neodvisnost se moramo boriti za večjo produktivnost in za izboljšanje kakovosti proizvoda. Tovariš Pečar Otmar je v kratkih potezah očrtal borbo za uresničenje našega petletnega plana in v zvezi s tem gonjo Informbiroja proli naši državi. Primerjal je našo današnjo situacijo z borbo leta 1942, Ko smo se nahajali v težkem položaju v narodnoosvobodilni borbi. Končal je z besedami: »Ce bomo složni, bomo premagali vse težkoče in si zagotovili boljše življenje!« Prodsednik KLO Zagorje tov. Ludovika Franc je govoril o nalogah delavskih svetov, naglasil pomen te pridobitve v zunanje-političnem merilu. Prepričevalno je poudaril: Zmagali bomo v tej gospodarski borbi!« Sekretar mestnega komiteja OF je čestital delovnemu kolektivu in naročil delavcem: »Rudnik vam je izročen v upravljanje, čuvajte ga!« Direktor rudnika tov. Dular Alojz je poročal o uspehih in problematiki podjetja. Poudarjal je borbo KP za delhvske pravice in uresničenje gesla »Delu čast in oblast!« Ko se Je obrnil k predsedniku upravnega odbora tov. Fllsku Andreju, mu je dejal: »Ko Ti predajem ključe našega rudnika, Te pozivam, da delaš Ti in upravni odbor, kakor tudi celoten delavski svet za napredek podjetja in blagostanje delovnega kolektiva!« — Predsednik upravnega odbora je obljubil, da bo vestno izpolnjeval dolžnosti, ki mu jih nalaga ta častna funkcija. Govoril je še predsednik delavskega sveta lov. Tomažič Franc. V svojem govoru se je zlasti dotaknil borbe rudarskih žena, ki so v letih 1932 1934, ko so v rudniku delali samo po tri dni na teden, hodile v Trbovlje protestirat proti zmanjševanju rudarskih del. Ker so zahtevale kruha zase in za svoje može in otroke, so.jih prelepavall z bikovkami. Na koncu slovesnosti so odkrili spominsko ploščo, vzidano v glavni rudniški pisarni z napisom: »3. IX. 1950. Delovno ljudstvo prevzame po stoletni borbi rudnik Zagorje v svojo uprfivo.« Popoldne so proglasih udarnike, razdelili nagrade najboljšim brigadam, ki so zmagale v tekmovanju v počastitev prevzema rudnika. Vse nagrade je odnesel obrat Kisovec. Veselo ljudsko rajanje, ki se- je nato razvilo pred rudniško restavracijo, je prisrčno zaključilo zgodovinski dogodek rudnika Zagorje. Zgodovinski dan trboveljska elektrarne Kolektiv trboveljske elektrarne, ki ai je Že 21. avgusta t. 1. na volitvah Izbral svoj delavski svet in teden dni Hat« upravni odbor podjetja, se je v Sptooto 26. avgusta t. 1. zbral v polnem Številu k slovesnemu prevzemu električne centrale. — V upravni odbor so Izvolili svoje najboljše tovariše: za predsednika Plantana Julija, 2-krat-nega udarnika in odlikovanca z redom dela, direktorja elektrarne Merviča Igorja, odlikovanca z rodom dela, Sotlarja Rudija, Koritnika Gvldona ter p>i. Svetlina Arna. Za predsednika 'delavskega sveta pa so Izvolili tova-jjJ&n Sajeta Alojza, odlikovanca z re-iaoyn dela. Slavnostna predaja podjetja se je Vršila v novem delu elektrarne, kjer so sc zbrali vsi člani delovnega kolektiva. Uvodne besgde je spregovoril predsednik sindikalne podružnice tov. Vodopivec, ki je poudaril v svojem go-Vprti pomen predaje elektrarne delovnemu kolektivu. Pozdravil je goste: tbV. Pečenka, zastopnika generalne direkcije za elektrogospodarstvo, tov. f»>ž. Kranjca Karla, člana OK KPS Trbovlje tov. Šuštarja Staneta, predsednika OSS tov. Krežeta Jožeta ter zastopnika rudnika Trbovlje tov. Inž. Pinteriča Iva. Direktor elektrarne tov. Mervič Igor je nato podal zgodovino trboveljske elektrarne in njen razvoj od leta 1905 dalje do danes. Tovariš direktor je poudaril, da je bii razvoj elektrarne povezan z borbo kolektiva proti kapitalističnemu izkoriščanju, kar je prišlo do izraza zlasti v dveh stavkah leta 1934 in 1940. — Med okupacijo se je trboveljska elektrarna povečala in obratuje danes s 24.000 kW. Večina del med okupacijo je ostala nedovršena; elektrarna se je izpopolnila in dogradila šele po osvoboditvi. — Tovariš direktor je v naslednjem očrtal vsa dela v električni centrali po osvoboditvi ter med drugim poudaril, da je bil remont elektrarne v lefu 1949 izvršen v rekordno kratkem času. Električna centrala v Trbovljah je v letu 1949 dosegla najvišjo proizvodnjo električne energije. Eiekirama ima tudi udarnike: po osvoboditvi jih je biio razglašenih 163, med njimi tudi večkratni. Po govoru tov. direktorja Merviča so govorili in čestitali delovnemu kolektivu elektrarne k njegovim uspe- limi is® lisi® posojila se je uti Pri vpisu drugega ljudskega posojila je dosedaj med okraji najboljši trboveljski okraj. Ze prvi dan vpisa je bila dosežena vsota 6,544.900 dinarjev, drugi dan že 9,199.300 dinarjev, tretji dna pa je vpis dosegel znesek 14 milijonov 980.000 dinarjev. Od celokupne vsote so vpisali delavci in uslužbenci 11,561.600 dinarjev, kmetje pa komaj 1,732.000 dinarjev. Zelo slabo so se izkazali obrtniki, ki imajo do 3. IX. vpisanih le 479.000 dinarjev. Čeravno je relativno največja vsota dosežena pri delavcih in uslužbencih, je še dosti delavcev, zlasti pa rudarjev, ki niso še dali ničesar, čeravno zaslužijo lepe vsote. Prav tako je pri kmetih in obrtnikih, ki zadape si obveze še niso dosegli. Med sektorji Zagorje, Hrastnik, Ra-deče in Trbovlje vodijo Trbovlje, ki imajo vpisanih 6,297.000 dinarjev, nato sektor Zagorje 3,830.000 dinarje-«, Hrastnik 2,900.000 dinarjev ter sektor RadeOe z 1,953.000 dinarji. — Malo več aktivnosti in zavesti, pa bo vsota ne samo dosežena, marveč tudi prekoračena, s čimer se bo trboveljski okras} uvrstil pri Vpisu drugega ljudskega posojila med najboljše okraje Do 4« septembra so v trboveljskem okraju vpisali 15,196.400 dinarjev ljudskega posojila V trboveljskem okraju so do 4. t. m. vpisali celokupno 15,196.000 dinarjev drugega ljudskega posojila. Od le vsote so vpisali rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku 6,181.500 din posojila; posebno dobro so se pokazali v Hrastniku, kjer so vpisali 1,267.000 dinarjev ali povprečno na vsakega nekaj nad 1000 dinarjev. V Trbovljah so rudarji vpisali 3,381.000 dinarjev in do danes še niso vpisali vsi, ki bi to lahko storili. V Zagorju so dali rudarji 1,533-800 dinarjev. Po sektorjih so dosegli najvišjo vsoto v Trbovljah in sicer 6,345.400 din, v Zagorju 3,861000 din, v Hrastniku 2,056.000 dinarjev, na sektorju Radeče pa 2,034.000 dinarjev. Kmetje v trboveljskem okraju so dali vsega 2.387.000 dinarjev. Poleg rudarjev so se dobro pokazali steklarji v Hrastniku z 820.000 dinarji, v kemični tovarni v Hrasni-lcu pa 190.000 dinarjev. Kolektiv cementarne Trbovlje je vpisal 512.200 dinarjev, v trboveljski elektrarni pa 253.000 dinarjev. Vsota vpisa se vsak dan dviga, Do 5. septembra je bilo v celoti realizi- rano obvez za 12.500000 dinarjev. Da niso obveze v celoti izvršene, je delno vzrok slabo delovanje nekaterih vpisnih komisijr zlasti na vasi. Marsikdo si jilh iaiinik« vzame za zgled!! Uslužbenci 01,0 Trbovlje so se prvotno obvezali, da bodo vpisali 150.000 din drugega ljudskega posojila, obvezo pa so izvršili s 306.000 dinarji. Svojo obvezo so torej prekoračili za 103Vo- Na posameznega vpisnika pride povprečno 1860 din. Med . posameznimi poverjeništvi se je razvilo živahno tekmovanje ter je najboljše uspehe doseglo poverjeništvo za delo, kjer znaša vpis posojila na posameznika 3312 dinarjev, v komunalnem poverjeništvu pa 2538 dinarjev; najmanjši povpreček pride v poverjeništvu za kmetijstvo in sicer 1104 dinarjev. — Med posamezniki se je najbolje izkazal tov. Kos Alojz, uslužbenec poverjeništva za delo, ki je vpisal 10.500 dinarjev, ter tov. Flisek Vili, ki je prvotno vpisal 9000 'dinarjev, a je vpis povišal na 10.600 dinarjev. t’ soboto bodo izvolili delavski svet v cementarni Svet vlade LRS za zakonodajo in Izgradnjo ljudske oblasti je za izvolitev članov delavskega sveta določil dan 9. septembra 1950, Sindikalna podružnica in partijska organizacija sta ukrenili vse potrebno, da se bodo volitve izvedle v smislu predpisov in ob 100% udeležbi vseh članov kolektiva. Volitve bodo v vseh obrptih, tako v Trbovljah, Zidanem mostu, Hrastniku in Kresnicah. Partijska in sindikalna organizacija je po svojih funkcionarjih že na delu, da vsakemu posameznemu delavcu in nameščencu obrazloži pomen zakona samega. Sestavljena je kandidatna lista z najboljšimi delavci in uslužbenci, ki bodo znali pravilno voditi podjetje. Za volitve vladu veliko zanimanje; prepričani smo, da jih bedo v cementarni izvedli na kar najsloves. nejši način. Predaja ključev bo cine li septembrea dopoldne. Ob lej priliki bodo razne kulturne in fizkultur-ne prireditve. tekmovali bodo v čast partijske konference Partijska konferenca v cementarni je sklenila izvesti v vseh svojih obratih tekmovanje v počastitev okrajne partijske konference. Preteklo nedeljo je bila v cementarni partijska konferenca, na kateri so člani Partije polagali obračun svojega dela za dobo od zadnje konference ter si izvolili biro in delegate za okrajno partijsko konferenco Konferenca je bila obiskana 100 odstotno. Debuta in kritika sta bili res stvarni; razpravljali so v glavnem o delu partijske celice za dosego planskih nalog. Sprejeti so bili sledeči sklepi: da tekmuje ves kolektiv 1 mesec v čast okrajne partijske konference v preseganju planskih nalog, v znižanju slroškov, v čim manjšem številu bolnih in neopravičenih izostankov. Dalje se je partijska celica obvezala, da bo kolektiv prispeval v počastitev konference enodnevni zaslu- hom in prevzemu podjetja tov. Pečenko, ki je v imenu generalne direkcije elektrogospodarstva izročil ključ električne centrale predsedniku delavskega svela tovarišu Planlanu Juliju. Kolektivu so čestitali še zastopniki okrajnega komiteja KP in OSS (er uprave rudnika Trbovlje. — Po izvršeni predaji so pred vhodom elektrarne odkrili spominsko ploščo, v kateri so vklesana imena prvega delavskega sveta trboveljske elektrarne. žek. Sprejeti so bili še drugi sklepi in sicer o poživitvi študija, mladinske organizaciji, centra prcdvojpške vzgoje, brigade mladincev v delavnici.. Na konferenci je ;>oclal političen referat sekretar tov. Jamnikar- — Komunisti cementarne bodo po tej konferenci še bolj zavihali rokave in vse sprejete sklepe uresničili. PARTIZANSKI TABOR NA CEMSENSK1 PLANINI V nedeljo, dne 27. avgusta 1950 je krajevna ZB NOB priredila na Cernšo-niški planini partizanski tabor. Ob tej priliki so odkrili spomenik padlim borcem NOV Hkrati so odprli planinsko kočo, kt jo je zgradilo Planinsko društvo Zagorje. — Pri odkritju spomenika je govoril v imenu krajevne zveze borcev NOB tov. Bantan Rudi, za njem pa predsednik tov Jože Levstik. Popoldne je bilo v Cerošeniku partizansko kosilo, ljudsko rajanje in sejem. —■ Prireditve se je udeležilo mnogo ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. IZ KULTUHNO-PHOSVETNEGA življenja na Dolu Pevski zbor KUD »Pust Cirila« na Dolu pri Hrastniku je imel v nedeljo 27. avg. t. 1. na Dolu pevski koncert. Zbrano vstopnino koncerta bodo vpisali za ljudsko posojilo. strem B —■ i ■ Kultura iti prosveta Velik uspeh gledališke družine v Radečah Gledališka družina SKUD »Ivan Cankar« v Radečah si je stekla s svojo uprizoritvijo »Rokovnjačev« na prostem nad vse lep uspeh. Pripraven prostor zu fizkullurnim domom, ki ima izredno primerno ozadje za akustiko in y*nerijo. so prireditelji opremili po zamisli režiserja tov. Pešca z vsemi rekviziti za prirejanje iger na prostem. Pri velikih pripravah za to igro je opravil glavno delo naš mojster tov. Gospodarič Prane. Njuno Skupno prizadevanje je premagalo dostikrat skoraj nepremagljive težkoče, toda zmagala je volja in pokazala je lepe sadove. —Številni reflektorji in žarnice so v petek 26. avgusta zvečer prvikrat razsvetlili celotno prizorišče »Rokovnjačev«, ki je bilo široko 50, a dolgo 70 m. Pred gledalci je nastala nepozabna slika. Celo vzhajajočega meseca ni manjkalo, kar je dalo Črnemu grabnu še bolj romantično tiče. Inscenator je skušal ustvariti čim vernejšo sliko tedanje dobe. Uspel je v polni meri, v kolikor so mu bili seveda na razpolago potrebni pripomočki. — Tu je treba pohvalno omenili upravo tukajšnje Papirnice, ki nam je priskočila na pomoč, kakor tudi naš KLO, ki nam je podaril les za izdelavo tribun in kulis. Le tako je mogel tov. Gospodarič uresničiti zamisel tov. Pešca in postaviti tako veliko scenerijo. Tovariša Selevšek in Hočevar pa zaslužita priznanje za njuno delo pri montaži vseh svetlobnih naprav. — Za gledalce so bile izdelane posebne -tribune s sedeži. Potek igre je pokazal, da je bilo tudi igralsko vse do potankosti dobro zrežirano, četudi je imel režiser opravka z množicami Igralcev in statistov; saj je bilo na prizorišču večkrat nad 80 oseb. Pred nami se je odigral ve3 promet s Francozi na konjih, pravi živinski sejem z živino, vozovi itd. — O glavnih igralcih lahko rečemo, da so svoje vlogo prav dobro rešili; odličen pa je bil Nande, ki ga je podal tov. Hočevar Marcel. Posebno je treba pohvaliti prizor rokovnjačev v Črnem grabnu, kjer je sodeloval naš pevski zbor s solo pevko tovarišico Novakovo, in je bil krona vsega večera. Omenili bi še nekaj napak, ki pa niso kvarili celotnega vtisa, zlasti še pri uprizoritvi na prostem. Nekateri igralci se niso dobro naučili svojih vlog, drugi pa so jih prikrojili malo preveč po svoje in bili tu in tam morda malo banalni, čemur se moramo seveda tudi pri ljudskih igrah izogibat t. Igro nalašč za to uprizoritev je izvedel tov. profesor Pešec in je uspela kar najbolje. H koncu še to: celotna zamisel in izvedba sta bila res množična, tako prizorišče samo, kakor tudi gledalci, ki jih je bilo okrog 2300. Množične so bile nadalje vse priprave. Pohvalo zaslužijo vsi, ki so pridno pomagali. Prirediteljem pa najlepše priznanje! Da bi bilo sodelovanje vseh sekcij našega SKUD ob tej priliki res popolno, je pred vsako predstavo sodeloval tudi tovariš Zupanc Albert s svojo godbo na pihala, P. V. in še v tej jc bilo 50% .mol j a ve in več let stare pšenice. Pšenice jo imel posejane 1 lia ter 15 arov, ječmena 10 arov in sta na posestvu samo dva družinska člana. Lansko leto je bil že kaznovan. —: Zaradi takili ljudi ne-I kateri naši KLO ne morejo izpolniti j plana odkupa. Podobne ljudi imamo tudi na Dolu j pri Hrastniku, kjer so realizirali 84% ; odkupa. Tamkaj odklanja posestnik ! fgričnik Franc absolutno vsako oddajo; imel je predpis 120 kg, pridelal j pa je 675 kg žita ter ima samo tri-člansko družino. — V KLO Marno ' so odkupili 92%; stoodstotnega odkupa niso dosegli, ker še niso ©mlatili ovsa. — Da so v Turju naijslabši, kjer so odkupili šele 75%, je vzrok zakasnela in neorganizirana rnlačev žila. V Čečah nad Hrastnikom imajo plan odkupa dosežen z 82%, kjer pa niso oddali največji kmetje, ki to zmorejo. Taka kmeta sta Potrata Franc in Frajle Ivan, ~ V Gaberškom nad Trbovljami samo še nekaj manjših Razvoj lovske družine v Hrastniku Po padcu kapitalistične Jugoslavije tn po izgonu okupatorja iz naših krajev je tudi za lovstvo nastopil nov čas. Socialistična Jugoslavija je že leta 1945 izdala začasno uredbo o izvrševanj u lova, s katero je bila prvič V zgodovini dana delovnemu človeku »nožnost enakopravnega izvrševanj a~ lova. Lovci v Hrastniku so takoj po izgonu okupatorja ter po vrnitvi iz narodnoosvobodilne borbe organizirali lovsko družino »Hrastnik—Dol« in lovsko družino »Sirje«, Obe družini , sta se povezali v skupno celoto. V to družino je vstopilo precej novih članov, večinoma pa so bili lovci, ki so y. bivši Jugoslaviji smeli le »brakira-ti« ter gospodi čuvati lovišča. Po zaslugi našega državnega vodstva imamo danes moderen lovski za-Jtvm, ki ga nima — lahko rečemo — nobena država v Evropi. Ta zakon omogoča vsakemu državljanu, da vstopi v lovsko družino, če ima zanjo ve-sieljte. Ker p« je lov vključen v narodno gospodarstvo, je zakon glede izvajanja lova strog, daje nam pa jamstvo, da se bo naša plemenita, divjad ohranila ter še nadalje ostala okras naših lepih gozdov in planin. Lovski zakon prepoveduje vsako »mrliarjenje« ter določa za kršitve stroge kazni. Lovci v Hrastniku razumejo in cenijo ugodnosti, ki jim jih daje naša socialistična domovina, ter s svojim delom tudi pomagajo graditi socializem. Tako je, lovska družina Hrastnik ■ svojimi člani izvršila že nešteto udarniških ur. V minulem t letu so opravili lovci samo v jami nad 800 udarniških ur ter nakopali 463 ton premoga. Pri popravilu cest so izvršili 66 ur, pri gradnji zadružnih domov 182 ur, pri gasilstvu 48 ur, pri gradnji stanovanjskih hiš pa 104 ure V sieltTarili' so oprSvIIT' ža čimprejšn ji dosego plana 207 ur. Pri gradnji planinske koče na Kalu so lovci mnogo pomagali; družina je prispevala za to kočo 10.000 din. Tudi letos je lovska družina opravila že 268 brezplačnih udarniških ur pri proizvodnji premoga v jami. Lovski člani, ki delajo v obratu Hrastnik in Ojstro, so si za eno izmed prihodnjih nedelj napovedali tekmovanje v kopanju premoga. Lovci naše družine so disciplinirani ier pomagajo na poziv tudi iinančno. Tako so prispevali k akciji za pomoč grškim otrokom 3000 din, za spomenik padlim borcem so dali 2700 din, za graditelje mladinske proge Brčko —Banovlči so darovali 2022 din, za lovski dom pa 5000 din Danes, ko vsi jugoslovanski narodi vpisujejo drugo ljudsko posojilo, so tudi lovci v Hrastniku napravili akcijo ter ločeno od svojih osebnih ob veznosti vpisali v imenu lovske dru žine 10.000 din posojilu. To so storili v zavesti, da je mogoče ustvariti res nični socializem samo ob tesnem sodelovanju z našo ljudsko oblastjo in v nenehnem zavračanju lažnive i.n-lormbjroiske propagande. Zakaj še ni stoodstotno izveden odkup žita? Odiluip žita v trboveljskem okraju dobro napreduje, če izvzamemo predele v hribih, kjer se je odkupovanje šele pričelo, in da imamo v ni-iinskih krajih ostanke še tam, kjer še nistni omlačena oves in rž. Najbolje so opravili odkup v Zagorju, kjer so plan oddaje prekoračili za 6%. V Zagorju so se torej odkupa pravilno lotili in odkup izvršili stoodstotno, V ostalih krajevnih odborih na sektorju Zagorje, kjer so odkupe žet opravili, kot n. yjr. v Kotredežu. so plan realizirali z 99%. V Izlakah jim manjka le še 000 kg in s© plan izpolnili z 98%, prav tako v Mlinšah" Z 98%. Malo slabše je v Lokah-Kisovcu, kjer imajo odkupljenih 80%. Tukaj pa se je našel posestnik Drnovšek Urban, ki že lansko leto ni zadostil od dalji in je tudi letos ni izvršil, če ravno je zmogljivost njegovega pose stva že ugotovljena. Žita bi moral od dali 650 kg, ni pa oddal ničesar, prav tako tudi pri mleku in pri drugih pridelkih. Oddaji mesa je zadostil lic delno, V Hrastniku so izvršili odkup z 99%; dosegli bi lOtk-odstotno oddajo, vendar je posetnik Urbajs Franc iz Krnic, ki je imel predpisano oddajo 450 kg in so mn jn pozneje znižali na 200 kg, pripeljal le 193 kg pšenice, kmetov ni oddalo; dosežene imajo 91% oddaje. V3 Radečah so dosegli plan odda je z 89%, kjer še niso oddali nekateri kmetje celotnih količin kot n. pr. posestnik Vodenik, loi je imel predpisano oddajo 950 kg, oddal pa je le 357 kilogramov. Ima nad 10 ha zemlje ter so pri njem našli 1750 kg žita m nalogi in 6 oken neomlačonega ovsa izgovarjal se je, da ne more več oddati, čeravno so pri hiši samo 3 ljudjie »2 V Zidanem mostu in Loki pri Zidanem mostu je odkup izvršen ioo-odr stolno. Dosegli ga bodo tudi v Vrhovem, kjer so odkupili 96%, in na Bregu, kjer so dosegli 97%. To nam dokazuje, da so povsod dosegli uspeli, kjer so KLO pravilno pristopili k delu. Primer brezbrižnosti za pravilen jj©-lek odkupa pa je pokazal delegat zw nega fonda, skladiščnik v HrasfnikUj Id ni hotel sprejeti zvečer žila $ skladišče, češ da ni več službeni čaj* tako da so morali žilo odpeljati $ Trbovlje in naslednji dan v Hrastnik, Kaj bodo jedli abonenti delavsko-uslužbenskih restavracij v zimsk% mesecih? Upravičene kritike zaradi prehrane v naših delavsko-usluženskih restavracijah in menzah se že tako pogoste, da nastaja vprašanje, ki se bo treba zanj resno pozanimati. Naše menze in restavracije bolehajo predvsem v zimskih mesecih in spomladi, ko gredo zaloge žimnic h kraju Vedno se poudarja, da je treba žimnice pripraviti takrat, ko je blaga največ, ko je na razpolago, je najboljše kvalitete in poceni- To pa »vestne« upravnike menz in restavracij prav nič ne briga. V večini primerov sploh ne mislijo na kakšno vlaganje, čeravno je Irg založen z dobro in sorazmerno ceneno zelenjavo. Vzlic večkratnim opozorilom, da je treba takoj pripraviti posodo in pričeti z vlaganjem, sc obrati družbene prehrane ne zganejo, *nhv> d« r-f-.-n-> ogroža jtr in rhrnnn oba- nentov v zimskih mesecih- Kdo je vsega lega kriv v največji meri? Navajamo nekaj primerov, zakaj v menzah in restavracijah prehrana ni na ustrezni višini in kako ravnajo posamezni upravniki in ekonomi: Ob priliki Instrukcijsk-e kontrole po upravi za turizem in gostinstvo OLO Trbovlje v restavraciji steklarne v Hrastniku, smo vprašali uslužbence, kako so abonenti zadovoljni s prehrano. Vsi so na en glas, kakor naučeni, odgovorili: »Zelo dobro, nič se no pritožujejo!« — Nato smo vprašali abonente, kako so zadovoljni s prehrano, Pa pravijo zopet, prvi (tako imenovani »kuhinjski-maček«, ki mu kuharicit za-njegovo dobrikanje zalije hrano malo bolj z maščobo, Mi pa doda pod prikuho na skrivaj še košček mesa): »Odlično! Odkar je ta kuharica, smo s hrano res zadovoljni!« Ce pa vprašujemo dalje, že naletimo na različna mnenja, ki pa jih abonenti izražajo polglasno, da ne bi maščevalnost kuharice dosegla njihovih krožnikov- Nadalje Imajo upravniki navado, da za vsako malenkost, ki jo potrebujejo, hodijo na OLO, in to šele takrat, ko jim je hrane že zmanjkalo, 1ako da je vprašanje kuhe pereče že za dotični dan — Ali ni to sabotaža? To je zločin nad našimi delavci - abonenti, ki dajejo vse svoje sile za izgradnjo socializma Vprašujemo se, kaj delajo uprave industrijskih podjetij, da ne kontrolirajo poslovanja svojih menz in restavracij? Knko je mogoče, da upravniki ozir. ekopomi delavsko-uslužben-sklh restavracij elektrarne, rudnika Zagorja in Hrastnika puščajo brez, vsake kazni velike količine garantirane preskrbe (moke, sladkorja in muščo be) v trgovinah, da jim na koncu meseca zapade, čeprav so bili na to pravočasno opozorjeni? — Kako je mogoče, da dobi abonent v nekaterih restavracijah košček kruha h kosilu ir košček k večerji? Ali je kak abonent izračunal, koliko je (o? Na živilsko: nakaznico R - 3 dobi abonent dnevno 400 g kruha, t. J. 150 g za kosilo, ISO g za večerjo in 100 g za zajtrk, košček! kruha pa tehta le 80—100 g. ™ Kami gre ostali kruli? — Da se jemlje moka za prežganje, ne drži, ker sc moka zb prežganje nakazuje od uprave za gostinstvo posebej! Kaj. je potrebno, da talto brezvestnih ravnanje odpravimo? —; Večja organiziranost abonentov, ki So v večini primerov sami krivi, ker se ne udeležujejo sestankov abonentov, kjer je edino mesto, da se zatre taka t amili-urnost in nemarnost. Večkrat so ha takem sestanku navzoči samo upravnik in uslužbenci, tako da se sestanek spremeni v delovni sestanek, kar pa abok nentom ne prinese nobenih priboljškov. Štejemo za nujno, da sc uprave podjetij pozanimajo za poslovanje svojih menz in restavracij ier brezvestni uslužbence kaznujejo ali pa odstranijo iz svojih obratov Skupnosti škodljiv« elemente. Uprava za gostinstvo in turizem OLO Trbovlje V Zagorju so pro«jiasili udarnike V Zagorju so v nedeljo, dne 20. »ve gusla t. 1. proglasili 164 udarnikov ® rudniških obratih, 42 udarnikov pa til obratu Apnenice. Po proglasitvi 1« sledila skromna zakuska. Pri proglaj-sitvi so govorili zastopniki rudniški uprave .in sindikalne organizacije- Udeležba pri sami proglasitvi ni bila pf» višku, medtem ko je zakusko zamud®* le malo tovrišev. Cule so se prlto: da se udarniki proglašajo s preče zakasnitvijo. Vzroke; pa ni treba ii pri rudniški upravi, temveč tam, se potrjujejo in izdajajo udar n karte. j V KLO ZAGORJE SO PRESEGLI PLAN ODKUPA ŽITA ZA 6*. Kmetje v KLO Zagorje so pokazaM mnogo razumevanja za obvezno oddaijp ter so vsi v redu (Kidali prodpismSi količine, nekateri celo več, zaradi čp-sar je bil plan odkupa dosežen s tOtfV«. Pri oddaji so zaznamovali samo e%* primer poskusu sabotaže. lCmet Medved Martin je namreč pripeljal pleš#-vo in vlažno pšenico. Zaradi budnosti odkupnih organov so ta primer lattirtj odkrili- VABILO Sindikalna podružnica OLO Trbovlje bo priredila v nedeljo 10. septembri t. 1 veliko ljudsko rajanje, združeno z razvitjem nove sindikalne zastave. Prireditev se bo pričela na igrišču za Stavbo OLO ob 15. uri. Sodelovala bo rudarska godba na pihalu- Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno K obilni udeležbi vabi upravni odbor sindikalne podružnice- Vabimo tudi vse uslužbence KI.O. Zdravo seme — dober pridelek Krompir je v današnjih časih za prehrano ljudstva tako važen pridelek, da mu moramo posvetiti veliko več paž-nje. kot smo to storili doslej, in sicer pri odbiri kakor tudi pri vzgoji krom. pirja. Kmetovalci so bili že za časa rasti krompirja opozorjeni na razne načine Odfoire tega poljskega pridelka. Med rastjo krompirja je dana največja možnost opazovanja vseh njegovih bolezni, pa tudi rasti same. Temu važnemu delu moramo posvetiti res vso pazijivost, da današnje slabo stanje krompirjevih nasadov vsaj v bodoče izboljšamo. —1 Splošno znano je, da se krompir hUro izrodi, če se seme v določenem času ne izmenja. Nujno je, da kmetje r>« to mislijo ter pravočasno izvršijo izmenjavo semenskega krompirja. Ravno v tem času je potrebno, da pazimo, kateri krompirjevi nasadi i zgleda jo zdravi in bujni v rasti. Preprečiti moramo, da. bi se krompir takih zdravih in bujnih nasadov odkupoval za prehrano, pač pa naj kmetje, ki imajo slab krompir, ta dober krompir uporabijo za seme, s čimer bomo dosegli boljši hektarski donos. Pri taki medsebojni zamejavi ohranimo dober semenski krompir, prihranimo pa na transportnih stroških dobrega semenskega krompirja iz oddaljenih krajev, obvarujemo se pa tudi škode, ker se krompir na dolgih transportih kvari in odrgne ter izgubi na kaljivosti. Opaža se, da organi, ki jim je poverjen odkup, pri transportu vse premalo pazijo na krompir. Upravičene so pritožbe kmetov, da krompir ni dober za seme, ker je preveč ranjen in odrgnjen itd. Jasno je, da tak krompir izgubi na kaljivosti, poleg tega se pa uniči mnogo gomoljev, ker so izpostavljeni raznim boleznim in hitro propadejo. Z nepazljivim ravnanjem se pa ne poškoduje krompir samo kot semensko blago, marveč tudi kot prodajno blago, kjer utrpimo velike izgube na količini in kakovosti, kar moramo ria vsak način preprečiti, ker delamo z nepazljivim ravnanjem krompirja na transportih velikansko gospodarsko škodo. Potrebna je zamenjava krompirja med knteti z višinskih v ni. žlnske predele, ker pride na ta način za individualna gospodarstva v poštev le manjša količina, ki je kmetje sami prevzamejo. S tako zamenjavo odpade drago skladiščenje krompirja, ki bi ga moralo odkupno podjetje na vsak način izvesti. Druga prednost je v tem, da je krompir iz višjih predelov bolj zdrav, kor ga tam ne napadajo v taki množini bolezni. S tem. da zntenjava-nto krompir, pridobimo pri isti vrsti krompirja mnogo na pridelku, ker mu menjamo kakovost, zemlje, pa tudi pod- nebje, kar vpliva zelo ugodno na pridelek. Letošnja suša je zelo kvarno vplivala na razvoj krompirja, ker smo imeli ravno v času največje vegetacije suho vreme, tako da je rast popolnoma zastala in večina krompirjevih nasadov zaradi pomanjkanja vlage ni cvetela. Ta zastoj v rasti je bil posebno občuten v plitki in peščeni zemlji. Po dežju v začetku julija in pozneje, ko je bilo več vlage, je krompir pričel zopet rasti in nato cveteti. Po cvetenju se je začel krompir zopet obraščati in delati ponovno gomolje. Važno je pomisliti, da ti gomolji ne bodo sposobni za seme, pač pa jih bo treba izločiti in porabiti za prehrano. Ze samo iz tega razloga bo nujna zamenjava krompirja, če hočemo izboljšati pridelek, če upoštevamo izroditev krompirja in ostale bolezni, ki vplivajo kvarno na razvoj tega pridelka. Semenska služba posveča dovolj paž. nje zvišanju pridelka krompirja in da bi prišli zopet do okusne jedilne sorte krompirja. V ta namen se vrši priznanje semenskega krompirja, da dobimo čisto in dobro sorto ter zdrav krompir. Do sedaj smo pa imeli s tem že velike težave, ker imamo sicer prav dober jedilni krompir, pač pa je pomešan z drugimi sortami. Takih nasadov ni mogoče priznati, ker pravila tega ne dopuščajo. Ti nasadi so pa zdravi in dajo dober pridelek, zato imajo možnost zamenjave tega krompirja kmetje. Tak uporaben krompir je pri nas v višjih legah v KLO Podkum, Dole pri Litiji, Jagnjenica, Turje, Gaberške, delno Cemšenik in Trojane. Zelo slab in izrojen krompir ter napaden od vseh vrst bolezni pa imamo v KLO Vrhovo, Radeče, Loka itd. Predvsem slab krompir imamo v nižinskih legah. Nujno je za te KLO. da si pravočasno zagotovijo semenski krompir iz navedenih višinskih krajev, kajti v nasprotnem primeru bo ta krompir odvzela odkupna služba za prehrano industrijskih krajev. Kraji, ki imajo siab semenski krompir, bodo morali s svojim krompirjem nadomestiti manjkajoče količine semenskega krompirja v poštev prihajajočem kraju, da ne bo trpela preskrba delavstva. Za izvedbo te akcije bodo morale vložiti vse sile splošne kmtijske zadruge na vasi ki so po pravilih za to zadolžene, rta skrbe za dvig kmetijske proizvodnje. Zal pa vidimo, da kažejo vse premalo ali pa sploh nobene 'pažnje za dvig kmetijske proizvodnje, ki je v naši socialistični državi nujno potreben, ker prehajamo iz agrarne v industrijsko državo. D. P/o popusta v ceni, po kateri se prodaja blago v prosti prodaji. Zato morejo potrošniki kupovati na te prežigosaine bone edino blago, ki se prodaja po prosto formiranih (konjunkturnih) cenah v smislu Uredbe o prosti prodaji in cenah blaga široke potrošnje. Potrošniki plačajo torej za kupljeno blago 40»/» takrat veljavne pene v prosti prodaji in oddajo v višini gotovine tudi to-!ko prežigosanth kuponov (bonov). Piilo se ie le&mame v i!L ni&iii n§i Milicioner (Skoplje) s Rudar 3: ( (IsO) V nedeljo 10. septembra 1950 bo igral RUDAR doma z ljubljanskim ŽELEZNIČARJEM. Tako ne smemo delati Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuj« uredniški odbor Trbovlje.