Marjeta Petek Ahačič
Rusijada -
vseslovenski festival v Skofji Loki
Gimnazija Škofja Loka že dve leti zapored organizira vseslovenski festival Rusijada, na katerem se srečajo učenci in dijaki, ki se na slovenskih šolah učijo ruščine, študentje rusi-stike s Filozofske fakultete v Ljubljani ter učitelji ruščine. Eden izmed glavnih namenov festivala je druženje mladih, ki se na ta način lahko spoznavajo z eno izmed večjih slovanskih kultur in iščejo vzporednice ter prijateljske vezi s sovrstniki v Rusiji in Sloveniji. Na festivalu lahko pokažejo svoje dosežke ter ustvarjalne dejavnosti s področja ruskega jezika in kulture.
Zadnja dva festivala sta bila pester mozaik raznovrstnosti pokazanega, videnega in slišanega, tako v ruščini kot tudi slovenščini. Festival je potekal dopoldne in popoldne. Dopoldne so se dijaki slovenskih gimnazij zbrali na Gimnaziji Skofja Loka, kjer smo zanje pripravili zanimive delavnice na temo ruske kulture. Lahko so likovno ustvarjali na temo ruska moderna umetnost in ruski vzorec, poučili so se o ruskih animiranih filmih, spoznali rusko klasično glasbo, ruske plese in pravoslavne ikone. Prvo leto smo imeli tudi veliko čast, da je umetnica Albina Nastran poleg delavnice o ikonah pripravila tudi čudovito razstavo svojih ikon v šolski knjižnici. V šolski knjižnici smo pripravili na ogled (z možnostjo nakupa) tudi rusko učno gradivo in drugo leposlovje v povezavi z Rusijo. Z delavnicami smo želeli dijakom približati tudi tiste pedagoške metode in vidike ruske kulture, za katere morda med poukom zmanjka časa. Udeležencem festivala smo ponudili tudi ogled Škofje Loke, po kateri so jih popeljali dijaki Gimnazije Škofja Loka.
V popoldanskem času se festival preseli na Loški oder, kjer se s točkami v ruščini predstavijo učenci osnovnih šol, dijaki gimnazij in študentje Filozofske fakultete. Doslej smo lahko uživali ob ruski klasični glasbi, plesih, krajših gledaliških igrah, recitacijah, baletu, skečih, petju... Vsi udeleženci so, vsak na svoj način, slikovito prispevali k celotni podobi Rusijade in občinstvu približali del raznolike in bogate ruske kulture.Točka presenečenja je vsako leto tudi poseben gost, ki ima določeno povezavo z Rusijo. Tako smo doslej gostili pesnico Nežo Maurer, katere pesmi so objavljali tudi v Rusiji, duo IRA Roma, ki prepeva ruske pesmi, ter klovneso Evo Škofič Maurer, kije v Rusiji študirala.
Dijaki evropskega oddelka Gimnazije Škofja Loka so v ruščini zaigrali kratko igrico O repi velikanki. Od leve proti desni: Anže Rozman. Vita Pintar. Nina Plavc. Žiga Kalan. Klemen Mesec. Manca Mrežar. Anja Mravlja, v škatli pa je skrita Rebeka Avguštin, (foto: Janez Marolt)
V veliko čast nam je, da festival podpirajo mnogi znani in pomembni ljudje. Doslej so nas vsako leto obiskali minister za šolstvo in šport RS, veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji, župan in predstavniki Občine Skofja Loka, predstavniki Društva Slovenija Rusija, na zadnjem festivalu pa tudi žena predsednika Slovenije Barbara Miklič Turk. Vseh častnih gostov smo še posebej veseli, saj s svojim obiskom dajejo našemu festivalu še prav posebno vrednost. Za udeležence festivala pa so takšni obiski zagotovo še dodatna motivacija in vzpodbuda pri učenju ruskega jezika v Sloveniji.
Čeprav je zgodovina našega festivala kratka, se lahko vseeno pohvalimo z dobro udeležbo in zanimanjem šol zanj. Vsako leto se prijavi več šol in tako se je lani na odru zvrstilo več kot dvesto nastopajočih: 7 gimnazij, 4 osnovne šole in Filozofska fakulteta.
Festival Rusijada je prvič ugledal luč sveta pred dvema letoma; 23. marca 2007 smo organizirali prvi festival - Rusijado 2007. Druga Rusijada je potekala 4. aprila 2008. V pripravi je že tretja Rusijada, ki bo 20. marca 2009. Ideja za tovrstni festival je v meni zorela kar nekaj let. Mnogi tuji jeziki, ki se poučujejo v slovenskih šolah, so podobne festivale že poznali in želela sem si, da bi lahko nekaj podobnega ponudili tudi učencem, ki se učijo ruščine. Ko je zamisel šele dozorevala, se je zdela izvedba skoraj nemogoča. Porajalo se je na desetine vprašanj, dvomov, kje bi se to dalo organizirati, kdo bo pri tem sodeloval, kako bo s finančno podporo, kdo se bo sploh želel udeležiti takšnega festivala in podobno... Toda, po prvih korakih sem hitro spoznala, da bo Rusijada zaželen otrok, saj
je ravnatelj Gimnazije Skofja Loka idejo z veseljem podprl in festivalu vseskozi stal ob strani. Prišla je tudi podpora z Ministrstva za šolstvo, veleposlaništva Ruske federacije in tudi zelo pomembna finančna podpora mnogih sponzorjev (Občina Skofja Loka, Sklad pri Društvu Slovenija Rusija s Krko kot generalnim sponzorjem, drugi manjši sponzorji).
Seveda Rusijade ne bi bilo brez vseh nastopajočih, dijakov prostovoljcev, ki nesebično pomagajo pri organizaciji, profesorjev Gimnazije Skofja Loka in vseh drugih sodelujočih - vsi si zaslužijo prav posebno zahvalo. V posebno veselje mi je, da je festival našel svoj rojstni kraj in svoje bivališče prav v Skofji Loki, kjer ima ruščina v šolskem prostoru kar lepo tradicijo in ugled. Glede na to, da sama sicer prihajam s čisto drugega dela Slovenije, mi je tako še v posebno čast, da lahko tudi sama z organizacijo festivala Rusijada prispevam h kulturni obogatitvi tega mesta in k povezanosti med slovensko ter rusko kulturo.
S takšnim festivalom bi radi mladim še bolj približali rusko kulturo in jih vzpodbudili k učenju ruskega jezika, kajti tako ruski jezik kakor ruska kultura postajata pomemben del sodobne slovenske države, zlasti na področju gospodarstva in kulture. Pri pouku ruščine veliko ustvarjamo in ne moremo obiti bogate in slikovite ruske kulture, ki jo spoznavamo na različne načine: od petja, plesa do skečev in iger. Zato se mi zdi prav, da lahko na tovrstnih srečanjih to pokažemo drug drugemu, se drug od drugega kaj novega naučimo, se vzpodbujamo, izmenjujemo izkušnje in nenazadnje spoznavamo raznolikost slovenskih šol in okolij, odkoder prihajamo. Lahko bi rekli, da smo na dan festivala združeni v raznolikosti - in prav to nas bogati ter povezuje.
Naj nas ruska kultura in učenje ruščine povezujeta tudi znotraj Slovenije in naj ne bo učenje tujega jezika samo spoznavanje tujih kultur in navad, temveč tudi krepitev strpnosti, spoštovanje različnosti ter raznolikosti in spoštovanje lastne narodne identitete.