uto-re*» m star fbztafarbttrsufsturm uw».«iwh<»k(mh).in ""•k*" suv-joimbe« m. IMA En Zt največjo cokljo SVETOVNEGA Ml. Nobena liga n« mor« delovati za nur, dokler so »vet no aedini v tem, da Jo vojna krfaiaalno početje, jo dejal eenator. TISTI, KI 80 PODPISALI VER gAJLSKO POGODBO, SO TRI KRAT PODPIRALI VPAD V RUSIJO. 1 Hew Tork, M. Y. — Senator Borah je v odgovoru na zadnje govore lorda Roberta Ceeila, ki ai prizadeva pridobiti ameriško ljudatvo za ligo narodov, izrazil svoje prepričanje, da ne more nobena mirovna liga delovati za mir, dokler ae svet ne zedini i tem, da je vojna kriminalna usta nova. Sedanja liga ni aamo dokazala tega, da ne smatra vojno za zlo ein, nego je bila doelej tudi pod kontrolo tistih vlad, ki eo prepričale ameriško ljudatvo, da ne marajo miru na podlagi pravičnih in enakopravnih pogojev, je dejal nespravljivi voditelj. Pristavil je Be to, da je primerno polje za oznanjevanje vangelija svetega miru stari svet, ne gs novi. V govoru pred ameriško papir no zvezo je dejal senator Borsh: "Malo trdo je reči. Ali ree je, da ne marajo evropske vlade mi ru pod pogoji, ki ee stgnjajo i pravičnostjo in enakopravnostjo med nsrodi. Dokaz temu je na dlani. In vsako ga je v stanu či tati. Lahko se ga da čitati, zaksj pissn je s krvjo. * , "Ozrimo se nazsi t nove Progled večjih dssvslh dogodkov. . Amerika. Kstoliški redovnik ustrelil ksto-liškegs župnike v Kslsmszooju, Mieh. Senator Borah ožigosal propa gando lorda Ceeila v Ameriki za ligo narodov. Protestantovaki fanatiki spra vili v illinoisko legislaturo pred logo za uvedbo "višnjevih zakonov" v lllinoisu. Polkovnik Hunter je zafrknil generala Blacka v preiskavi herrinakih izgredih, rekoč, ds je Black kriv, da niso bile čete poslane v Herrin. Floridaki senator je lastnik kempe, v kateri pretepajo jetnike do smrti. Inozemstvo. Prsncoski maršal Foch j« na Poljskem. Iz Berlina poročajo novih vojnih manevrih Poljske. Francija ima nov reparacy*ki načrt: Amerika naj tirja Nemčijo za svoja posojila zavetnikom, ka dar ge Francija naplača! Angleška vlada se je uklonila Isboritom. Delavski poslanci pričeli s obštrukcijo. Pol miljona delavoev na Angleškem na robu stavke. , Dvs vojaka sta streljale na Muasolinija, toda nista zadela. Bubonična kuga in verski izgredi v Indiji. HUNTER POBIJA IZJAVO 6EN. BLACKA. Polkovnik pravi, da je prosil sa čete, toda Blaok jo odgovoril; "Naj .e tepejo!" lov mo — prearunp ,*em »mel vdcLelevstl nobenega /.Uoruicua življsnjs. Zaman sem ugovarjal njegovemu obnašanju , nsprsm meni, in nocoj mi jc uksssl tedsj, ko sva sf zopet prepirala o tem pri večerji, pobrati šila in kopita ter oditi izpod njegove strehe. "Vstal aem izza mize ter odšel po etopnlceh v svojo sobo, ds po berem svojs šlls in kopita. Ali pobrsl nisem kovčegs, nogo ssmp kres. Vzel eem r ssbo tudi poio dieo zs sveto olje ter šel doli v sobo, kjer sts župnik 0'Nelll in duhovnik MeCullogh še večerjels. "Hotel sem mu dsti še priliko, ds bi se kpovedsl in obudil kea, preden gs ustrelim. Ali ko stopim v sobo s ssmokresom v roki, sem videl, ksko je poeegel po solnicl, ds bi jo zsgnsl vssne. In tako aem uatrelil dvakrat. Kaj se je potem zgodilo, se ne vem dobro sporni »jati." Župnik 0'Neill je bil rojen v Hubtosrdstonu, Mick., pred kakimi šcstinpetdcsetlml leti. MsAnik je postsl pred štiriindvajsetimi leti in bil imenoven m župniks cerkve sv. Avguštins dne 1. novembre, 1921. Morilec Dillon jc menih, In sicer iz reds takozvanih kartuzijan-cev. Zelo mnogo je potoval in mi-sijonaril po mnogih dsAelah. V uradu policijskega načelnika ae je povsem mirno rasgovsrjsl o svojem hudodelatvu Ur dejal, da je bil 4c dalj Časa pripravljen na tak konec, zakaj, z župnikom sts se neprestano prepirala in hud«i sovražila. "Na prvi pogled se bi vam morda zdelo, de sem blazen. AU nisem," je dejal. "Prešteti mo-rem vse preizkuša je glede svoje pemeti, in te bodo dokaaale, da aem pri zdravi pameti" Župnik W H lis m Murphjr is De-točita, hi se je tisti večer mudil v začasno prevzel lopni- sar sr^irju line. Po Francozi nemških poročilih v tem času pobili plan ussoril avojega župnika, je dospela v Chicago iz Detroiu od Nemcev in zapravili ""^JJlumolnjega škofa J. OalUgherje. Ts je seveds še pristavil, ds sms Motorni čoln, v je prokaoaiL oo bUi, se ^f"xico Citjr, Mehike. 13. spr.— Kstoliški škof iz Belise. Britski Hundursa, dve nuni in eedemnsjst drugih o-b je utonilo, ko se je P^kuenfl motorni čoln. v katerem M) l*»tovil| v Payo OMspo, Mehi k« Nesreča se je scodils zadnjo JJj^o hodim viharjem. PH t drugih se je «le. kov, dobili ps so iz 23H.000 ton premoge .0 !r.'l)|||ona za blaznež«. Kekel jr Ako ne bi .Hill l-rsneozi zasedK ] ^ ^ ^ r9od$ kmJ#rko. Poruhrjs. bi bili v teh treh mm- ^ f>i||#|l kaM|l tmki eih dobili od Nemčije ns rseun I blaznosti as njem. repsrseij 4,200.000 Um prwso^M| Afcofovi itpoyM ftolHAntm^ ns .pro t«j* morilčevi izje vi. v ka teri je jasno zatrdil, ds ai aeu f —.— koksa. Kcznltst zased lic je torej jako klavero. Med ubitimi Nem*, je l> «Wav; eev .n trinajst urednika drug. p. s., trgovri. penzijooM. ženski. Htarost žrtev gre -J do aedemde^t.h let men, siti ae blaaen. Nemn dalje porora/. jim ae dopuAra. da dveh|liko stoletij omša zaporna kaz^n, na katero so bili obsojani mtiogt nemški dvftavljaai in koliko miljo tatvine d« fraa- MIBLEŠKA VLADA SE JE UKLONILA BE-LAVCEM. Vlada jo sprsjsla sahtevo labori tov, ko eo saropoiaU v nižji sbornkt liondon, 13. spr. — Delevske stranka je isvojevele veliko sma go, ko je v eredo saropoUla v nižji zborniki, prspevsla revoluclonsrno in ko ste dve ministrs dobila po nosu. Prkdlils je vlsdo, ds js splezala doli in privolila njeno, zsh te vo glede doslušenih vojakov v civilnih siužbsh, rsdi ksteve so isbruhnili krsvsli rUoraki prejšnji dan in redi čessr je htis vlsds porsšens v torek zveŠer. i fliatrtodaiškl' ksncelsr Baldwin Je VŠoraj poperjeno naznanil, da vlada umakne svoj prejšnji pred log ln sprejme predlog oposlolje glede civilnih slušb. Laboriti eo htevall, de vlada daje prednoet oslušenim vojakom pri najemo eivilnih oemeššencev in do jih plafce/ s sni listi ns|mdsjo Isbori te rsdi izgredov v zbornici; poefb no jih jezi rcvolucionsrno petje ns tsko avečsnem mestu kdt jc sngle ški psrlsmcnt. "To so resničns znsmenjs sovjetske republike ns Angleškem,' piše "Dsily News". Dva napada na Musaolinija. Napadalca sto kila vojaka. — Fa-šistovska vlada skrbno pri-kriva take veeti. Peris, 13. spr. — Dve poskuša na atentata na fašistovskega dik tatorja Mussollnija v Itsliji sts bile izvršena pred kratkim, tods eenzura je skrbno potlačila poro čila o obeh nspsdih. Krsncosh tednik " Auz Ecoutes", ki js pre H poročilo Iz privatnih virov, piše o tem sledeče: V obeli slučajih se je nepsd po nesreči!. Prvi poshus je bil isvršen v palači Chige, kjer je italijanski diktator obdršavsl kablnstno sejo. Vojsk krsljeve gsrde je ustrelil na MuoeoHnijs, toda zgrešil je eilj. Vojak je bil takoj eretiran in poročilo n« pove, kaj se jc zgodilo s njim. Drugi napad ee jc pripetil, ko je bU Mueeolini ssm v svojim svto mobilu v predmestju Rims ponoči. Vojsk, ki je šel po eestf, je ustrelil v avtomobil s zopet je Als krogls mimo. Mussollni je hitro potegnil svoj revolver in gs Is* prssnll v vojsks, ki je obleŽsl teiko rs njen, O- PREDLOGA n 00PM-NEDEUSK1H ZABAV VILLIN01SI). Senator HaoMurraj ja predlošil koasko osnovo, po kateri bi aaj bilo sabranjens v tej državi vss sabavs in igro ob nedeljah. osbkvb so sbvbda is sma-nih vzrokov vss sa dba-stiOno plato postavo/ avstralski rudarji so ss isrbku sa soouusira-NJB BOVOV Ipringfleld, kstičmh ' pli »del>kih po-sts v', ker jih je bilo šs kdej pred-lože nih kaki posta vode jI, je bile predlošona ta teden v illinoiški leglalaturl. Predlošil jo je dršsv-ni aenator James B. MscMurrsy. Po določbsh te ksr nsjetrošje zakonske osnove bi bile prepove-dene vse nedeljske ssbsvs žirom dršsvc Illinois. Ljudjs.bi smeli le moliti in pesti dolgčss ob nede-ljsh. Sveti konoert} sli prireditve po polnome morslnsgs značaja, pri rejsns pod pokroviteljstvom vet-akih organizacij, bi bile edino rszvedrllo, ki bi si gs smel človek v držsvl Illinois privoščiti ob nedeljsh. Mod sabavsmi, ki bi bile ksto-gorično prepovedsne tokom štiri tndvsjsetih ur nedcljskegs dnavs, bi bile nsslednje: Olodišša in kinematografi; no^ gomotno tekme; biljardi; kagU-šša; sanjkanje in dršaaje pa podobna rasvsdrila, ki si Jih mo-re delavni šlovok privoščiti na dan svojega odpočitks. Vsi loksli, v katerih ac vrše se dej goriomenjene sobeve, bi bili nemudoma ssprtl, čf bi kršili na Sydnsjr» N. 8. W. — (Federeted Prem.) — lzvršcvalni odborniki Avstralake rudarsko federacije oo se ne svoji letal konferenci v Hydneyu izrekli se sociellslrsnje premogovnikov v Avstraliji, Toas-levns resolucijo se f lasi, da socls-iascijs je edjno sdrsvilo soper vss zls v industriji. Odbor IsJsvljs, ds privatni Ustniki premogovnikov niso v zadnjih desetih letih dsll rudsrjem več ho štiri dni dels v tednu { med rudsrjt se vedno bolj širi očesna bolema rsdi slabe rss-svctljeve pod semljo. Vel ti in drugi »odoetetki odpedejo, ko se rudniki soelalislrajo. | poizkusil umoriti osta babi NJEGOVE Bvanevllle, Ind.—John Virgin, star 73 let, je na smrtni postelji, ker ga je njegov sin, kakor poro-*ejo oblasti, »spadel « sekiro. Min je namreč izpovedal In priznal, de je prišel is Mt. Louise s namenom, da umori o/ h s, ker je bil tO že •e s to vsoto tisplsčsjo se meilnerodiie vojna posojila. Nsmčija mora plačali 40,000,000,000 zletih msrk (sedolAnice A in D) in Francija ter Belgije Imsta prvenstvo ns to vsoto, Nemšks vlade J« še v januarju t. I, sporočila ssvssnikom, ds 40 miljard je vy, ksr more plsčstl, Po Polncerejevetn načrtu mora biti te vsote IzpleČana v de* aetih Istih in polcm lahko Aine* rika tirje oeH. men to v ter dogosll mnogo doVs* sov, ki pričujejo o prsvlloottl Kinsteinovih zaključkov (Ds seinanimo čltsteljatvo te* ga lista mele nsUnčnsje o Kfu* steinovi teoriji, prinesemo v eni prihodnjih številk obsežnejšo res-prsvo o tem predmetu. Op. ur) Verski trjroii v Indiji l*mdon, 13. spr — V Indiji 0» i/Wuhitlli izgredi «>«•«ni ofl.noir po dogovoru. KokopJ MVraČaJo. jtaKŠaia*: iitojfoo idLJi (tav« Chiejgo) $1.00 m Uto. I2A0 so Chicago IMf M leto, >3.25 m pol lete, ^»Tm.oo.____ NmU* aa vn, bf Im Mik s -PROSVETA" MI74I l>.Uwiltl> CM—f. 1IU— «THE EN LI G H TEH lf EN T" oJjrtrsTBfvgijr^SoLij^ Adrrrtiunf rat<* on InlecrleSeoi StoOeo (essept CMeage) enš Canada »t p« jaor; | j«« 10 Jo. mU fatel«« ■ hMEMBKRI Data« V aklapaja «. pr. (Marab S14») palaa vafega iasaaa aa i mtmtrnf ia na ja • Um immrom patakla aaralalaa. Paaarila ja Gm+dm MfMM a*av* UM. CIVILIZACIJA V JUŽNIH DRŽAVAH. V solčnati Floridi, v katero pohajajo miljonarji, njih lene in hčere, da zimo prežive v "dolce far niente", se je odigral tako brutalen dogodek, da je dandanes nemogoč celo v Turčiji ali med azijskimi Tartari. Martin Tabert, mlad fant, je slišal in čital mnogo o solčnati Floridi. Odločil se je, da odpotuje v debelo cvetlic. Denarja ni imel, pa je delal od mesta do mesta in se posluževal tovornega vlaka, da dospe na svoj cilj. V Tal-lahassee je bil aretiran, ker se je poslužil tovornega vlaka. Sodnik ga je obsodil na $25 denarne,globe, ali tri mesece prisilnega dela, če ne plača globe. Fant je brzo javil svoji materi po denar, Id je dospel deset dni kasneje, a je bil vrnjen po šerifu z opazko: "Na zahtevo ierifa vrnjen, stranka Je odšla." Fanta so poslali na prisilno delo k Put-man Lumber kompaniji, kajti vsi kaznenci v okraju Leonu so oddani v najem tej lesni družbi. Tu je fant delal, dokler ni zbolel. Kompanija ima seveda svoje stražnike, kapitana stražnikov in krvnika, katerega naloga je, da pretepa kaznence po nečloveško. Deček je bil zelo bolan in .strežniški kapitan Willis je odredil, da se fant biča, da se tako Is njega spravi lenoba. Fanta je pograbil taboriščni krvnik, vrgel ga na tla pri taboriščnem ognju in pet osemdeset kaznencev je moralo gledati, kako se postopa s tistimi kaznenci, ki se "polenijo". Ko je fant ležal na tleh, mu je krvnik stopil na tilnik, na to mu je naštel od pet in trideset do petdeset udarcev z bičem, ki je bil debel štiri palce, dolg sedem čevljev in težak okoli sedem fantov.' fant je prosil usmiljenja, toda udarci so padali neusmiljeno po njem. Drugi dan deček ni mogel gibati, dan kasneje se je vl*gel in tri dni kasneje je umrl. Zadnje dni je bil v nezavesti in v deliriju je prosil na glas vode. Pokopali so ga kot žival. Oblečen je bil v hlače, ki so bile lastnina ubeinega zamorskega kaznenca. Priče so izpovedale, da je bilo fantovo telo pokrito z ranami. Tragična fantova smrt je napravila globok vtis v Severni Dakoti, iz Jcatere prihaja fant Zbornica je sprejela resolucijo, v kateri apelira na zbornico v Floridi, da uvede takoj preiskavo in stvar predloži governerju Floride. To je kratek opis faktov, ki govore jasno kot beli dan, da si znajo izkoriščevalci v južnih državah pomagati, da dobe Človeško delavno moč po izredno nizki ceni, ako-ravnoje odpravljena telesna sužnost Telesna sužnost v južnih državah je odpravljena samo na papirju, dokler postoje v južnih državah postave, po katerih se kaznenci oddajajo privatnim podjetnikom v najem, da jih lahko izkoriščajo v profitarske namene. Sodnik obsodi žrtev, ki jo privedejo pred njega, na majhno denarno globo, ki pa pomeni težko kazen prisilnega dela, ako žrtev ne more plačati denarne globe. Privatni podjetnik, ki ima pogodbo z okrajnimi oblastmi, da mu oddajo kaznenče, kateri ne morejo plačati denarne globe, plača pogojeno ceno za vsakega kaznenca, katera je navadno zelo nizka. Privatni podjetnik skuša na to te kaznenca iztisniti toliko profita, kolikor pa more dobiti. V SLIKE IZ NASELIM. A vali*, Ps. — Pozor, premo, gsrji v Avelli in okolici 1 — Po dolgom prizadevanju ee nam je posrečilo izpoelovSti dovoljenje ze ehod premogarjev, na katerem bo govoril bivši kandidat progresivne stranke tukajšnje okrajne or-ganisaeije it. 5. Na tem shodu bo kot glavni govornik naatepil neustrašeni bojevnik radarjev, sivolasi boritelj ilokssnder Ho-wat. Shod ee bo vršil dne 18. t m. ob šesti uri popoldne v "Avella" gledališču. Rojaki, ne zamudile te prilike, da boste slišali fakte o korupciji in nazadnjaštvu v naši organizaciji in kako ae poetopa s takimi voditelji, ki so ree naši,j Veliko amo slišali in fiitali o A-lekeandru Hovratu, njegovih bojih sa svobodo rudarjev. To bomo vse sedaj slišali k njegovih not in resnieg o eeli sadovi, kdo mu je boj onemogočil. Priliko bAte i-meli ns lastne oši videti moša, ki je nekaj pretrpel sa rudarje in vse delavstvo ter rajše šel v zapor, kakor bi ae delavcem izneve-ril. Posebno bi naa veeelilo, še bi tudi kaj premogarjev iz Weetmo-relanda moglo prieoetvovati temu shodu, da bi oe eami prepričali, sakaj je atavfea v njih okrajn ved no izgubljena. Torej zagotovo pridite vsi od blizu in od daleč dne 18. t. m. fca svidenje v Avelli, Pa.! Pozdrav Ijamo vse napredne premogarje in somišljenike. — R. 0. Ograjenšek, predsednik lokala št. 1355. ei in auperintendentje držijo skupaj kalkor spone v verigi, poleg" veega pa jim pomagajo "duhovni gospodje", ki duševno vladajo nezavednemu ljudstvu. Is Elyjs ni mogoče poročati o velikem napredku, kajti ravno tako je, kot je bilo pred več leti. Samo to je lep pojav, da Slovenei slošno držijo skupaj. Doaegli ea še toliko, da prevladujemo v vseh javnih uradih, kar je dobro za naselbino Elij in za naa. Društvo "Sokol" v naši neeel-bini napreduje, pa ne prehitro. En meeee gre gori, drugi mesec pa sopet doli, tako da je večinoma vedno na ieti stopnji. Toda "Sokol" nadkrlljuje s ocirom ne napredovanje vsa druga društva. Kdor še ni pri tem društvu, mu svetujem, d« pristopi in ne bo ee kaosi. Pristopi naj, dokler je zdrav in mlad, da se ne bo kesal, kadar bo ie prekasno. Naročnikom Proavete priporočam, da bi se zavzeli za napredek lieta "Proavete", da bi izhajal na osmih straneh. — Naročnik. nekaterih krajih so mirovni sodniki, šerifi in podjetniki sporazumljeni med seboj. Saj tragičen doživljaj Martin Taberta to dokazuje. Šerif je vrnil denar s pripombo, da fanta ni več tam, dasiravno je dobro vedel, da je fanta odposlal na prisilno delo k lesni družbi. Tako cvete sužnost v novi formi v južnih državah. Največ je zamorcev, ki postanejo žrtve tega sistema. Diuge žrtve pa tvorijo osiromašeni belopoltniki. Kadar te žrtve pridejo na prisilno delo, so izročene na milost in nemilost podjetniku, ki je navadno kakšna večja korpo-racija, katera ima svoje stražnike, priganjače in krvnike, kot so jih imeli nekdaj bogatejši sužnodržci. Tabert ni ........ prvi in ne zadnji, katerega je doletela taka usoda v juž-ltri. Tako m človeku ni mogočeV nih državah. Tabertov dogodek je prišel v javnost, ker o«1«1« ln tr* t2 SH nfk,d\V j POtT1!; Tlb?rU' « nb0 PVm drugo j. danea neznoeljive »eli svojcev, da bi nastopili proti takemu brutalnemu M delavee, čemur vsemu je kriv ravnanju, ki tvori sramotno pego za sedanjo civilizacijo, krivični druiabni sistem, ki ga SO izdihnili pozabljeni. | n i*bej John, štev. v kateri so res vsi deli državne tvorbe na višku civiliza-' a*"™ih T^Ll * d?IU " »,!v?1 | pravičen do življenja kot boga- s Adama eaate v veži. Poleg številke povejte kraj, odkoder pi-emo pričakujete. cije svoje dobe. Predvsem je pa nujno potrebno, da se;,i„, pomaga do edrevja, če « je v južnih državah odpravi oddajanje kaznencev v najem i »dre*je izgubil a napornim de-privatnim podjetnikom. V |]om sa blagoetanje človeške druš- Cas Je, da telesna sužnost izgine v vseh formah. s a * «!o*tajb Ooopodje adrsvmki, delodajal- JAVNA GOVORNICA. Glaaovi članov S. N. P. J. in č i ta tel jev Proevete. Gram Valley, OaL — Z raznobarvnimi cvetlicami okinčan zeleni plašč je zopet pokril hribe in doline. Vse je veselo in raduje ae vaako živo bitje. Ptički veaelo žvrgolijo in e svojimi spevi vsbu jajo k novemu življenju. Melodija nijh pesmi je lepa in prikupna, čeprav eo nam njih peemi nerazumljive. Vea narava nam nekaj prigovarja in naa uči, kar pa nam je Še skrivnost. Kaj je pomen spomladi f Pomen vstajenja, ki so ga obhajali pred dnevi f Vstajenja od mrtvih f Koga f Raznih rastlin in nam priljub Ijenih cvetlic. Napočil je dan novega Življenja za cvetlice in drage rastline, ki so se prebudile iz dolgega spanja ter počitki. Nežne in slabotne cvetlice nam kažejo pravo pot našega bornega življenja in vzpodbujajo naa k boljši bodočnosti. Učijo nas ljubezni, veselja, mira in pravioe, kar vse je še tako redko med nami celo v 20. etoletju, ko ždimo na tako visoki stopinji omike. Jeza, prepir, sovraštvo in ljubosumnost je trnje, ki je še posuto na naši poti, po kateri rijemd dalje, ae pri tem pokvarjamo in uničujemo. Kaj je izpovedanje grehovt Obrekovanje samega sebe. V avo jih mislih ohladi človek avoje erce in nevedoma škoduje samemu eebi., Kaj je ločitev zakona, prepir in sovraštvo v družini T To je šola, katera jima kaže pot do prave lju bežni. Ce bo med njima prava lju bežen, bo tudi veselje, mir in pravica bosta vladala med zakonski mm. Tako je med narodi. MoŽ, ki tepe ženo, tepe samega sebe in žena, ki dela možu krivico, jo dela sebi. Maščevanje je eladko, toda ne zavzema sladkorjevega mest* Nek pisatelj pravi, da je izkušnja stro ga vzgojiteljica, ki goji krepke o-troke. To je prava, živa in večna reanica. Ta zemlja nam je šola in nje pravi učitelj vsakdanje izku-^pje. Če naa ne izuči nič drugega, ukaiipje naa, isučijo prav gotovo. Vsak neprijeten eluč%j nam je velik učitelj. Rad berem o naših druŽinakih razmerah, a veliko rajše bi videl, če bi se ljudstvo bolj zanimalo o razvoju Človeštva, spoznavanju samega sebe, pravega sebe in vse parave ter pomenu našega šivlje nje. To bi ljudem pomagalo priti do boljših družinskih razmer, da bi se izkopali iz sistema, v katerem smo ie tako globoko zakopani ■ ( Prišli smo v dvajseto stoletje in spoznali, da je nemogoče, kar naa učijo advokatje različnih ver. Ampak toliko razuma nimamo, da bi vprašali samega sebe, kaj je pa potem. Kaj smo t Odkod pridemo in ksm gremo t Kaj je pomen našega Življenja? Univerzum ne obstoji iz nebe-fikjh čudežev, kakor nas učijo sveti očetje, temveč vse so takoimeno-vani naravni zakoni in pojavi Moderni znanstveniki pravijo, da kar je v vesoljatvu ni nikdar uničeno, uničena je samo oblika, kar obliko stvarja, pa je neuničljivo. Zatorej smo tudi mi del narave same, del vesoljstva. Uničona bodo naša trupla, ampak kar stvarja naša trupla, je neuničljivo in nerazdjano. Spoji se apet s še dragimi snovmi in ustvsri drugo naravno obliko. Če bi bilo pri razpadu oblike vse uničeno, tedaj bi moralo biti uničeno vse veeoljstvo, kar pa je nemogoče. Ne bom se predaleč apuščsl v filozofijo, sakaj nerad tratim prostor v "PToeveti". 0 tem ae dobijo dobre knjige, v katerih je vse ns-tenko popisano in eo.tudi velikega pomena za nas delavce. Pisal bi še o delavakih razmerah iz tega zlatega okrsja. pa me jc akoraj sram piaati o njih. V dvej-setem veku živimo, pa še je toliko nezevednoetl Dele je tukej dovolj sakaj bi ga tudi ne bilot Dele vee gara vspki dan ter spravlja zlato na kupe mogotcem, ki mu dajo za to malo papirja, da ne ie ali bi ga neeel ne meaarako, groce rijsko ali kako drago banko. Za vae nikakor ne zedoetuje. Kdo je veega-tega kriv t Neka teri pravijo, da kapitalisti, jaz pe previm, de mi sami. Posdrav savednim delavcem in čiteteljem "Proevete'V — Ikr- Salt Laka, Uteh. — Dolgo čaaa ee pripravljal k pisanju, a »cm bil zadržan radi bolečin, ki mi jih priaadaja bolna noga. Že js dvakrat operiran, prvič 10. febrt arja, drugič na velikonočni po deljek, praznik, ko sem po navad raztegoval harmoniko najsibo tej deželi ali stari domovini. Sam ona štiri vojna leta jih nisem raz tegoval, a takrat smo imeli drug( selo rjznolieno godbo ponoči in podnevi. ■/ Veliko smo morali pretrpeti svetovni vojni in če se spomnim n svetovno vojno, se mi kar studi početje, ki eo ga uganjali a nam Pa veeeno rad čitsm opisovanje vojne, saj lepo je Čitati v zavetju, kjer je človek nemoten in si tako preganja dolgi čaa. Nekateri bolniki tu zelo vzdihul jejo in težko jim je, ker nimajo nobenega podpornega društva ter se jih nihče ne uemili. Zavarovali bi se za bolezen in nezgode morda sedaj, a sčd&j je prepozno. Še mnogo rojakov je, da niso pod okri-ljem naše SNPJ, in tem evetujem, da ae zavarujejo takoj, da ne bodo tako nesrečni akor tu vzdihu, joči oeemljeni siromaki. Ko se boste zavarovali pod okri. ljem SNPJ, boste tudi dobivali* tedensko njeno glasilo "Prosve. to", katera se vam bo priljubile ift boete končno doplačali, da boste prejemali liet dnevno. Tedaj boste šele jasno spregledali in spoznali svojo dolžnost ter kako naj bo v*< še stališče v današnji družbi. Pro-sveta je list, ki ga nima para rsdi zanimivega čtiva, ki ga prinafta. Dopisi prihajajo v nji iz raznih naselbin, kakb gre rojakom s dele m, napredkom ip v kakih razmerah živijo. Opisovanje vojnih dogodkov sitser ni prijazno čtivo kskor je neprijazna vojna, toda koristno je, da ljudje spoznavajo vojne grozote in tako zasovražijo vojno. Bolj prijetno je čitati kak smešen dopis in kako smešno dogodbieo. Zima je bila tu precej mila, kajti skozi vso zimo nismo imeli snega, dež, pa je večkrat pkdst Toplo imamo tu tako, da so že vse smreke zelene in upam, da bo tudi sadno drevje kmalu ozelenelo. Zahvalim se društvenim bratom in prijateljem, ki me obiščejo tu v bolnišnici in me tolažijo. Pozdrav! Pater Mode. Willard, Wia. — Videl sem do« pis iz Ely, Minn., v katerem dopisovalec pravi, da rajše v "Prosveti" eno kolono razpravljanja o družinskih razmerah kakor pa celo stran od Rusije. Tudi jaz rsd berem razpreve glede družinekih razmer, toda pri tem ne ememo (h malovaževati poročil iz Rusije« Koga bi ne zanimala poročila, ka« fko ae jfaagodi in kaj eo etorili sedaj, ko so se oprostili carja in druge aristokracije. To je za nas pro-letarce zanimivo, da vemo, kako delavci naši bratje znajo ustvsrjs-ti državno enoto in kak je njihov novi družabni red. V "Prosveti" prvo pogledam novice po svetu in če opazim kaj iz Ruaije, preberem to prvo, dopisi pridejo šele bolj nazadnje. Dopienik ie Bijr, Minn., isgleda, da je napreden Človek, zato je obžalovanja vredno, da ne spoznsvs, kako velikega pomena je za nas delavce, da isvemo, kako ruski delavci snujejo fvojo državo. Čeprav, nikdar ne bomo Šli tja, vendar moramo v< pazljivostjo sasledovsti dogodke v Rusiji kakor po vsem svetu, kako ae godi delavcem. V. tem je vendar naša izobrazba. Naša šola mora biti na podlagi dogodkov doma kakor na tujem. Na WiUjrdu smo imeli volitve dno 3. aprila in ob tej priliki je bilo predlegeno, da mora mesto preskrbeti zemljo za narodno pokopališče. Župan Willarda je rekel, kdor je za to, da ee zemlja za pokopališče preekrbi, naj reče: "da". Vsi so tedaj izjavili z "ds" rasun pobožnjakov, ki so bili seveda proti. Toda njih ni nikdo poslušal, saj so tudi v manjšini. Ta njih nastop si moramo dobro zapomniti, saj kmalu bomo imeli zopet vojitve. Rojaki, volite tiste, o ksterih veste, ds so naprednega mišljenja. — Poročevalec. DROUl Poljub se da ališati, ali nikoli pa ae bi ga ne smelo videti. Mnoga roža rdi ln dehti na skrivaj, ali danešnje deklice do-bo svojo rdečieo v leksrni na vogalu. Neki filosof, ki je morel pre bo-leti sednjo i skušnjo, je skončsl svoj spis o ms teri zemlji s naslednjim nadvse klasičnim koncem: "Zemlja ae savrti na aro jI lastni oei 3S5 krst v štiriindvajse-tik mrak. To naglo vrtenja v pro- ■jota te gOBOU, H. APRILA, 1923. [rIcm odgovorila sanaforska progresivna trojica. Follette, Oooaens in Oapper —v,jo, d* nt morajo novo poeo re*iti felesniškega vprašanja. Wsshington, D. O. — Senatorji „ouzen«, Capper in La Follette, [ki *> trije znameniti voditelji v itaki progresivni železniški poli ia ki ae sedaj mode v Waah-^ jnu, so odgovorili začetkom ~tla tedna na tekoče izjave železih baronov glede vprašanja, to rešiti sedanjo železniško kri-*> la kako priti vokom slabim ■rr rožnim razmeram med Čaaom, preden se snide prihodnji kon- Senator Couzens preučava že-kaniško vprašanje e stališča člo-reka, ki vpošteva velike trgovske interese. Senator Gapper je hil kot načelnik kmečkega bloka v toni zvezi s poljedelskimi intere-ii b njih nazori. Senator La Fol-lette bo igral kot organizator novega progresivnega bloke v prihodnjem senatu eno nejvežnejših vlog, zaksj, tisti progresivni blok bo imel rsvnovesje med obema itrsoksma v rokah. Zato dajejo nazori teh treh senatorjev točno in jasno sliko o rupoltfenju progresivnegs elementa v kongresu nsprsm prevoznemu problemu v politiki to- r* • - Senator Couzens pravi: "Z velikim zanimanjem sem či-tal izjavo železniškega predsed-aiks Loomisa glede eposobnoeti in izdatnosti, .ki jo hočejo poka-uti železnice. Upam, da bo to •posobnost pokaeala Loomisova železnica najprej. Potrtih in nepotrebnih lokomotiv na ameriških železnicah je petnajst od voskih •to. Devetnsjst odstotkov Loo-misovih lokomotiv je bilo potrtih in nerabnih ns Šeleznici Lehigh Valley v mesecu jsnusrju lani. V meseca avgustu lansko leto jih jo bilo že devetindvajact odstotkov. V mesecu februarju letos pa jih je bilo že šestinštirideset od vss-kih sto. Iz tegs js rscvhlno, da gro neprestano na elabše. "Sedaj naznanja g.'I«omfc, da dobe železnice v Združenih državah toliko število novih lokomotiv in novih vos. Za to pa je treba velikanskih izdatkov nanovo izposojenega denarja. "Kes jc mnogo železnic boljših in sposobnejših kakor je Loomisova. Ali tudi to jc res, 4* eo železnice na splošno daleč proč od razmer, kakršne bi morale biti ns železnicah, če bi te hotele biti v*aj normalno fodatne in sposobne. Topot se zsdovoljim ssmo s pripombo, da ne verujem ▼ dolgove, ki si jih hočejo naprtiti Železnice. Ti sami ne bodo rešili železnic iz sedanjih goapodaiakih in političnih nevarnosti, če ne bo poleg več zmožnosti in sposobnosti v razpolagsnju opreme, ki jo že imajo. Senator Cspper prsvi t "Naj pokažejo želcsnicc še toliko sposobnosti in isdstnooti to poletje in to jesen, bodo člsni kmečkega bloke vseeno zshtevsll preklic točke 15A v prevozni po-•tavi od prihodnjogs kongrese. "V moji državi ei zealužite še-lezuici Santa Fe in Union Pacific 13 do 16 odstotkov evoje vrei-nnsti. Železnica Sante Fe je ne-urmadile skoro dveeto miljonov M"larjev prebitka. "Uarancijaka določba v točki 1 »A prevoznjW»oatave je tsko na rojena in zastavljena, da mors meddržavne komisija dovoliti močnejšim železnicam delati do- " hoče, da sc izplača obratovati jšim železniškim sistemom. I*o mojem mnenju mora biti ,f" ka 15A prekUcana, pa naj bo-d«» /elezniee še tako zmošne in •P<»«obne to poletje in to jesen.'.' 1'javo senatorja La Folletta u-b-gncjo čitati z nekakšnim zado ^oljstvom tisti, ki ao ee baU, da *>' * progresivni blok ne potego-'s vladno lastništvo naših že-"*«icv Ali manj pa bo rezveeelila t,M*» ki so se nadejali, da ne bo železniško vprašanje igralo nobe-vloge v prihodnjih predsedni- •'H volitvah. » S-nator Ls Follette pravi U- "Na/nanilo, ds hočejo železni-"»jeti posojilo v znesku po 1,-miljonov dolsrjev sil poldru »'Ijardo ze isboljšanje svojih «**siov, jt vredno velikegs sa-» manja. Hrez vaškega dvoms js y»nsportaeija v tej dešeli v tem tsko pomanjkljiva in aepo-da bi bilo trebs precej v* If in Pr»zadevanja, predan ki U- *'tlm to razsipali a tisto potrstnostjo in brezobzirnoztjo, ki jo je bilo opaziti v prejšnjih železniških U-datkih pod Esch-tumminsovo po-»tsvo, in če pojde večji del tega ogromnega densrjs v žepe raznih Podjetij, v katerih so asinteresi-rsui bsnčni zsvodi, ki kontrolira-jo železnice, potem bo občinstvo strašno razočarano v doseženih rezultatih, in treba mu bo zopet prevzeti grozno breme poldruge miljsrde dolarjev na rame ter ta densr plačati v obliki železniške vosnine. "Noben člsn progresivne skupine nima prsvice govoriti za to posojilo. Po mojem lastnem prepričanju pa tiči prvi korak k raz-rešitvi v prevoznega problema v preklicu ali temeljitem pre\»tro-ju Each-Cumminsove postave. y! ''Trditve, Češ, de se progresiv-ci potegujejo aa katerikoli načrt vladnega lastništva in obratovs-nja naših železnic, ao popolnoma neoenovene in nereznične. "Progresivei ps se reeno pečajo sedsj s železniškim problemom. In jaz nikakor ne dvomim, da bodo tik po prvem sestanku prihod-njegs kongresa sprejeli načrt sa rešitev gotovih hudo pritiskujo-Čih teŽkoč v tem problemu in de bodo priprevljeni boriti se zanj v neprehiti fronti. "Nadalje morem tudi ssgoto-vo reči, ds nc bodo Železniški lastniki v stanu preprečiti, de bi železniško vprašanje ne bilo ena najvažnejših zadev v volilni kampanji 1. 1924." Iz dolavokoga sveta. (Federated Prem.) Pekovski pomočniki v St. Loui-su bo obvestili dclodsjalee, da jim mora biti S 1. majem tedensks plsčs zvišane za dvs dolsrjs zs podnevno delo in zs štiri dolsrje za ponočno delo. Pekovski delavci so orgsnizirsnl in njlhovs unijs šteje 1400 člsnov. Stavka rudarjev v treh kempeh držsve Washington še nI konča-na. Martin Flyzik, predaednik di-striktne organizacije rudarjev, je rsdi stsvke odstopil od kandide-ture za predsednika Washim ske delsvske federacije. Osomuroi delavnik v Wisconsi-nu, katerega 'je vsakonila nižja legislaturna zbornica v Madieonu, je v nevernosti, ds propade v senatu. Nasprotniki so sc poslužili zvijače in dodali predlogi točko, da sc osemurnl delavnik raztegne tudi na farme. Posledica bo, da bodo fsrmsrski poslanci glaeovali proti predlogi in jo ubili. Mirno piketiranje za čaaa stavke jc postavno v \Visconainu. Le-gislstura je sprejele tozadevni zakon — in upsti jc, ds ga governor podpiše — ki daje stavkarjem in izprtim delavcem pravico odgovarjati s mirno besedo druge od dele in piketov nc sme nihče motiti, dokler se drže zskona. Izvrševala! odbor orgsnizacije tekstilnih delavcev United Teztile Workers of Americe je seključll, ds sc otvori kampanja za zvišanje mezde za 14 odstotkov. Tekstilni baroni so zadnje dni zvišsli mezdo za dvanajst odstotkov, še vedno pa manjša 14 odstotkov do tiste višine, na kateri je mezda stale, predno jc bile znižane sa 26 odstotkov. Obenem bodo tekstilni delsvci zshtevsll 48-urni delsvnik v tednu; /dej delsjo 54 ur. hrkaj razvrsiljivega zapadni virodtu«. Washlngton, D. 0. (Federstcd ^K«»> iz: la poalamika zbornica legMstore v Zspadni Vii*iniji s 36 proti 37 glssovom zs odprsvo držsvnc p«-licije, jc gotovo razveseljiva za delavske aloje. Odprava državne policije jc določena v Suthplnovl predlogi, ki jc sedsj v roksh to-zedevnege odseka, dočim se prijatelji in nasprotniki državne policije pripravljajo na končno gls- sovsnje. Ae več vescljs ps nsprsvljs no-vies, ds jc sodni odaek poalanske zbornice priporočil predlogo, po ksteri bodi odprsvljes sistem ss-nebnih rndsrskih etra* v Zapedn, zakaj, te etraž« so od PROSVETA r BLAŽ ŽIKIČ. 1 Prejeli amo v««t, da je v četrtek nanagloma umrl Blaž Žikič, ki je komaj sednjo soboto prišel is starega kraja in se nastanil v Ciceru, predmeatju na zepadni strani Chicaga. Poročajo nem, da se je mož prehladil in najbrž jo sledila pljučnioa, ksteri je podlegel. Blaž Žikič ja hil poznan kot marljiv delavec v eoeielističneni gibanju med Jugoslovani v Ameriki. Nekaj let pred vojno jc bil v Pittsburghu in potem jc prišel v Chiesgo, kjer je opravljal u-prevljel uprevniške posle pri bivši "RadniČIri Straži" in posneje pri Še" hrvaška socialistična organlssci-js prestopila v komunistično stranko, ee je Žikič spri s vodi-telji okrog "Znsnjs" in pustil gi-bsnje. Neto je odšel v etsro domovino ns Hrvsško. Pred enim tednom se je vrnil v Chiesgo, kjer gs je dohitels nepričakovana smrt. Po pokllou je bil krojač. Tu ss-puščs Šeno, odreščenegs sina ln neksj mlajših otrok. Bilo mu je okrog 45 let. kastni spomin delavnemu mošu! "Znsnju", ko je bila VStrs-med vojno astrts. jto je ne bo ssdostovsl, mu jih pridane -jo še več. Ksdslje je tudi demo kretom zneno, de ime senstor Borsh svoj Imtnl nečrt ss med-usrodno sodišče že v šepu. In tege bo tudi predložil, ko pride čas se to. Sodišče eenetorja Bora h a obsoja vzako vojno ter jo smstrs ss ncpostsvno. KVkor menijo demokretje, bo republikanski notranji poloiej prihodnjo simo takšenlct Takosvani rsdikslci, kakor n. pr. Brookhart is dršave Iowe, bodo nspsdsll sdminiatraeijo v njeni domečl politiki. A "Ncspravljlvel" bodo nspadsli admlnistrseijo v njeni politiki glede ns evropske sadeve. Adminietrsclja bo tsko v ognju med dvems upornims silama v laMni strsnki. In kjer ee preplrsts dvs, se tretji smeje, mislijo demokretje. Ta pregovor m eleer utegne tudi u-* reeničiti, sil gotovo ps ne demokratski stranki, sakaj, ljudatvo se je brškone še precej neveliše-lo obeh starih gard. Sbfosaka Narodni UataMvljm« t. sprti* Podporna Jedaoti t?. J«»lj* 1001 v 4rUvi IIIIMU. OLAVNI STAN: MST-SO SO. LAWNDALE AVI., CNICAOO. ILLINOIS. ' Sir • • IsvrŠovolni odbori UPPItAVNI ODSEK,I k Frikiiilli ViMMi UlehM. M^rtMaft šskiv VMvkh, t. F. D. f. Um SI. Mutm Pa., al. Uialk Maiik*« Tsrk, ujaHi UlaUksas •dS.IU BU. N.yk, ^ M^jJk M« V.gHtli. «r«4»ik vUslU UU UvHnA, POROTNI OOSftKi \Jm4s>w»d, pt»AsaAilh. OOT W. Nay St, Spetet S.U»tk*r, B.« 170, larkeru«, Oki*. Fr«S A. VkU, Sts isU Tsrl4j, Bu OS, NsaS^tMiTnU, Ps., Jaha 0*rUh, SprUffUM, iU. BOLNIŠKI ODSEK• UvsM« A«, OSREDNJI OKROŽJE i BU. Nav^. prsMsIk, SSST-SS »s. U»ii Chkses. lir VEHODNO OKROUEi Jaasb AmkrUM, B«. SOS, Mns, »ss, Ps. J+m Or*l«U, leesi rirnr Av*, CIsvsIaaA a ZAPADNO OKROUEi AptsaUUrTB«« 104. dL, IUi VMijI R ifll P U ss IIImrnui, MikVtaiS S4SS lTwtasbMiee St-.Tlsrrar. Utsk Nadaomi odbori I raak Eslts, >*d»*4slk. SSSO W. Nih Si., Chlsaa«. IN., Pvaak Sssafsh* SSOO a*v«Uad. O., WUIU» Slllsr, 0404 Si. Oslv St* KAKO U RAIPOROČAJO t ID JI V ORMOKRATfKIH VRBTAH ▼LAPA VRBRLJI DI ■! PO-R4JA UPAKJ1. Waahinfton, D. 0. — Demo-kretski gsrdieti el veselih obrssov in upsjočih erc msnejo roke, ko zs pojavlja čeadalje več snamenj, da je rsdi msdnarodnsgs sodišče razdvojenost v republikanski dru-šiai večja ia večja. Is tistih političnih snsmsnj je sklepati, da ee bodo republiken-ski senatorji poslužili vsakege parlamentarnega trlks proti med-nerodnemu rassodišču, kskor so to storili tedsj, ko je hotel pred-sednlie»Wilson usiliti ameriškemu ljudetvu mednarodno ligo. Repabllkaneki voditelji oe ro-gojo veselju v demokratskem ls-rselu, ker ni po njih mnenja pri« čakoveti, da bi imelo vprašsnje mednarodnega remodišče politično lice, kolikor oe to tiče repu-etrenke same. Najbrž pa je to esmo tolažba in prazno upanje. Ko, ti oe toležijo, demokratski očetje pe reŠunejo ter prsvijo ts-kolo t Bresdvomno bo morsls re-soluoija, k;i bi jo. eenat sprejel ss vstop Združenih držsv v medno-rodno sodišče, iti v roko odseks sa vnanje sadeve. Od tam pa ne bo mogla venkej, razen če itpedc glasovanje taM, da razcepi repu-bltkanake člane dotišnega odseka v dva eovrešna si tsbors. Slučsjno oo bili med desetimi reputblikonskimi Členi vnsnjegs odseks v stsrem senatu ssmo trije, katerih sres oo bila ss med-nsrodno ligo in zs to, ds nsj m Amerika vmešava v svetovne sadeve. Ti trije so bili poraženi v volitvah lansko leto. McCumber iz Severne Dakotc, New iz Indiane in Kellog iz Minnesote niso več med eenatorjl. Ostali republikanski člani Lodge iz MassachusetUe, Boreb - '-^u,. is Idaha. Brsndogee Iz Connectl- ' i cuts, Johnson i. Californije, Mo- J^«-*l>roW ^^ Brez dote ne privolim v razpo roko. To je ultlmet, hI ge je del Ieador Lippe svoji ženi in hčeri bogatega predsednika tvrdke Shamberg Steel k Iron Go. Us-dora Shamberga. Sodnik Thomas J. Lynoh je storil na Čiksškem sodišču se sa Hrt. Llppe vae, kar je mogel. Podpissl je poetevnl sodni resporočnl u krep ter dovolil njej, ds eme od slej neprej noelti sopet svoje dekliško ime. Kajti sa to nI bilo treba Iippejevega dovoljenje. Dekle js rahlo namreč eodnlku, de ne mere nlkekšnega prešivit-ks od etraai Issdors Lippeje, ker ei lakko zasluži veš kakor $100 ne teden s igranjem ns klsvlr, dočim znešs tedenski ssslušsk njenega doeedanjega moža le #40. Lippe je pek. "Hoj oče mi je del $10,000 do-te," je dejala Beetrlea eodnlku MKo sva bila poročeaa kome j dva dni, me je moš še vprašel sanjo. Dejal je, de me je poročil neradi densrjs, ki gs potrebuje ss svo jo trgovino. Jas mu nisem ssara 14" dati denerje. Odtlej je bil t mano krut in neprijasen. "Ne ju je poročil robi j la jss bi rsds videle, de bi neju tudi rez poročil, tods moj mož ne mara nttessr slišati o tem, dtftlsr as dobi dote. Kako nsj ge priattlm k temu?" Možev prevni zastopnik Harry VTesler je pojesnil neto, kako'se pri Židih vrše resporoke. "Cele ssdcve je teko tehnične," je dejal. "Obe etrankl morata skupaj priti pred rablje. Nsj-prej ju polskušs židovski duhovnik pregovoriti k tsmu, da bi ss pobotsls. če os t snet a obe trmaste, jima reše, nsj pridete čes neksj Čsso sopet k njemu. "Zglositi se morate vdrufiš Se tisti dsn — rasporoks mora biti dovoljsaa prod solnčnim zahodom. Kablj ju sopet poiekoše spraviti. Čs se mu to oe posreči, pokliče j^ssrja. , Zraven morsts biti dvs priči. Pissr vzsms v roko gosje pero ter nspiše ns perga- "žens stoji polsg, sklene roki s dfsnmi nsvsgor. In ko položi mož pengsment ns dlsnl svoje šene, je rssporoks dovršena. Moj klljgnt prsvi, ds hočl šs eelo ss-dsvo dobro preudsriti." . is dršsvs Ncw Ilsmpshire, VcOormick ls IUinoiss ln Wsds-worth is New Torka vsi ti bi sstrli vsako najmanjšo trohico navdušenje sa smeriško vmetsvs njs v evropske zedeve. fttirje izmeti njih so nsši nsjneoauhlji- _ vejŠi ncsprsvljlvcl. I r* .. _ Demokretje vedo, ds bodo ti jlDIlfl AMBRIOAMKI, DRLRZVI republHcsnei z vnemo prctehtsll POROJNIITR. in prerešetsli vse "primerne"' ——~ pridržke ,ki utegnejo biti pridods-ni rezolucijl zs vstop Združenih držsv v novo svetovno sodišče v Ilsgu. Kskor so delali š Wllsono-vim predlogom ss mednsrodno ligo, teko bodo tudi s Hsrdiogovlm vplssle prod d«jbrimi sto leti v za mednarodno reasodišče ter gs vojske ter služile v smeriški voj-toliko čsss čistili in presejsvsll, i skl kot promskinji v revolucijo-dokler gs ne bo nič več. nami in drftsvfjsnski vojni, m Nsš dobri stsri prijete!j-pri- j borile na bojilčlh, bile rsajeni, držek, ki je hotel preprečiti, da bi častno odpuščeni in napealed nc imela Anglije šemt gleaov v li, vpokojenl — edini ženakl v orne gin! skupščini — je zdaj vstal od riški zgodovini, ki eta prejemale smrti ter se napotil v kapltol. pokojnino sa dejea*o vojaško V svoji poftlvljeai obliki bo re- slulbovaaje. kal, da bi prav rad videl, če bi Prva tek ženskih bojevnic je bi-se Združene države priklopile [U Debora OannMt, ki M je vptee-mednerodnemu razaodlšču, ali le|la v vojake v meeeeu aprilu, 1711, D. 0. (Federated Preee.) — Roamnee se je no skrt vej prikredle v zaprašene prodale pokojninskega urada, romaaea o dveh Američenkah, ki ste se toliko liranstvs is to mo je žel, da ae W ismUZdru- pod izmišljenim isssaom Robert drfavLDoloče-llene države veaj toliko glJUv ob Bkurtlsff ter dužiU do ----- Virginiji, govorne že za krvoprelilja v tej ^T^T^u Iftgklrmija sodnikov, kolikpr jih bo aov.mbrs, 17M, kot prost skiajs „e SO telke ksznl zs korpcrseije. ^ A. , polko, ki m« js bil polkovnik Henrjr Jaeleaoa poveljnik. Kanje ns je bila v bilki pri Tarrjrtovaa ------* I Si Zia*lvr*d. v ^ rnii M ko jo bil Moč kmečkega bloke VMfUk bo §kfjlj||0 p^re.Ivjet lord ČorntraUie. Kjsa spol ne so tesse s« u - r ^ Anfliji . Kanado, južno A- M najamejo oborošem> \ ^ ^^ ArrtPiliK ~ ____-i-^ Pridržek bo ssrajao popuiarea »^i r>jra ^ •ki zbornic, t^ ^Ss f^U tej deleII, eli gledal bo pa la« ia njeno prsve ime je bilo raskri bo ugodno i'P*d|rU,#l'a'f!X i »m ' pissns kot "Deboreh Gsnnett, bojevnice revolucije". > Bojevnice drševljsnske vojne js prišls is drševe Illinois, kjer ss jc vpissls v 93. illinolškl pehotni polk, čete O, v svgustu, 1662, pod Imenom Albert D. J. Csshier, "fsrmsr", stsr 10 let. Ali njeno prsvo ima je bilo liodgers. Njs-nega prvega Imena nI nihče isve-del niti po njeni smrti. Ta lončke se je vdelcUle vseh bojev pri svojem polku ter ee bila tudi tedaj, ko je padel Viekebur«. Od-puščana je bila v avgustu 1S«A. Vsa .ta lete se jI js poarečilo prikrivati apol. In dejstvo, da je bila ženskega spola, js prillo ns dan šele mnogo posneje, ko ji je vlada Zdruienih držsv prkpdile pokojnino ter jI dele etreho v vojaškem domu v Quiney, tU. Tu N ji je prigodila evtomobilake nesreče, in njene tajnost js bila odkrite, ko jc morsls v zdravniško oskrbo. tTmrls je v VVster-towuu. IU., L 101.5. MUDITI POSTAVI PRITI VR-VARNOST V DVANAJSTIH DR-tAVAK. Washington, D. 0. (Federstcd Prem.) V roksh zvesnegs nsj-višjega sodiščs js ssdcls postavo ss minimalno mezdo v kolumbijskem dmtriktu Ista usoda, kakor je zedela že razne poeteve, ki jih je kongraa sprejel proti otroškemu delu. To ae pravi, mesdna po-stsvs je izpoznsna za neustavno. Po tem sodnem odloku se de odpraviti meaduo poetevo v dvanajstih državsb. Vsled tega pre-voreks je v Wsshlngtoiiu kskih 12,000 žen hrez vsrstvs In cstfi-te, dočim bo ns na stotlsočs In stotisoče delavk is|»>stevljenih ns-dsljnemu IzkortšČstiju po drugih drŽavah. Raslogi, iz katerih je mezdna postave rezveljavljeus, so stsri. Varovati je tridia "pogodbeno svobodo", "če smemo določiti najmanjšo mezdo, smo uprevlče-ni nastsviti tudi nsjvUjo" ild. T'udno je bilo glaaovanje glede te postave. Hodni nečelnik Teft se ni strinjel z večinskim mnesjem. Njega je podpiral sodnik Hsnford. Hodnik llrsndeis ae je lulržel gls sovanja. Hlučejao je njegove hči Elizabete Hrondeia tajnlea krajevnega svete ea minimalno mes-do. ln te svet je sedsj ukinjen. ' Vzemimo, da ss j« sodišče držalo v evnjem mnenju golovs f I looofije o viseli in gotove ustevoc konetrakelje," je dejal predsednik Ameriške delavske federacij* Hamusl (iompef "Ali vseeno je značilno, da se postavi tekorekoč v vsakem slučaju, kader gre za kako važnejšo zadevo v tem ali enem delavskem vprsšenju Iu za obrambo neiegs čb.vrttvs, as slrea iM^oikuv ia proti člove/an-a| v u # • . Nojvišje sodlSče je »zpo znale |K«*tavo za otroško dslo zo aeuetevn*. in sedsojl prevorek glede mezdfi« p *lsve js logičen k "rak v Izpopolnit r doktrine, ki Kuklaksi v^Kam^jjTozijo I ; gucbee, Kanada, 18. spr. — Ki» tolilki. župniki v Q\tpl>ceu in Alberti so prejeli grozilna pisma, da bodo vse aerkve In ketollški »a-vodi v Kanadi pošgeni, koleri ea še nedoteknjoni. Pisma nosijo pod»? pia "Km Klu* Klan". V zadnjih šeatih mesecih je bilo' požganlh 16 cerkva ln drugih )uk toliških poslopij v Kanadi. Poljaki isiaaU 1000 Udov. Veršsve, 13. spr. — Poljake oblaeti so isgnele H000 Židov a poljskega ozemlja. Največ isgua*. nih Udov je šlo v Argentini jo. 111 vv'lo!ljl, k9WWlil#r Sofijo, Bolgarija. — Dne 28. marce se je tu vršil kongres ko* munlstičnlh ' strank s Bslkens. Prisotni so bili dclegstjs is Jugo* slsvijs, Bolgarijo iu Kuni unije. Uršhih dolegstov nI bilo. Kongresu je predsedovel bolgerskl komu* nist Luksnov. V imenu riimunska stranke je govoril Ksvanjev, ki js oplssl telsvs rumunsklh komuni« stov, ls v i rs joče ls vojsškege In p^* litlčncgs terorjs rumunake vlsds. Izrekel je upsuje, ds bodo rumun* skl komunisti, nsslanjajošl so na Movjetsko Rusijo In močno komunistično strankP Bolgarsko, končno le smsglM. V Imenu jugoslo-vsnsklh komunistov js govoril neki JovsnoviČ, hI js oposarjal na nevsrnoot, ksUn piotl OalklSi veled vedno bolj nsrsščejoče mlli-terietlčne sile Jugoslavije, O gi heliju Jugoslovanske komunistične mlsdiue je poročsl Msrkovlč. Sprejeta je bila rseolueija, hI sshtevs od lielgrsdsks vlsde, ds izpusti Iz sspors bolgsrskegs kodiunl-sts Pcaovs. Mol bi aaj bil vesel, ds js poročen s leno, ki gs mors nsrsdlti nesrečnega Ksjti nobena druga reč gs ne more neredki srečnega*" — r'tt Mnogi ljudje ne vsde, kam s" densr jem. As vsš, mnogo vsi ps je takih, ki ns vedo, ksj bi asj.: počeli brez nj#gs. PRODA SI DSLIKATRSVA ia gro*ery prodejslns ln sleer ! radi selilvf Iz mesta. Ups prilihA : zs dve oeelil. Prode se po tr\n ; nizki ceni, sko takoj kupite. Oglar 1 site se ns nss lov > m 2 S, Csli-r forma A va., Chiesgo, 111. (Adv. f RADA RI IZVIDRLA zs mojegs svshs Kristjan Mesni-ks, doma is I***, fsrs Krks. Poročati mu imsm selo vsttee stvsri „ od njegove družine t eterrm k rs' J ju. ('en jen« čila tel j« prosim, Ce kdo ve m njegov naalov, da mi lš v nsznani, ako bo po som litsl is oglas, naj s« prijavi na moj ne* t slov: Po domače Josefa (lode», sedaj oMošena Jolefe Nlrous, rt"* O. Bos • sv* r -i PROSVETA »OBOTA, 14. APRILA, 1923. /o*? Jarek. Sin kmetskega cesarja« (Dalje.) "Menite li, o*e, d# so kmetje fdej ze vselej ukročeni?" "Kolo jma to|jud»0vo ranim«" — odgovori baron —vendar na-ii meči so jim že toliko pomeščali trde glave, da bodo menda uvideli, da niso za orožje ustvarjeni, Če jim ga mi ne damo v roke, torej tudi ne, da bi z nami bili v eni vrati, t'videli so, da ne pomaga drugega, kakor pokornost. Jas aem imel lani aamo peteto v naglici t bran i h ljudi in dvetiaoč sem jih razpodil v pol ure. To jih bo najbrž poučilo. Menda ee ne bodo s glavo zaletavali ob kamen." "Pe pre vi jo, da je tistega Ilija sin še živ. Te bi morebiti vnovič kaj začel." "Ni ee bati. Ne bo dolgo, da ga dobimo, in šel bo za starcem svojim." V takih pomenkib so bili prijezdil i blizu ovinka, kjer eo kmetje a Koeomenom prežsli nanje. Po freči eli nesreči je pomolil eden teh mož izze grma glavo, da M videl, kako blizu je sovražnik. Viljem ga je videl. "Tem za onim grmom je nekdo akrit," pravi kazoč očetu na ono meeto. Htari vojščak pogleda tja, pa pravi; "Ti potuhnjene! ae niti ne upajo Človeka.srečati. Rajši ae ekrije." "No, bomo videli, kaj dela." Viljem pokliče enega hlapcev, ki so jezdili nekoliko zadaj, in mu veli: "Pojdi dalje m spodi izza onega grma zajca. Videl eem ga." Hlapec, grejski Uskok, misli, da je ree zajec tem, izpod bode konja in hitro je bil v ovinku. Ta hip poči puška,- hlapec ee svme raz konja in pade v sneg. Kosomsn in njegovi tovariši ako-Čijo na pot in obsujejo barona in njegovo krdelce. Drogi strel ni sadel nobenegs. Vname se bpj. Kosomenu še sa-raditega ni šlo po sreči, ker ni mogel berone nenadoma napeeti. Težki baronov meč v hipu ob tla vrže dva kmete, ki sta se nerodno brartila s Svojima eekirema, trije pobegnejo takoj, trije kmalu za njimi. t bi ga I je bil izbil meč iz rok in I na tla, ia ker ni kotel, _ j pobili ali ujeli, uide v goščo, k*-1 mor pi mogel nihče za njim. Bil je poslednji čaa zanj, zakaj oče jo zapazil, v kaki nevarnosti je Viljem je bil prav malo ranjen. Ravno tako baronov hlapee. Vrnili eo ee na forajbarski turen. 8 strahom je graščak čul to novico. V naglici pošlje vae svoje oborožene hlapce pretakat gozd, in nekaj drugik po hlapca m dva kmets, ki so obležali na mestu. , Samo ob aebi/ae razume, da ae je baronovo odpdtovanje zopet odložilo. Eden hlapcev je bil v bojo spoznal Koao mana. Hitro se po vsi okolici razširi ta novica. Vsi so pričskovali, da je to aamo začetek nove kmeteke vojne, , " * jj Proti večeru pridejo hlapei nazaj. Prineeo ranjenega tovariša, onih dveh kmetov ni bilo nikjer. Tudi v gozdu niso videli žive duše. Hfmn Martina eo našli v vinskem Hremu pijanega. Ker je graščak menil, da te morebiti kaj ve. dal ga je zapreti. Ko se je iz-fresnil, eo ga ostro izpreševali in mu Žugali, če ne bo povedal resnice. Martin ee naredi netmsne-ga, pravi, da ni slišal in videl ni-čeear, da je mialil iti v neko sosednjo vea, medpotoma našel oni hram odprt in šel vino pit. . Drugi dan p« je bila Martinova koča zaprta in njega ni bilo nikjer. Ljudje eo ei šepetali, da je šel v hribe h KoHomariu. Tudi stari svetokrižki fajmošter zve vse te reči in ta žalostna novica ga tako pretreee, da ei zatrd-no nameni, izbrisati stričajka iz spomins. Da pa dobri moš tega ni mogel, priča to, ker mn je laloet sanj prinesla dolgo bolezen, od katere je do prve pomladi komaj malo okreval. S. Dve leti potem. Preekočlmo dve leti. V dveh letih ee na evetu mnogo izpremenl in predrugeči. Koso-mana nI bilo več v tem krajn. Nihče ga ni videl. Le pravljica je vedelq pripovedovati čudne reči o nekem možu, kateri je z velikim a/aio vrednih ljudi, ki eo ee morali tu, stanoval v kameni tik akih gorah. Ta pravljica je trdila, da ae te razbojnik imenuj*: sin kseetakega cesarja, da je strah in bogatim graden tat ixt-plemenitašcm. Pravila je, da pri kmetih ne pleni, da ne stori ža-lega ubogemu vaščanu, da je pa Že nekaterega gospoegega človeka za vaelej zmanjkalo s ceste, d« iz grajskih čred pobira vole Itd. Mnogo so se višji trudili, uloviti tega roparja; toda vteknil se jev hribe, kamor ni ni kč« mogel za njim, da bi bil živ prišel nazaj. Več čaaa ni bilo slišati o njem, pa pokazal ae je svojo četo zadaj tu, zdaj tam. Le enkrat jo bil prišel v obližje drajbarskega turna, v Sv. Križ svojega strica obiskat na mrtvaškem odru. ' Stari fajmošter je bil po dolgi bolezni umri. V svojem tu je bil oporočil, da polovico njegove zapuščine dobi Baltazar, njegov etričnik, če ee drugega, štenejšega življenja poprime dobo pomiloščenje od gospoake Dobri starec, ki je mnogo greš-^ nikov videl vrniti se na pravo pot, je upal do poslednje ure, da ae mora tudi on, sadnji ud stare poštene rodovine, vrniti na pot, katero je bil zgrešil. To je Koeoman zvedel, daai tudi je bil daleč od njega. Pozno ponoči je prišel z oboroženo druščino, alovo jemat od mrtvega moža, ki je v življenju vedno govoril za blaginjo njegovo, svetoval, delal in molil. Ljudje, ki eo ravno pri mrliču čuli in e strahom in grozo videli glaaovitega moža stopiti v izbo in jokati, so se čudili in dejali: "kaka ikoda za tak šnega Človeka." * Samo pol ure se je pomudil. Več ga ni bilo v dveb letih v tem kraju. Tudi po zapuščini ni nikdar vprašal. Graščak a Šra j barske gs turna, ki je bil, iakor smo še povedali, tudi prileten, je bil oelabel v teh dveh letih tako, da ni mogel iz zobe. Videl je, da ae mu emrt od dne do dne bolj bliža. Največja njegove želja je bila, naj bi še pokaj časa živel in omnožil hčer ^a-k», da M videl, da je prav. Žgto KO, aa m viaei, aa je prav. za* je evojemu prijatelju, baronu Jo štuTurnu poročil, n^j sc podtiza a sinom in uresniči to, kar je bilo Na krvavih poljanah. IVAN MATICIC. (Dalje.) Zime je razsajala, brilo je čes vrhove, kadilo aneg v nedostopne glofyne. Ne Atefanov dan eo pokopali plazovi dveeto Bošnjakov, naših levih sooedov. — V dušo je legal mrak. Oglašalo se je domotošje. Tudi veliČestvo gors in vsa lepota bloetečih snežnikov nists mogla utešitl nemirne-ge srce, ki je želelo sopet k ljudem, hrepenelo po svojih drsgih, sapuščenih, mrlo in vsdihova-lo po miru in svobodi. Nsssj, nasej v nižave, med Življenje, med hrup In iuml V teh divjih šereh je nesnosno, v večnem enoličnem ubijanju in sapravljsnju presnih dni. Nszsj v nižavo, kjer plsmtita ljubezen in sovraštvo, kjer se rss-šlgsjo strssti in paaejo naslade, kjer se smeje ve-oolje} Nazaj v nižavo, kjer itveni zlato, kjer ae blesti razkošje in kjer se razsipa bogastvo! Ns-aaj v niisvo, kjer vladata, lat in prevara, kjer aujejo vojne in nesreče, kjer floro solze siromaštva in nadloge! . . . Dopustnlki so so vrnili, f ''Kaj je povega doma!" "Preganjanje, večne preganjanje nedollnih ljudi, ki stradajo tsko, da so jim le temni pred očmi. Vso boljAe može ao še odgnali. Zapirajo jih in mučijo kot največji« ratbojnikc in hudo delec. Hribar je umrl v gra«kih zaporih." "Drugi so nam eelo pravili, da so un umorili."- "Canksrja so u»lrelili na Uradu, če mu niso eelo zadrgnili vratu." "NI ros! Mpomladi. *c predon smo odšli v Sveto Lucijo, »cm ga vidol na Rnšniku livega ia adravega. pripovedoval mi ja ves živshon in ve-eel, kaku so jih sbijall na Oradu. Aest da jih je bilo i shramb. Kasal je, kskn so risali na steno avetroogrsku drftavo, jo mrevarili in raikosaveli ae vse strani. Vsak de je pograbil svoje, na sre-dinida jo pa ostala majhna lisa, ki pa je nobeden ni maral. Ko so jo reakoaali, so jo nariaali lenove, in tako ves dan. vse dni; težjega dela nlao Imeli. Nazadnje »e >h izpustili Ko b| jih bila eodila domača komisija bi jih Ida talila rs več let. tujim šolnikom pa se niso zdeli nevarni. — Kako pa naša dekleta f" "Vse je še izprijeno, tsc zapeljano. Vlačijo m s Med šari in Nemci vae od kraje: dekleta, le-ne in vdove, e še eelo šolarice pohajkujejo po cestah se mladimi kedeti. Ooatilniee in keverae ao nabite do polnoči. Rea lansko leto so bsbo mohle ta naa. sdkkovale, letos ae amejejo, pijejo, kade cigarete vae krišem, sa nos se ae brigoje ve*. Žalosten sfm bd vea šea in žal ml je bile, de eem šel na dopust. A zdsj me ne bodo videle islepa, rajši poginem vrh Lemeža." Ne v nižavo, ne v greh, ne med zlobo in laži . .. Prišel je maršbateljon. "Kako je pri kadru?" "Strahovanje, preganjanje zestradanih, prezeblih ljudi. Gonijo, pretepejo, pehajo in sujejo jih kot živino. Na cesto ne smeš, med ljudi ne smeš, ne v gostilnico. Preganja te vojaška polici-ja, vklef* v okove m vleči v ušive zapore. Če se pritožiš, te vržejo iznova v arest ali pa te pri-vežejo ne drevo. Komaj smo čakeli, da smo odšli na fronto. Tu bo prijetno, kajneda, v gorski svobodi, v planinskem mira, daleč strani od hudobi-je sveta, daleč strani od krvavih hudodelcev, da-leč straši od rssusdanih prešestnikov." — Prvemu bataljonu se je bolje godilo tem ns Rombonu, kamor ni aegsla PauTueova oblast. Le bojev je bilo tam več, posebno s pstrolami. V podnožju tamošnjih hribov ždijo pohlevne vasice, kjer so bile doms žene in deklets, zdihnjoče v dolgočasju ln pomsnjkonju. Pa prišli so slsdki oficirji in vojski, tolažili jih, kratkočasil, ponu-jsli jim hrsne, pijače, cigaret . . . Tiščali ao se pri črnem ognjišču pozno v noč, smejali ae, kvan-tali . . . Zlms je bils brezkončno dolgs. Kdsj je že Božič minil, saj se že bliža pomlad, s še ved*) nss obkidava s anegom. Ze davno ga je čez glavo, a še vedno se usipsjo nove snežene cunjirf: Strah nss je bilo. Ssj nss vss sskids in tsko osti-nemo sameteni v gorski svobodi, v mira in j>o-koju ... Vse svese z nižavo so bile pretrgane, žične vzpenjače čes Mojstrovko so obtičale v samot ih. Naš polk je bil odrešen od sveta in ee je preživljal le s konservsmi in a prepečeneem. Tri tedne je naraščal strah, ki se je že is-preminjsl v obup, ker vas krutost dolge zime se je sgrnils na naše gore. Besneli so vihsrji, rsz-sajali moteli, pretili . . . Sredi marca je odneha lo. Potegnile so milejše sape — a tedaj je pričelo grmeti. Nova nevarnoatt plasovil Oj, strs-hote gorskih plazov! Koliko življenj ate pomen drali, potegnili za seboj In jih treščili v prepade I Deset dni je bobnelo, bučelo. Nove in nove površine ao se trgale in drevele v globine s grmečim bučenjem, vse etrešne in nničujoče .,. Tudi to je prešlo Bližale ee je pomlad. Oj pomlad, oj življenje! Zdaj pa ven is teh pečin In kotlin, ven is teh gorskih ječ! V življenje, v radost, v vrvenje, kamor želi mračno in ubito erce, kamor šene hrepenenje. Vea is teh hrttov, is strapenege blede, ven v toplo pomled, na piseao polje, kjer bo klilo selenje in cvetje, ker tukaj ga nI in g« nikdar ne bo. Oj vi sločinei, ne same-rite nsm mladega življenja, ne ubijajte naših ere, ne ta d uši te nsm vročegs hrepenenja! Pustite nas rea v življenje. doU v nižave. ker t« nimemo veš obstanka ne mira. — Naše šolje ee ee lspolnile. "nikdar ne bom dovolil eplo&ne volilne previee." Bili eo a Dunaj, n. kadar je vlada razpustila delavske organizacije. Bili eo z y Ker graščak že nikamor, je imela Helena, njegova delavake organizacij hči, skoraj vee skrin, ki ee tičejo reakcije do malega vsikdar kadar gospodarstva in gospodinjstva, je nastopila vlada proti aajde- Podložniki Ara j barskega turna eo bili ti izpremembe jako večali, čutili eo razloček ased starim čemer-nnim ukazovalecm, kateremu ni bila nobena reč storjena povolji, in med novim, dobrosrčno, s i kim prijazno „ Heleno, katero spoštovali starci in mladci. — 17 (Dalje prihodnjič.) Mimogrede. Bili eo časi o katerih smo si mislili, da ao ae rodili s nami in da bodo z nami umrli. "Peli* Austria erit in orbe ultima.'* Tako je bilo v tistih časih zapisano, tako so nas učili in tako smo asi verjeli Zraven eo naa učili in smo mi verjeli še to: "Ako ne bi bilo Avstrije bi jo bjjo treba ustanoviti." Zgodovina^ učenjaki, državniki m pa politični mo{je eo pa v prostih urah brakaM po arhivih in učenih knjigah, da bi isvedeli za ime človeka, ki je prvi spregovoril in napisal gorenjo trditev. Imena dobili, ostala je pa trditev po kateri eo ee ravnali vsi Avstrije eeveda ni bilo treba ustanavljati ker je že obetojala, zato pa ao ae trudili vsi, da bi ji zagotovili življenje in jo ohranili človeštvu in zgodovini tako kakor jo je Bog ustvsrtt Kdo ne pozna teh naših velikih mož? Kdo je pozabil na njihove govore v parlamentu, v delegacijah in na sbodihf . Kdo se ne spominja vaeh onih udanoetnUt izjav, ki eo ee pošiljale presvitlcmu in preblagemn ceearju iz vseh to- pri novem prestolu. lillrAO h.2. kiula A AiM A M m q|j K *H!12 a. X__I - tičkov nsše bivše domovine vseki priliki in za vsako cc; Avstrija je bila sveta in svet nedotakljiv je bil p jen presvitli in kateri, prehlagi vladar. $adar jc potrebovala pušk in kanonov in bojnih ladij, je dobila puške, ka^ne in bojne ladje, dvakrat toliko. Man-diči, Laginje, Rybari, Hribarji, Tavčerji, Sušteršiči, Gaberščki in dragi nižji bogovi ki so se doma prepirali, in širokoustili zaradi narodnega prvenstva, so na Dunaju peli uniaono ccearako pesem in pomagali rodoljubom drugih narodnosti usužnjevati ljudstva staremu hababnrškemu reakcionarnemu jarmu. Bili so s Gaučem kadar je zrekel svoj zgodovinsko smešni mentarnejšim potrebam in zahtevam proletariata. Bili so črno &Ui do mozga, kadar je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Kako so bili to lepiiaai! Lepi, prelepi časi. Tavčar je z balkona na ljubljanskem rotovžu poživljal "svoje" vojake naj do dobra razbijejo čepinje srbskim u-sivcem. Ni mogel in rit smel ravnati drugače, ker mu je bila ljubezen do Avstrije prirojena. 8u-šteršič je pošiljal okrožnice v katerih je vabil državljane na i ovf-dijo politični oblasti vsanege, ki ne bi kazal dovolj spoštljive ljubezni do domovine Črno-žolti generali ao postajali Častni občani kranjskih in drugih občin. Kari L in zadnji je poslal naš ljubljenec in predmet naših pcenikov. Boroevič ee je bil epre-menil v model naših kiparjev. I PS so sc časi spremenili. Izginili ap pred nami kakor so pred nami nastali. Ljudje pa ao ostali ao oni, ki ao peli na Duna-cesarsko pesem. Sedaj drug drugemu očitajo avstrija-kantstvo in ljubezen do črne-žolte barve in vse grehe, ki so jih v tej ljubezni naredili. Sedaj se ti ljudje udinjajo reakcionarni dinastiji Črnih Jurjev. Njej pomagajo graditi vislice za Aliagiče in temnice za ves jugoslovsnski proleta-ri^t. Kri in beda jugoaiovanskega proletariata naj bi umiki njihove avstrijske grehe, naj bi uničila spomin na preteklost in jim napravila pot v Bclgrad po kateri ae bodo plazili, da ai pridobe milosti je nenadoma Bil je član lo*. uiiirfv donekege Up parček. Petdesetletni M. \e. rod iz Šentvida pri Stičini j« Juu begnil s poeeetnikovo ženo Tere. zijo Zupančičevo iz Pristave prj Litiji. Nersd je odneeel svoji z«, ni 3o,55i, Zupančičeva pa svoje, mu možu 12,000 kron. Miljoa kron pomeveril v grebu je poneveril neki Mlinarii s falsificiranimi pobotnicami drž. blagajni miljon kron, katere j« zapravil s rasnimi prijatelji prijateljicami. Poplava t Banatu in ltacedo. niji. Iz Beograda poročajo, da as nahaja vee Banat pred silno po. ia Vladarja, -plavo. %ka Boge j je tako nara. sla, da se je bati, da bo podrl^ jezove. Že zdaj ao poplavljeni Ba« nateki dvor, Mihajlovo in drug| kraji. V Velikem Bečkereku so ku Še do pritličja v vodi Škoda js že adaj ogromna. V Macedonij} pa je etopila Bregalnica čez bregove in napravila ogromno Iko. do. Mali pot ode Otrinja je tako ns« res tel, da je porušil vae mostove, Istotako je naraela reka Vaidq in poplavila mesto Veles. Oroaoa samomor. V Sarajeva ee je polil neki T. Jongonatos s p* troWjem'in ae aažgal. V grozni« mukah K izdihnil. Strašna asirt. V neki tovarni t| Novem Sadu je podel strojnik Pe. ter Bnjdoš med koleeje glsvneg* strojs, ki ga je .popolnoma rss. mesarilov * "Bili so čssi, ki smo o njih misli- no?, da ne bodo utihnili, t ml So časi, ki si o njih mislijo ne-da bodo živeli ua vekov Teke. Mi pišemo zgodovino preteklih in sedanjih časov. Grda in žalostna je te zgodovina *e krvjo in gnjevom v duši. Mi jo pišemo, ker hočemo, da ne bo pozabljena preteklost, da ne bo pozabljena zedanjost. Sužnji sc pripravljamo, dk postanemo sodniki. Komu se bodo takrat naši veliki ljudje klanjali? Katerega boga bodo molili? Komu bodo zgradili vialicc in tamnicc? "Delo." AR veš, ssksj so tvoj dsšsk teko rlMt potepa s dragimi dečki la uganja rasne "porodnosti"? Odgovor aa to in mnoge uganka v obnašanju otrok najdeš v knji. gi "Zakon biogenesije", katero dobiš pri Književni matici SNPJ, nsjšL ZAJCUHANJE PIVA DOMA salogi slad, kmelj, sladkor ge potrebščina. PoskusiU is Eajte, da je doma pri nu, vedno le najboljši ln naješ-Dobiti je tudi sbirko sodov, te rasnih loncev, Rd. Ml vam dostavimo naročilo po pošti, tečne v vse kraje. Groeerijem, sladčičarjem in v pro-dajalno želesnlne damo primersn po- Qit pel večjih naročilih. Pilit« po ormacijs na: FRANK OGLAR, S401 SsMrbv Amsa Owila»i 0. 11 KLANEC je težka pot K USPEHU za tistega ki ne hrani (Dal* Pošiljamo Ali mogoča in dosegava je za onega - - ki redno daje na stran del svojega zaslužka. Nobena stvar ne raste tako hitro in sigurno kot dobro naložen prihranek. Varčnost jc potrebna z« dober napredek, ki pa mora biti že v naprej zavarovan. Prihranjeni denar Vam daje možnost poslužiti se dobre prilike vsak dan, vedno v dobro svrho. In poleg tega dela neprestano za Vas. Če si želite zagotoviti hiter način k dobremu uspehu, začnite hraniti pri nas le DANES. KASPAR STATE BANK lSM R^ UHAND AVENIJE, IN VOGAL !*• CESTE CHICAGO. H ILLINOIS. NaJvs^Ja Jucoalovanalta Banko v Zdnaianlh državah IMOVINA $14,000,000.00 ▼ JifisliTUt p# * """T *QL3K ' EF.ŽZL r7" ■■■■ b mam