Leto XXXVII Št. 14 Murska Sobota 10. APRIL 1986 CENA 80 DIN TPO ponovno na Kitajsko Da beseda ne bo delikt Minuli konec tedna, 4., 5. in 6. aprila, je potekal v Krškem 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Na njem je sodelovalo čez 400 mladinskih delegatov in vse Slovenije, prav tako pa gostje iz sosednjih republik in pokrajin, obmejnih pokrajin Italije, Avstrije in Madžarske ter iz Gruzije v Sovjetski zvezi. V sredo, 2. aprila, so v Radencih podpisali pogodbo, s katero se je Tovarna polnilne opreme Radenske zavezala, da bo naredila dve polnilni liniji za Kitajsko. Tako bodo v LR Kitajski v kratkem obratovale že štiri polnilne linije, ki so jih izdelali v TPO. Radenska bo skupaj z Energoinvestom iz Sarajeva, ki je največji jugoslovanski izvoznik te vrste, sodelovala pri gradnji pivovarne v Tiencinu. Za inženiring gradnje se je s pogodbo obvezal Energoinvest, Radenska pa bo tovarno opremila z dvema polnilnima linijama s skupno zmogljivostjo 50 tisoč steklenic na uro. Vrednost sklenjenega posla je 2 milijona 815 tisoč dolarjev, bp NASLOV Vreme se je, kot kaže, nekoliko ustalilo prav v mesecu, ko smo tega najmanj vajeni — v aprilu. Zemlja je sicer še mokra, vseeno pa jo je treba pripraviti za spomladansko setev. Letos, kot kaže, ob setvi ne bo posebnih težav, saj so kmetijske zadruge kmetom že jeseni zagotovile dovolj gnojil in zaščitnih sredstev, pa tudi kmetijske mehanizacije je dovolj — kljub temu pa na pomurskih poljih še lahko vidimo ročno gnojenje. Bojan Peček Subjekt države ali gospodarstva? Za osnovni cilj v načrtu poslovanja za leto 1985 si je Pomurska banka zapisala sodelovanje pri uresničevanju razvojnih in tekočih potreb združenega dela ter izboljšanje lastne kreditne sposobnosti in dohodkovnosti. Zal pa lahko ugotovimo, da ji je uspelo v celoti doseči le drugi cilj, saj se je zaradi povečanja izvirnih sredstev kreditna sposobnost banke izboljšala in je bila sposobna sama pokrivati potrebe svojih članic, medtem ko zaradi ukrepov gospodarske politike ni v celoti uresničila razvojnih potreb združenega dela. Ob tem se seveda postavlja vprašanje samostojnosti banke in vloge ustanoviteljic pri odločanju, saj so bili plasmaji često omejevani z limiti. Po mnenju ustanoviteljic tako banka vse bolj postaja subjekt države in Narodne banke, vse manj pa subjekt gospodarstva. Pri tekočih naložbah so potrebe tako prilagajali možnostim, zaradi možnosti povečanja posojil za prednosti pa je Pomurska banka kar 93 odstotkov vseh posojil za tekoče poslovanje namenila tako imenovani selektivi. Omejitve kreditiranja med letom tako niso bile posledica kreditne sposobnosti ali nesposobnosti banke, pač pa posledica administrativnih predpisov, ki so to kreditiranje omejevali. Vseeno pa treba ugotoviti, da se je obseg naložbenih vlaganj pomurskega združenega dela v letu 1985 močno povečal in je bi lo z dopolnilnimi sredstvi banke uresničenih tudi nekaj večjih naložb. Skupne naložbe banke so se tako lani povečale za 16,8 milijarde dinarjev ali ža 52 odstotkov ter s tem presegle načrtovano povečanje za 75 odstotkov. Takšno povečanje pa je v večji meri rezultat razvrednotenja dinarja kot pozitivnih premikov v gospodarjenju, saj so se kreditne naložbe povečale le za 37 odstotkov. Kolokvij o dr. Francetu Vebru Zdaj je že gotovo, da bo 24. in 25. oktobra v Radencih in avstrijski Radgoni jugoslovansko-avstrijsko filozofsko srečanje z dvema ciljema: izmenjati najnovejše raziskave na področju analitično-empiristične tradicije ter skrbeti in negovati lastno filozofsko misel, oprto na šolo Bren-tana in Meinonga. Tovrstna srečanja naj bi po besedah dr. Matjaža Potrča predsednika slovenskega filozofskega društva z ljubljanske univerze in dr. Wolfganga Combotza z graške univerze, sicer našega rojaka iz Potrne v Radgonskem kotu, prerasla v tradicionalna. Na tokratnem — udeležbo je napovedal tudi Finec, proučevalec Vebra, Seppo Sajama — se nameravajo med drugim ukvarjati z najbolj znanim slovenskim meščanskim filozofom v obdobju med dvema vojnama dr. Francetom Vebrom iz Gornje Radgone. Gre za eno sila kontroverznih osebnosti, ki jo v Panonskem zborniku iz leta 1966 Božidar Borko previdno označuje kot misleca ki »je nedvomno vnesel v ozki in filozofsko slabo razviti svet slovenskega mišljenja nekatere miselne spodbude in skušal s svoji-m;snisi in prek svojih učencev uravnati našo meščansko miselnost v po-oloblieno strugo, čeprav se je kmalu pokazalo, da nova, izrazito abstraktna usmerjenost ne more imeti globljega vpliva na ureditev osnovnih problemov tedanjega in še bolj prihodnjega človeka, še bolj pa na družbeno in narodno usodo«. B. Z. Veliko breme za pomursko združeno delo pa so tudi lani predstavljale obresti. Medtem ko se je zaradi prilagajanja obrestnih mer stopnji inflacije povečalo zanimanje prebivalstva po varčevanju, pa je združeno delo moralo za obresti plačati več kot 5,7 mijijarde dinarjev. Če k temu še dodamo, da so se naložbe Za tekoče poslovanje povečale za 3,8 milijarde dinarjev, je to vsekakor podatek, ki sili k razmišljanju. L. Kovač 7. april — svetovni dan zdravja V TEKMI ZA ZDRA V JE IGRAJMO NA ZMAGO! Odnos človeka, ožje in širše skupnosti do življenja, še zlasti pa do zdravega načina življenja, ni le pokazatelj splošne kulturne ravni, pač pa tudi posebnega odnosa do zdravja in njegovih vrednot v vseh obdobjih človekovega življenja. Človek nikoli ne ve, kdaj je povsem zdrav, samo bolezen, bolečina in okvara mu nakazujejo nezdravje. Hudo je, da zdravje, praviloma, ceni samo bolnik, le malo pa je takih, ki so ves čas tako zdravi, da jim je nezdravje povsem tuje. Torej večina ve za bolezenske, tegobe, nekateri že od rojstva, drugi pa se z njimi srečajo kdaj kasneje, za vse pa je cilj isti — biti ponovno čim bolj zdrav. Ljudje imamo po deklaraciji Svetovne zdravstvene organizacije svoje pravice in obveznosti do zdravja. Za pravice se borimo in pri njih vztrajamo, obveznosti pa razumemo vsak po svoje ali pa jih sploh ne izpolnjujemo. Veliki dosežki sodobne medicine ne smejo in ne morejo nikogar zavesti v prepričanje, da so za zdravje odgovorni le zdravniki, veliko več lahko za zdravje poskrbi človek sam in družba kot celota. Med glavne dejavnike zdravega načina življenja dandanes sodijo: — gibanje in šport, — prehrana in osebna odgovornost. V sodobni tekmi s tehnologijo, ki človeka sili k sedenju, monotoniji in stereotipiji gibov, ter telesnim in duševnim prisilam človek ne sme podleči. Aktivni odmori, minute za zdravje in vse druge vrste rekreativnih akcij so jamstvo za krepitev telesa in duše. V tem smo lahko olimpijski zmagovalci v tekmi za zdravje. Zdrava, biološko polnovredna in higiensko neoporečna hrana in voda zagotavljajo človeku zdrav razvoj ter maksimalne telesne in umske zmogljivosti. Spodbujajmo zdrave domače prehranske navade, obenem pa vztrajajmo v borbi proti številnim razvadam sedanje dobe, še posebno, če ogrožajo zdravje in zmogljivosti delovnega človeka. V tekmi za zdravje smo vsi ljudje tekmovalci s praviloma enako odgovornostjo za dosego končne osebne in splošne zmage. Le v tem primeru in takrat bomo res združevali zdrav duh v zdravem telesu. dr. Jože Miklič, spec, soc, med, in ped Ko bi vola hkrati potegnila Sobotni triurni pogovor v Murski Soboti o strategiji razvoja in kadrih, ki ga je organiziralo na pobudo sozda ABC Pomurka v pripravah na bližnji partijski kongres predsedstvo soboškega občinskega komiteja Zveze komunistov, je bil za marsikoga od nekaj deset navzočih v dvorani Tovarne mlečnega prahu samosvoja učna ura. Uvodničar in povezovalec je bil direktor Urbanističnega inštituta Slovenije in vodja projekta Slovenija 2000 Emil Milan Pintar, ki je z njemu lastno sočnostjo in prepričljivostjo potolažil navzoče, da razvoj ni opešal zgolj v soboški občini, marveč je razvojna kriza svetovni pojav, ki je že v 70-letih zajel tudi razviti svet: Severno Ameriko s Kanado, dežele Zahodne Evrope in Daljni vzhod. Tretja tehnološka revolucija, znana tudi kot tretji val, pa je ravno te tri bloke (imenovane triada) po načelih neusmiljenega delovanja tržnih zakonitosti, trdega dela, kaljenega v konkurenci, takojšnjega kaznovanja in izločanja, pripeljala do enega razvojnih viškov drugi svet pa — vključno z Jugoslavijo — potisnila v globljo odvisnost in zaostajanje. Zdaj še nekako grgramo nad gladino, toda kako dolgo. Med enega temeljnih problemov sodi usklajevanje proizvodnih procesov, da ne prihaja do zastojev ali pri-kinitev, ki terjajo izjemno velike stroške. Prav tako pomembno, če ne odločilno, je, da v državi dvL gnemo stopnjo pravnega reda s tako zakonodajo, ki bo veljala za vse; tudi za vodilno plast, kajti brez tega — kar je v naših razmerah dovolj očitno — ni mogoče uspešno uravnavati gospodarstva in usklajevati reprodukcijskih tokov. Potrebujemo smotrne, racionalne, v evropski in svetovni prostor odprte sisteme in kadre, ki morajo biti oboroženi z Na plenarnem zasedanju v petek zvečer je imel predsednik RK ZSMS prepričljiv in odmeven uvodni govor. Nekaj besed Roberta Černeta: »Obstaja neka temeljna razlika med kongresom izpred štirih let in tem, ki ga začenjamo danes. To vidimo tako v družbenih okoliščinah kot v nekaterih poudarkih in usmeritvah, ki jih sprejemamo. Razlika nikakor ne pomeni distanciranje 6d usmeritev 11. kongresa ZSMS, pomeni pa, četudi šibko izraženo, vendarle vitalnost in fleksibilnost v aktivnosti ZSMS glede na spremenjene družbene okoliščine in zavedanje organizacije o njeni družbeni vlogi.« Mladi so v treh dneh skupnega zasedanja poudarjali (tako z besedo kot s konkretno dejavnostjo, saj so bi znanjem in podprti s primerno tehnologijo. Ravno na tem izpitu pa smo padli in celo dovolili monopol na družbene funkcije, kar se najbolj odraža v industriji-z zidanjem cen. Ob vsem tem pa raziskave o življenjski kakovosti kažejo, da smo pri nas delovno preobremenjeni, a ne na delovnih mestih, ampak zavoljo sive, vzporedne ekonomije. E. M- Pintar je v tej zvezi menil, da gre pravni red na roko predvsem tistim, ki znajo »komunicirati« s tujino, na primer dalmatinskim natakarjem, vključujoč Pomurje, kjer se pretakajo izjemno velika devizna sredstva. Zato tudi ni toliko štrajkov, saj je denarja iz sive, vzporedne ekonomije ko peška, skratka, neprimerno več kot iz rednega delovnega razmerja. Ob koncu se je razprava ustavila pri tako imenovanem kmečkem vprašanju, pri katerem se še vedno nismo otresli določenih ideoloških predsodkov. Medtem ko v Jugoslaviji utrujajoče razpravljamo o zemljiškem maksimumu in lastnini nad zemljo, se v razvitem svetu ravnajo po pravilu: znati, ne imeti. Obdavčujejo dohodek in ne omejujejo last IZBOLJŠATI KAKOVOST V Radencih je v ponedeljek in torek, 7. in 8. aprila, potekal posvet o pospeševanju mednarodnega turizma. Zbrali so se predstavniki, ki delujejo na področju turizma v Jugoslaviji, predstavniki ekonomskih fakultet,turističnih zvez, združenj, komitejev za gostinstvo in turizem, Integrala, Kompasa, Interkontinentala in seveda Radenske (vodja programa je bil Feri Horvat). Okrog 50 udeležencev je poslušalo referate in razpravljalo o trenutnih gospodarskih gibanjih in položaju turizma. Ničkaj spodbudna ugotovitev je, da slovenski in jugoslovanski turizem zaostaja glede na druge turistične države, ter da tuje turiste privlači predvsem nizka cena, zaradi česar ni ugodnih ekonomskih rezultatov. Rešitev je le boljša kakovost turistične ponudbe, kako to doseči, pa je odvisno od mnogih, ki se srečujejo z gosti, ne le od gostincev. bp le pred kongresno dvorano stojnice raznih novejših družbenih gibanj), da se zavzemajo za odprto organizacijo, za odpiranje vprašanj ekologije, miru, ženskega vprašanja in drugih, kaj menijo, da so to pomembna vprašanja humanizacije življenja, medčloveških in družbenih odnosov. In če povzemamo še nekaj besed predsednika Roberta Černeta: »Poti nazaj za nas ni več. Pot nazaj je pot v počasno, toda zanesljivo smrt. To je odhod v zgodovinsko pozabo. Mi pa hočemo biti generacija, ki odloča, in ne samb posluša. Mi hočemo biti generacija, nove tehnologije, odprte kulture in socialne fantazije, generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s svojo glavo in da te misli svobodno izraža, generacija, ki se ne sme in ne more zadovoljevati z doseženim, skratka, hočemo biti generacija svobode in človeškega dostojanstva.« Na te besede pa bi lahko navezali besede predsednika RK SZDL, ki je pozdravil kongresnike tudi z naslednjim: »Posebej velja opozoriti na dejstvo, da so vse generacije skozi svoje lastne vrednosti, ki so jih same ustvarjale, z večjim ali manjšim uspehom krojile usodo te družbe. Sedanja nizka amplituda je gotovo rezultat svetovnih razmer, kakršne se lahko še kdaj ponovijo, pa tudi demotiviranosti in lagodnosti v času nagle rasti materialnega blagostanja, ki ni imela vselej osnove v lastnem znanju in prizadevanju ...« Na začasnem zasedanju je zbrane pozdravil tudi član predsedstva ZSM Jugoslavije Stipe Oreškovič. Najbolj delovno je bilo v Krškem v soboto, ko so v treh skupinah obravnavali družbenogo-podarska vprašanja, razvoj revolucionarne vsebine političnega sistema socialističnega samoupravljanja in vprašanja frontno-sti mladinske organizacije. Na zaključnem zasedanju sc sprejeli kongresno gradivo, ključne usmeritve kongresa, dopolnitve ter spremembe statuta ZSM Slovenije. Tudi tu se je razvila pestra razprava, predvsem glede usode kongresa v prihodnje (sklicuje ga RK ali tri četrt vseh občinskih konferenc v Sloveniji) ter glede javnosti in tajnosti volitev v mladinski organizaciji (tajnost v imenu demokracije). B. Peček nine. Ce bi pri nas to hoteli, takoj trčimo ob pravni nered. Pintar je sodil, da je Smiselno razpravljati o proizvodnem optimu-mu in ne zemljiškem maksimumu. Generalna napaka je izenačevati položaj zaposlenih v kmetijskih zadrugah s položajem delavcev v združenem delu. Kmetijske obrate je treba vezati na industrijsko zaledje, ob upoštevanju pojava polkmetov in dejstva, da na primer v ZDA dva človeka proizvajata hrano za sto ljudi. To pa že sodi v razmišljanja o samooskrbi Slovenije, izkoriščanje naravnih danosti in tudi v že poza-.bljen projekt razvojnega modela severovzhodne Slovenije, ki ga je pred leti izdelala mariborska višja agronomska šola in bi ga bilo pametno aktualizirati. Toda, vrnimo se k Pintarjevi prispodobi, nam v Pomurju tako blizu in hkrati daleč. Če je pred desetletji prekmurski kmet znal pripraviti vola, da sta hkrati potegnila, je to tisto, česar nismo sposobni v globalni, slovenski in jugoslovanski družbi. Namreč, z znanjem upravljati in uravnavati razvojne tokove družbenopolitične skupnosti v povojih samou-pr.vlj.nj., Br,„kožunec aktualno doma in po svetu V zahodnoberlinski diskoteki La belle je odjeknila močna eksplozija, ki je razdejala celotno pritličje šestnadstropne hiše in diskoteko. Umrli sta dve osebi (ameriški vojak in 28-letna Turkinja), ranjenih pa je nad 200. Domnevajo, da je teororistični napad delo ene številnih arabskih »revolucionarnih« skupin. ZAHTEVE ZA POCENITEV BENCINA Avto-moto zveza Jugoslavije je podprla zahtevo republiških in pokrajinskih organizacij, naj zvezni izvršni svet ponovno pretehta sklep o pocenitvi naftnih derivatov. ZIS namreč 25. marca ni pocenil bencina in dizelskega goriva na javnih črpalkah. Predstavnik ZIS je na seji Avto-moto zveze Jugoslavije izjavil, da bi morali bencin že čez dva ali tri mesece podražiti, če bi ga sredi marca ali pa v začetku aprila pocenili, tako pa najbrž do konca leta ne bo prišlo do podražitve. Na seji je bila izrečena trditev, da ZIS vse prepogosto pogleda skozi prste zaradi zgrešenih naložb v naftni AMERIČANOV BO MANJ Američani množično odpov^ dujejo letošnja letovanja v Evropi, predvsem v Sredozemlju, ker jih je strah pred tero^yitnimi napadi, razlog za odpoved potovanj ameriških turistiv v tujino pa je tudi v padcu vrednosti dolarja. V primerjavi z zahodno-nemško marko je dolar v letu dni ČRNI APRIL Na seji Sveta zveze sindikatov Jugoslavije so pred dnevi ugotavljali, da je na mizah pristojnih zveznih organov 550 zahtevkov za zvišanje cen, nekaterih tudi za več kot 200 odstotkov. Kaj vse se je v prvih dneh aprila podražilo, nima smisla naštevati, saj to vsak dan vedno bolj čutimo. Na omenjeni seji je bilo rečeno, da v družbenopolitičnih organizacijah kjer takšni podraževalci delujejo, sodijo, da jim bo to prineslo koristi. Rečeno pa je tudi bilo, da je to nora dirka, ki spodbuja le novo inflacijo in pelje v polom gospodarstva. Dejstvo je, da smo Jugoslovani vajeni le na to, kako pridobivati čim večji prihodek, vse premalo ali skoraj nič pa se ne ukvarjamo s stroški. Koliko Albancev? Delegatom skupščine SR Srbije so pred dnevi posredovali podatke o tem, koliko je v Jugoslaviji beguncev iz Albanije. Po oceni republiškega sekretariata za notranje zadeve je iz Albanije zbežalo v našo državo 5 do 6 tisoč ljudi in sicer največ po resoluciji Informbiroja. Veliko od teh je odšlo na Zahod. Okoli 1300 jih je dobilo naše državljanstvo, status beguncev pa ima tačas 559 ljudi. Na Kosovu živi »DELEGIRANI« MINISTRI Na republiški kandidacijski šeji, ki je bila pretekli teden, smo izvedeli za imena tistih, ki bodo v naslednjem obdobju člani republiškega izvršnega sveta in predsedniki republiških komitejev. Mandator je kandidat za predsednika republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Republike in pokrajini so objavile imena svojih možnih kandidatov za člane novega zveznega izvršnega sveta. Med temi »delegati« bo moral mandatar za ZIS Branko Mikulič izbirati svoj »zvezni orkester.« Ni dobro, da se mora mandatar podrejati volji republik in pokrajin, kajti ZIS je predvsem jugoslovanski skupni strokovnopoli-tični organ, ne pa nekakšno delegatsko telo. Takšen način izbiranja zveznih ministrov že vnaprej jemlje zvezni vladi podlago za strokovno delo in politično odgovornost in je nesprejemljiv predvsem zaradi še bolj nesprejemljivega in destruktivnega načela o tem »koga bomo poslali v Beograd v ogenj.« industriji, hkrati pa neprizanesljivo sega v žepe lastnikom 2,7 milijona avtomobilov v Jugoslaviji. Soglašali so tudi s predlogom, da naj bi ZIS, ko bo spet Makedonija za nezaposlene Po dolgotrajnih razpravah so se podobno kot v BiH odločili, da bodo junija razpisali javno posojilo, s katerim naj bi v nekaj letih omogočili zaposlitev približno 20.000 nezaposlenim. Čeprav so v zadnjih dveh letih v Makedoniji zaposlili več kot 61 tisoč novih delavcev, je nezaposlenost še vedno največja težava te republike. Denar iz predvidenega posojila bodo namenili za nekatere manjše investicije, za rekonstrukcije posameznih obratov, v glavnem pa v drobno gospodarstvo in kmetijstvo. V razpravah o uvedbi posojila so opozorili tudi na to, da bi bilo treba nezaposlenost zmanjševati tudi z uvajanjem več izmen v proizvodnji. izgubil za četrtino svoje vrednosti. Grčijo je preteklo leto obiskalo 446 tisoč ameriških turistov (za letos napovedujejo 5 odstotkov manj), Izrael 244 tisoč (letos za 50 odstotkov manj), Italijo milijon (letos 30 odstotkov manj). Našo državo je preteklo leto 453 otrok iz mešanih zakonov albanskih beguncev z jugoslovanskimi državljani, ki so že po rojstvu jugoslovanski državljani. Veliko beguncev noče vložiti zahteve za odobritev našega državljanstva, ker bi s tem izgubili pravico do gmotne podpore, morali bi služiti vojaški rok, plačevati davke itd. Jugoslavija si te zadeve prizadeva urejati z mednarodnimi obveznostmi do beguncev in po naših predpisih. razpravljal o cenah vozil in nadomestnih delov, popravilu cest in drugih pomembnih vprašanjih, vprašal za mnenje tudi AMZ Jugoslavije. obiskalo 100 tisoč ameriških turistov, izkupiček pa je znašal okoli 40 milijonov dolarjev. Ameriške agencije usmerjajo svoje turiste v Južno Ameriko ter v zahodno in vzhodno Evropo. S888S88RHV žarišču dogodkov888fiss®88888888888888^^ Protislovja po avstrijsko Zadeva z avstrijskim predsedniškim kandidatom, prejšnjim generalnim sekretarjem ZN dr. Kurtom Wald-heimom je sprožila v Avstriji in tudi v širšem okolju razpravo, ki je za marsikoga zelo nepriljubljena, piše TV-15. Šala je morda že nekoliko zastarela, toda zaradi najnovejših zadreg v zvezi z nacistično preteklostjo kandidata avstrijske ljudske stranke na predsedniških volitvah in nekdanjega generalnega sekretarja svetovne organizacije Kurta Wald-heima, je znova aktualna: nekdo je vprašal drugega, kaj je največji uspeh avstrijske politike po letu 1945. Odgovor se je glasil: »To, da so iz Adolfa Hitlerja naredili Nemca, iz Ludwiga van Beethovna pa Avstrijca!« Kako je Avstrija obračunala s svojo nacional-socialistično preteklostjo? Ali drži očitek, ki ga je pogosto slišati na Dunaju, da so Avstrijci precej milejše obračunali s tretjim rajhom, kakor Nemci sami? Uradno velja Avstrija za prvo žrtev Hitlerjeve agresije, nato pa tudi za državo, ki je bila leta 1945 zaradi zmage zaveznikov rešena nemške nadvlade in znova vzpostavljena kot samostojna država. Neuradno pa večina Avstrijcev dobro ve, predvsem tisti iz srednje in starejše generacije, da je vojaška zasedba Avstrije marca 1938., ko je vanjo vkorakala Hitlerjeva Wehrmacht, sprožila množično navdušenje, tako da nasprotniki »anschlussa« — med njimi tudi družina sedanjega predsedniškega kandidata — še pomisliti niso upali na kakršenkoli odpor! Ne gre pozabiti: razen redkih habsburških legitimistov so bili skoraj vsi Avstrijci prepričani — desni ali levi, katoličani ali socialisti, da majhen avstrijski paro-bek sploh ni sposoben samo- PERSPEKTIVNI IN BREZPERSPEKTIVNI Kadrovanje in vlaganje sta temi, ki sta vsak dan bolj v javnosti. Oboje je še vedno preveč v rokah kadrovskih komisij in družbenopolitičnih skupnosti, čeprav formalno tudi o tem odločajo delavci in delovni ljudje na svojih temu primerno organiziranih zborih. Vprašanje, ki zdaj vse pogosteje vznemirja javnost, pa je: kako je mogoče, da so perspektivni kadri privedli delovne organizacije v brezperspektivni položaj? Odgovor zahteva veliko znanje o družbi in odnosih v njej — od administrativnih časov do danes, da bi se dobil odgovor, da so delavci prizanesljivi do svojih vodilnih ljudi, zato ker pač ne verjamejo, da so samo oni krivi za brezperspektivnost, ki je v mnogih organizacijah nastala, čeprav v družbenopolitičnih skupnostih najraje kažejo nanje kot na konkretne krivce. Delavski sveti so na primer često glasovali o stvareh, ki so bile zakonsko sumljive ali nezakonite, pač zaradi tega ker je bila korist za kolektiv očitna, a izplavati iz težav je umetnost, ki je ne obvlada vsak. Tako seje desetletja govorilo o Branislavu Uroševiču v Beogradu kot »funtu, ki mnogo obljublja«, Mestni dejavniki so o tem »fantu« prepričali vse, da je najsposobnejši, najbolj iznajdljiv,.najkoristnejši, pa so ga premeščali iz ene organizacije v drugo kot nekakšnega rešitelja, pri tem pa so mu često spregledali skozi prste, pač po navadi, daje koristna malverzacija pač koristna, vsaj za kolektiv ali občino ali mesto, če ne že za vso družbo; in kot vemo, je veljalo pravilo uzance, da je škodljivost zelo raztegljiv pojem nasproti še bolj raztegljivemu pojmu koristnosti ravnanja z družbenimi sredstvi. V stiski se pač spozna prijatelja, pravi ljudska modrost, in zdaj kaže, da so tega zelo perspektivnega fanta pustili vsi na cedilu, ker ga nenadoma preganjajo vse inštitucije pregona, čeprav bi mu lahko stopile na prste že takrat, ko je storil prvi najmanjši prekršek. Počilo je pač, ker je mož v Kuvaj- pismo iz beograda tu, kot direktor delovne organizacije RAD, pretakal že milijarde v zasebne žepe, kot mu očitajo, čeprav je znano, da na tem področju poslov ne dobiš, če izdatno ne deliš. Uroševič sam po sebi niti ni zanimiv, ker izjema ne dela pomladi, pač pa je zanimivo, da so v Beogradu že »odkrili« kar 120 direktorjev pri »ropanju« družbene lastnine. V to ropanje računajo tudi nedovoljeno dviganje cen izdelkom, nedovoljeno izdelavo novih izdelkov, za katere nimajo dovoljenja po registraciji dejavnosti, nepokrite naložbe in podobno. V zvezi z naložbami pa je tudi znano, kako so nastajale: ne brez zainteresiranosti družbenopolitičnih skupnosti, ki so dajale jamstvo za naložbe, ne da bi imele zanje pokritje. Tako so delavci tudi za naložbe glasovali pač zato, ker so vedeli, da je prav vseeno, če glasujejo, saj bi do njih prišlo, tudi če ne bi glasovali zanje. In potem je res vprašljivo, kako naj bi zdaj tisti delavci obtoževali izvajalce naložb, odgovorne tovariše v svojem kolektivu, za izgube, ki so tako nastajale in nastajajo? Razen tega pa ljudje pomnijo čase, ko so družbenopolitične skupnosti na veliko delile nepovratna sredstva za najrazličnejše namene, a dober gospodar ve, da z denarjem, ki nima cene, ni mogoče snovati dobrega gospodarjenja, saj se tedaj zdi, da je — socializem brezplačen. Očitno je, da je treba nekaj spremeniti, toda še vedno ni videti, da bi želeli spreminjati odnos do ustvarjalnosti, saj so v beograjskem vrhu še vedno mnenja, da je treba narediti zasuk v sistemu delitve. Kakšni mojstri delitve pa smo, pa kažejo tudi sveži podatki, da je bilo lani v Beogradu 31.749 delavcev, ki so zaslužili pod 25.000 dinarjev mesečno. Ekonomisti pa že trdijo, da je večanje osebnih dohodkov že bolj nevarno kot večanje cen, češ da bo potem prišlo, do še večjega zmanjšanja osebnih dohodkov. Logično je, da bo tako, če bodo rezultati gospodarjenja »stabilni« po svoji neuspešnosti, ki se v Beogradu kažejo s podatkom, da se gospodarske proizvodne zmogljivosti sučejo okrog 60 odstotkov, v nekaterih dejavnostih pa so očitno še manjše. Očitno je torej, da je tratenje družbenih sredstev stvar razvade, da o njih odločajo tisti, katerih odgovornost za to ne doseže, kot tudi delavcem ni dosegljivo razpolaganje z vsemi sredstvi dela in rezultatov dela. Tega pa tudi ne rešimo zgolj z razpravljanjem, pa naj bo še tako javno. Viktor Širec stojnega življenja. Že ob začetku avstrijske republike, ki se je najprej uradno imenovala »Nemška Avstrija« je bilo leta 1918 opaziti željo, da bi se Avstrija priključila Nemčiji. Zavezniki so takšne želje v kali zadušili. Precej pred Hitlerjem so Avstrijci še enkrat, leta 1930 vzeli nov zalet; vzpostaviti so želeli carinsko unijo med Avstrijo in Wei-marsko republiko. Predvsem Francozi so bili tisti, ki so te načrte prekrižali. Tudi na tem področju je torej Hitlerju uspelo, kar njegovim nasprotnikom ni. To, da on sam, po rodu Avstrijec, ni imel nobenega pravega odnosa do svoje domovine, je že druga pesem. Značilen za vso avstrijsko generacijo, ki se ni moglaspri-jazniti z izgubo položaja velike sile, s propadom podonavske monarhije in tudi ne s krčenjem na obseg majhne države, je bil »nemško-nacionalni« avstrijski in kasneje tudi nemški general in vojaški politik Edmund Glaise Horstenau (po vojni je v ameriškem ujetništvu naredil samomor). V svoji spominski zapuščini pravi, da je bil dobesedno raztrgan med »velikonemštvom« na eni strani in tihim razočaranjem nad realnostjo »anschlussa« drugi strani. na Za mnoge Avstrijce je bil »velikonemški rajh« druga izbira, nadomestek, s katerim so se sprijaznili zato, ker ni bilo več »lastnega« rajha, velike Avstrije, ki bi segala do južnega Jadrana in do Galicije. Hor-stenau je torej sanjal o »čisto drugačnem anschlussu«, o neki »čisto drugačni Nemčiji«. Pritoževal se je zaradi unitarizira-nja in centraliziranja tretjega rajha in zaradi pomanjkanja vsakega razdmevanja za »zgodovinsko vlogo Dunaja«! Številni Avstrijci tedanje generacije so ta notranji razdor in tudi to razočarano ljubezen do tretjega rajha prej ali kasneje sami doživljali. Združitev z Nemčijo v »velikonemški rajh« je izučila marsikaterega Avstrijca. Nadaljnji razvoj je pritrdil tistim, ki so nasprotovali anschlussu že od vsega začetka. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da so stotisoči Avstrijcev služili wehrmachtu in tudi v SS in da kljubovanje nacional-so-cialističnemu režimu vse do pred koncem vojne nikjer v Avstriji ni bilo bolj izrazito (kakor kjerkoli drugje v »tretjem raj-hu«). Tako, kakor v zasedbenih conah v Nemčiji, so tudi v Avstriji po letu 1945 izvedli de-nacifikacijo, ki naj bi bila vsaj teoretično pri njih ostrejša, kakor pa v Nemčiji. V primerjavi z Nemčijo sta bili v Avstriji opazni dve razliki: »V Avstriji so imeli od vsega začetka, pa čeprav pod kontrolo zaveznikov, lastno vlado. Poleg tega so imeli zaradi notranjepolitičnih, še bolj pa zunanjepolitičnih interesov druge avstrijske republike »nacistično nadvlado« za tujo okupacijo, za sovražno nadvlado. Tujo okupacijo pa je mogoče odpraviti tako, da okupatorja preženeš iz države, njegove kolaboracioniste pa kaznuješ! Nemce iz rajha so izgnali iz Avstrije, domače nacionaliste so zaprli in jih do nadaljnjega izključili iz javnega življenja. V nasprotju z Nemčijo Avstrija ni imela velikih težav, ko je bilo treba popraviti omajani ugled in obnoviti zaupanje. V prizadevanju, da jih ne bi hkra- globus TRIPOLI — Libijske oblasti so zaprle vse katedre univerze Al Fatah v Tripoliju, na katerih se predava v angleščini in francoščini. Predavanja bodo dovolili samo v arabščini. RIM - Število žrtev strupenega italijanskega vina se je povečalo že na preko petnajst. V bolnišnicah je še vedno 50 ljudi, ker so se zastrupili z vinom, v katerem je bilo preveč metilnega alkohola. BRUSELJ — V evropski gospodarski skupnosti se priprvlja-jo na prodajo dela surovega ma-. sla, ki je že več kot leto in pol v skladiščih, računajo pa, da ga je več kot milijon ton. NEW YORK - Predstavniki svetovnega judovskega kongresa so od OZN zahtevali naj objavi dokumente komisije za vojne zločince, ki jih hrani v svojih arhivih. Sekretariat OZN je ob tem mnenja, da je to mogoče storiti le na zahtevo katere od članic OZN, ne pa na zahtevo neke organizacije, kakršen je na primer svetovni judovski kongres. Doslej so objavili kartoteko Adolfa Eichmana, Josefa Mengeleja in Klausa Barbiea. Objavo so zahtevali: Izrael, ZDA in Francija. SOFIJA — Bolgarski državljan Sergej Antonov, ki ga je rimsko sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo krivde, da je sodeloval v priprvah atentata na papeža, seje vrnil v Bolgarijo. Antonov je bil zaprt tri leta in štiri mesece. NIKOZIJA — Medtem ko je v Evropi že začel veljati poletni čas, se v Izraelu še vedno niso sporazumeli za ta ukrep. Nekateri nasprotujejo predlogu, da bi ume kazalce pomaknili za uro naprej s trditvijo, da verni Judje tako zjutraj ne bi imeli dovolj časa za molitev. globus ti z Nemci metali v isti lonec narodov, ki so zakrivili vojno morijo, je bilo še nekako mogoče razumeti vsako odklanjanje avstrijske navezanosti na nemške naciste. Toda, vsak je vedel in nikoli ni pozabil, da sta bila dva izmed najhujših nacističnih vojnih zločincev Ernest Kaltenbrunner in Adolf Eichmann — Avstrijca! V zvezi z afero, ki se plete okoli dr. Waldheima, je slišati na Dunaju vse več očitkov, da takšna zamuda pri obravnavanju dogajanj neposredno med 2. svetovno vojno in med njo ni več primerna. Ali je res potrebno zahtevati od vsega naroda, da bo obžaloval dejavnost nekaterih, je slišati v teh vrstah. Pravijo, da je življenje sestavljeno iz protislovij. V katoliški veri tako trdni tirolski kmetje, ki so bili v zgodovini veliko bolj za Schuschnigga in Dol-fussa, kakor pa za Hitlerja, so se že kmalu po letu 1945 na shodih veteranov tako radi postavljali z železnimi križci in drugimi odlikovanji za hrabrost, ki so si jih prislužili v wehrmachtu. Večine Avstrijcev sploh ne moti dejstvo, da je bil dr. Waldheim med vojno nadporočnik nemškega wehrmach-ta. Številni, ki so imeli podobno usodo in so se bojevali vse od Rusije do Afrike, se radi identificirajo s človekom, ki je zdaj tarča ostrih napadov. Zato zveni tako zelo »po njihovo«, če iz antinacistične družine izhajajoči Waldheim pravi o svoji medvojni karieri: »Storil sem I le svojo dolžnost, tako kakor ; drugih 100.000 Avstrijcev.« Poznavalci avstrijskih razmer pravijo, da se Waldheimu kot predsedniškemu kandidatu ni treba bati padca popularnosti, četudi Časopisi objavljajo slike, na katerih je prikazan kot nemški oficir. Prav tako pa mu I tudi ne bo škodoval očitek, da ; je bil član SA konjenikov. Večina Avstrijcev je namreč že dolgo mnenja, da bi bil že čas, ko je treba takšno preteklost — pustiti pri miru! STRAN 2 VESTNIK, 10. APRILA 1986 I od tedna RAZPRAVE IN KLJUČNE USMERITVE MLADINSKEGA KONGRESA MURSKA SOBOTA — Na zadnji seji komisije za oceno naložb pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje so obravnavali pet naložbenih zahtevkov, kar štirje od teh pa so iz kmetijstva. V 1)0 Ljutomerčan in KK Radgona, kjer je lanska pozeba naoravila veliko škode v vinogradih in sadovnjakih, so se namreč odločili za obnovo in nove nasade. Ob sanaciji poškodovanih vinogradov bodo v Ljutomerčanu uredili še 45 hektarjev novih vinogradov, v tozdu Radgonske gorice pa 35,5 hektarja novih vinogradov, in 20 hektarjev nasadov jablan. MURSKA SOBOTA — Na 1. seji V. sklica zbora Pomurske banke sc delegati izvolili nove organe upravljanja banke, za predsednika zbora banke pa so soglasno potrdili Ivana Obala iz Murske Sobote. Na tej seji so delegati med drugim obravnavali še poročilo o uresničevanju načrta poslovanja Pomurske banke v letu 1985 ter sprejeli načrt prihodkov in odhodkov te banke v letu 1986. GORNJA RADGONA — Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona je na seji v ponedeljek, 7. aprila, obravnaval odloke, predloge, stališča in probleme skupne porabe, zazidalnih in ureditvenih načrtov, pogrebnih svečanosti in odlok o urejanju vinotočev v G. Radgoni, bp LENDAVA — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so razpravljali o problematiki mladinskega prostovoljnega dela. V organizacijah združenega dela bodo, kot kaže, zagotovili 135 dinarjev na zaposlenega za financiranje brigad, vprašanje pa je, ali bodo »kadrovali« dovolj brigadirjev. Na seji je bilo predlagano, naj bi brigadirje skušali dobiti tudi med mladino, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje in naj bi imela po vrnitvi — podobno kot pred leti — prednost pri zaposlovanju. LENDAVA — V torek se je v Lendavi sestal občinski svet Zveze sindikatov. Na seji je bilo podano poročilo o gospodarjenju v lanskem in prvih treh mesecih letošnjega leta, nato pa še informaciji o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in o dejavnosti sodišča združenega dela. Sprejeli so tudi okvirni program dela organov občinskega sindikalnega sveta v Lendavi. LENDAVA — Skupščina občine je sprejela proračun za letošnje leto. Le-ta znaša 425.724.000 dinarjev in je v primerjavi z lanskim višji za 55 odstotkov. Na osnutek proračuna je bilo danih več pripomb, vendar so v načrtu delitve sredstev upoštevali (ker jih ni dovolj) le nekatere. Tako bodo nekaj več denarja dobili: pokrajinski štab za teritorialno obrambo, sklad za financiranje ljudske obrambe, občinska konferenca SZDL in ZSMS. V lendavski občini bodo dobili največ sredstev za občinski proračun predvidoma od prometnih davkov (209.240.000 dinarjev). GORNJA RADGONA — V torek, 8. aprila, seje sestal občinski svet Zveze sindikatov Gornja Radgona, da bi obravnaval informacijo o poslovanju delovnih organizacij v letu 1985, o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela, pregledal opravljeno delo ob delegatskih volitvah ter obravnaval izhodišča za poslovanje Počitniške skupnosti Gornja Radgona za leto 1986. bp LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na svoji zadnji seji v sedanji sestavi obravnaval nekatere zgolj upravne zadeve, med njimi tudi poročilo upravnih organov SO Ljutomer o uresničevanju nalog v minulem letu. Ugotavljajo, da kljub nekaterim kadrovskim težavam rešujejo zadeve dokaj sprotno in hitro, vendar pa bi bilo potrebno več strokovnega izobraževanja, predvsem vodij upravnih organov. V lanskem letu je ostalo le malo zadev nerešenih — in to predvsem na račun nekaterih akcij, ki so bile v letu prej. GORNJA RADGONA — V ponedeljek so se sestali člani predsedstva občinskih konferenc ZSMS in SZDL. Ocenili so mladinsko prostovoljno delo v letu 1985 ter se seznanili s pripravami na Festival bratstva in enotnosti, ki bo letos v Nikšiču, prihodnje leto pa v Gornji Radgoni. do tedna V LINI DELAVCI NISO ZADOVOLJNI S 45 TISOČAKI OSEBNEGA DOHODKA Parni kotel iz prejšnjega stoletja Ko je inšpektor pred dvema tednoma prepovedal uporabo parnega kotla, ki je bil narejen konec prejšnjega stoletja in bi lahko ogrozil življenja zaposlenih, je vso stvar le še pospešil, ne pa povzročil. Primanjkuje jim namreč suhega lesa, ki ga rabijo pri izdelovanju planin — rešilnih bilk sanacijskega programa Line Apače, ki jih izdelujejo skupaj s tujim partnerjem. Kotlovnica je dobesedno odpisana, v teh dneh bodo usposobili kontejnersko kotlovnico za dovajanje toplega zraka v sušilnico, ki je zaradi potreb po suhem lesu za Lino življenjskega pomena. Toda to je le začasna rešitev. Da je bilo v preteklosti v obnovo kotlovnice vloženega premalo denarja (če hočejo vse urediti do zime, bi potrebovali deset milijard), je le eden od vzrokov, ki jih je navedel član kolektivnega poslovodnega organa Marijan Banfi v obrazložitvi zahteve po odstopu. Drugi vzroki so organiziranost v delovni organizaciji (neusposobljenost za opravljanje zahtevnega dela, kakor je izdelovanje pianin), nenačrtovanje (potreben material se ne zagotavlja pravočasno, rešitve so kratkoročne) ter končno je vzrok tudi sam osebni dohodek. Razmerje med najnižjim in najvis-jim osebnim dohodkom je 1:3, povprečje v februarju je bilo 45 tisoč dinarjev, torej je prejel precej tanjšo kuverto kakor v matični delovni organizaciji Gorenje-Elrad. . .. . Ukrep družbenega varstva v Lini Apače traja do 28. junija, pri re-' sevanju potopljene ladje pa se pozablja na tehnološko opremljenost ter zaposlovanje primerno izobraženih kadrov. Vrednost točke pri obračunavanju osebnih dohodkov 250 zaposlenih se je v februarju znižala za 10 do 15 odstotkov ravno zaradi izpada proizvodnje, vzrok pa je nepravočasna dobava suhega lesa, zaradi česar niso izpolnili nekaterih naročil, prav tako je tozdu Notranja oprema propadel pošel v Reki. Tu pa so tudi obveznosti pri odplačevanju dolgov. Kje so rešitve? Kreditna banka Maribor je glede na pozitivne premike v rezultatih poslovanja v zadnjih mesecih obljubila posoji o, največje upanje pa je nova stiskalnica (prototip bo izdelan čez do er mesec dni), za katero je že sedaj veliko zanimanja na domačem tržišču. . . . .... Upajo, da ne bo več slabega vremena, ki je nagajalo proizvodnji in slabšalo razpoloženje delavcev, ter da bo imela druzbenopoiiti na skupnost v prihodnje več posluha za njihove težave. B. Peček — DOBROVNIK ----------------------------— ' Gostovanje folklorne skupine Mladi plesalci so zelo aktivni. Radi plešejo slovenske in madžarske ljudske plese. Poleg rednih nastopov doma so sodelovali tudi pri v daji Na obeh straneh meje. Veliko časa so namenili pripravam na gos o vanje v Csesztregu na Madžarskem. S tamkajšnjim kulturnim drus yo Pavakbr so navezali prijateljske stike. Prijateljstvo slavi letos ze majhen jubilej - dvajsetletnico. V soboto so se uspešno predstavili tudi tamkajšnjemu občinstvu, ki jih je z veseljem sprejelo in \dolgim aPla''z°m nagradilo njihov nastop. Prisrčen sprejem jih je spodbudil, da ho o vadili in ohranjali ljudsko umetnost. E. Milinkovic ZA ODPRTO ORGANIZACIJO Že iz kongresnega gradiva, o katerega predlogu so mladi po vsej Sloveniji razpravljali in ga dopolnjevali več kot pol leta, je bilo razvidno, da v treh skupinah vseh tem in problemov, ki pestijo mlade današnjega časa, ne bodo mogli obdelati. Samo v prvi skupini, ki je bila najštevilčnejša glede prisotnih, je bilo prijavljenih 106 razprav, na razpolago pa le nekaj ur. Seveda je bilo tudi nekaj odvečnih in nekaj predolgih razprav, tako da nekateri, med njimi tudi pomurski delegati, niso prišli do govorniškega odra. Pa so bile njihove teme res pravi prikaz problemov, ki pestijo pomursko mladino?! Ekologija (že izpeta in predstavljena v nepravi skupini), kmetijstvo je bilo očitno brez delegata — kmeta nezanimivo, s šolstvom in usmerjenim izobraževanjem imajo probleme vsi, brezposelnost, mladi v krajevni skupnosti (delegat je o tem govoril), frontnost mladinske organizacije (pripravljali so se ljutomerski mladinci) — skratka, ob obilici drugih bolj ali manj zanimivih razprav, odgovorov, prigovorov in dodatkov so naši pomurski delegati ostali v ozadju. To pa ne pomeni, da so bile številne priprave na kongres, okrogle mize ih tematske razprave zaman ter da so bili pomurski delegati na kongresu brez koristi. Učimo se, da se kaj naučimo, kajti znanje je moč in knjiga je orožje! Pa vendar se po eni strani čuti nazadovanje glede zgoraj rečenega med 11. do 12. kongresom, čeprav so v tem času opazne velike spremembe glede večje odprtosti mladinske organizacije in drugačnega pojmovanja raznih novih oblik mladinskih, gibanj. Nazadovanje je po besedah Andreja Lukšiča na zaključnem zasedanju v tem, da teoretsko delo in idejnopolitično usposabljanje mladih v medkongresnem času upadata, čeprav je uveljavljanje mnogih odločitev odvisno od idejne samostojnosti in lastne glave. Prav tako so ostale nedorečene stvari glede študentskega bojkota in kadrovskih težav. Mladi razpravljalci so s svojimi razpravami v prvi skupini po- skušali celo najti vzroke sedanje jugoslovanske krize (delegatka iz Kopra je dejala, da je splošno znana ugotovitev, da se vse bolj krepi moč izvršilnih organov na vseh ravneh ter da ima gospodarska kriza v Jugoslaviji dva temeljna vzroka — imperialistični značaj mednarodnih odnosov in (ne)razvitost temeljnih produkcijskih odnosov v naši družbi), največ besed pa so namenili problemom ekologije. V ospredju so bile razprave o nič kaj revolucionarno, pa so se nato delegati razživeli po (za njih provokativnih) besedah Ivana Hafnerja (RS SLO in DS) o vlogi in nalogah, ki jih ima mladinska organizacija v SLO in DSZ. Slišal je kaj nelepe odgovore o delovnih razmerah v vojaških poklicih, posebno pa na orožnih vajah (celjski delegat), ter obtoževanje, da se gremo neke vrste militarizacijo otrok in žensk, ter da je mogoče jugoslovanski izvoz orožja samo oblika percepci- Kaj vse so morali prestati delegati iz Pomurja, preden so prišli v Krško — saj, slabe ceste, slabi avtobusi, slabe... bp predvidenih gradnjah nukleark (mogoče zato, ker je bil kongres ravno v Krškem) in o ekološki katastrofi v zasavskih občinah. Mura in njeni problemi so ostali tokrat zunaj reflektorskega sija. In če naštejemo še nekaj (bolj ali manj) »sočnih« tem: energetika (monopol Elektrogospodarstva), surovine, tehnološka zaostalost, avtomatizacija, izobraževanje (ta tema je prišla na vrsto šele ob 18. uri) itn. Čeprav se je razprava v drugi skupini (Komisija za razvoj revolucionarnih vsebin političnega si- je neuvrščenosti (delegatka mirovne skupine). V tej skupini pa so govorili še o neposrednem odločanju o financiranju mladinskega delovanja in odvisnosti, o boju za oblast med političnimi silami (mladi se temu boju odpovedujejo), o vključevanju v politični sistem in podobno. Tretja skupina naj bi se ukvarjala predvsem z samo organizacijo mladih (vrsta odločanja, informiranje, vloga funkcionarjev, nova gibanja in odnos »uradne« organizacije do njih ...) vendar sterna samoupravljanja) začela * se je razprava razvila mnogo šir- ZDRAVSTVO NAPOL POTI V minulem srednjeročnem obdobju kljub nekaterim prizadevanjem v pomurskem zdravstvu nismo uspeli uresničiti vseh zastavljenih nalog. Razpoložljivi podatki kažejo, da število porodov pada, da je splošna umrljivost relativno visoka, umrljivost dojenčkov .je precej nad republiškim povprečjem in šele v lanskem letu se je zmanjšala. Nekoliko ugodnejše je bilo vsa leta pri bolniškem staležu, ki je bil v primerjavi z republiškim povprečjem vedno nižji, vendar pa je treba upoštevati, da pri nas nimamo težke industrije. Tako lahko ugotavljamo, da ti kazalci niso preveč obetavni in se lahko samo vprašamo, če smo uspeli obdržati raven zdravstvenega varstva. Prav gotovo so težave v gospodarstvu vplivale na družbene dejavnosti, vendar smo vseeno uspevali uravnavati odhodke v zdravstvu ter s tem tudi posredno raven zdravstvenega varstva seveda na račun družbenogospodarskega položaja zdravstvenih delavcev in na račun več dela zdravstvenih delavcev. Obseg dela v osnovnem zdravstvu je naraščal, zmanjšalo se je število bolniških izostankov ob hkratnem zmanjšanju povprečne ležalne dobe. Del teh premikov se je pokazal v specialističnem zdravstvenem varstvu, s čimer pa še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Samo delno smo uresničili temelj- . no usmeritev v zdravstvu, to je preusmeritev od dražjega zdravstvenega varstva k cenejšim oblikam, saj nismo uspeli v tistih dejavnostih, ki so bistvenega pomena, to je zdravljenje in nega na domu ter organizacija nujne medicinske pomoči ob nezadostno razviti konziliarni specialistični dejavnosti. Ob vsem tem pa so imeli tozdi Pomurskega zdravstvenega centra vsako leto tudi sredstva za nove zaposlitve (lani v SRS 2,7, PZC 2,3 odstotka). Tesno povezana s kadri je tudi medicinska oprema. Minimalna amortizacija ne zadošča za nadomeščanje več kot 80 odstotkov že izrabljene opreme, tako da je bilo posodabljanje opreme izključno odvisno od dodatnih sredstev združenega dela (aparat za ultrazvočno diagnostiko, oprema za biokemični laboratorj i.t.n.). Zaradi objektivnih -in subjektivnih težav v preteklem srednjeročnem obdobju v PZC nismo uspeli uresničiti dogovorjene delitve de- Po dnevnem redu sodeč, bi morala biti tretja seja komisije za spremljanje aktivnosti pri gradnji hidroelektrarn na reki Muri pri medobčinski gospodarski zbornici Pomurja na prvega aprila dan v Radencih — natanko pred letom dni je bil tudi v Radencih o tem dvodnevni, posvet — strogo operativne, strokovne narave. Toda sprva je kazalo, da se bo že pri razpravi o vsebini zapisnika s prejšnje seje prelevila v (še en) pingpong med člani republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora ter predstavniki Pomurja. Slednji so jim namreč med drugim ponovno očitali, da so pri odločitvah o megalomanskih projektih vse preveč prepuščeni sami sebi, če niso kar v podrejenem položaju, kar se jim recimo pri gradnji svinjskih farm večkratno maščuje. Da se kaj takega ne bi ponovilo pri hidroelektrarnah, Pomurci vztrajajo, naj »republikanci« prevzamejo svoj del odgovornosti. Kasneje, po debelih dveh urah rešetanja osnutka programa priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih bo v skladu s srednjeročnim družbenim planom SRS za obdobje 1986—1990 sprejel izvršni svet skupščine SR Slovenije, in pripomb izvršnih svetov pomurskih občin na ta osnutek, so se le dokopali do nekaterih sklepov. Tako je treba izdelati skupno strokovno podlago, imenovano krajinska zasnova za območje ob Muri, ki bo sestavni del in osnova za dopolnitev dolgoročnih družbenih planov pomurskih občin. V ta namen kaže še ta mesec sklicati sestanek z vsemi prizadetimi in se sporazumeti, kdo in kako bo plačal izdelavo krajinske zasnove. Sklic sestanka so udeleženci naložili republiškemu komiteju za družbeno planiranje. Hkrati je nujno, da soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem oblikuje program aktivnosti, ki zadevajo gradnjo murske verige hidroelektrarn, vseh nosilcev planiranja v pokrajini ob Muri. Približno leto dni stara komisija bo morala čim prej izdelati program dela, če naj bo učinkovit usklajevalec aktiv še — kajti mladi so s svojo organizacijo še vedno postavljeni v obrobni položaj, dotaknili so se tudi za mlade nesmiselnih velikih prireditev (n. pr. ob 25. maju) ter razpravljali o tem, zakaj je v SFRJ še vedno čutiti odpor do raznih alternativnih in drugih novih družbenih gibanj. Kljub družbenemu nepriznavanju le-ta vendarle dobivajo svojo vlogo, kajti vsaj te poskušajo vplivati na družbeno zavest vseh generacij, da se do najaktualnejših problemov našega družbenega razvoja in življenja opredeljujejo s svojo glavo. Na zaključnem zasedanju je predsednik RK ZSMS Robert Černe prebral predloge sklepov, stališč in pobud in sporočil javnosti, ki pa so naslovljene na različne pomembne organe in organizacije v državi, mnoge med njimi so delegati sprejeli z burnim aplavzom. In če-predstavimo nekatere, ki so pomembni za Pomurje: »Ne podpiramo takšne energetske politike, ki jp usmerjena zgolj v ekstenzivno tradicijo, ne da bi se izvedel te- : meljit program racionalizacije porabe energije ..., nujna je takojšnja revizija inštituta energetskega soglasja, ki naj gre v smeri smotrnejše porabe energije. Ob reformi izobraževanja, ki kaže svoje rezultate pretežno v ohranjanju obstoječega — slabega, zahtevamo takojšnjo revizijo osnovnih ciljev usmerjenega izobraževanja ... Skrajni čas je že, da se kmetijstvu prizna, kar mu pripada, da se tudi tu uveljavijo gospodarske zakonitosti, zagotovijo sistemski viri financiranja ... Pogrešamo poglobljeno analizo gospodarskopolitičnega razvoja v nekaterih obdobjih povojnega časa...« Glede umiranja gozdov pa so delegati na kongresu poslali zahteve Zveznemu izvršnemu svetu, Gospodarski zbornici Jugoslavije ter izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije. b. Peček —MURSKE ELEKTRARNE NA VIDIKU Najprej (še) krajinska zasnova Za to, da jo bosta izdelala, potrebujeta soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem in ljubljanski Urbanistični inštitut SR Slovenije najmanj 13 mesecev in 16,9 milijona dinarjev. nosti družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, podjetij in strokovnih ustanov v Pomurju. Vsekakor murskih elektrarn ni mogoče umetno ločevati od tistih, ki so jih na reki Muri že ali jih še bodo postavili Avstrijci — gre za pretočne — in Hrvati, ki se ogrevajo za kanalske, medtem ko slovensko Elektrogospodarstvo vztraja pri akumulacijsko-pretočnih. Vprašanje je, koliko časa bo še trmasto vztrajalo pri zadnji različici, ki predvideva (pre)velik poseg v prostor, ter nehalo demagoško ponavljati različice iz preteklosti, ki so bile vse-po vrsti z energetskega vidika optimalno zastavljene. , Na seji so tudi sklenili, da pošljejo med vse prizadete organizacije in skupnosti v pokrajini ter na republiške organe ponudbo Zavoda za ekonomiko in urbani- zem Murska Sobota o izdelavi dokumentacije Dolgoročni razvoj območij ob Muri, bolj znan kot krajinska zasnova, ki bo podrobnejša sestavina in osnova za dopolitev dolgoročnih družbenih planov pomurskih občin. V 13 mesecih naj bi jo zavod pripravil skupaj z urbanističnim inštitutom iz Ljubljane, zanjo pa bo treba plačati okrog 17 milijonov dinarjev. Od tega bi šlo od 70 do 75 odtotkov iz blagajne Elektrogospodarstva, od 20 do 25 odstotkov pa bi primaknile pomurske občine in republika. Ko bo komisija v naslednjih nekaj dneh zbrala pripombe na predloženo ponudbo, bo tudi padla odločitev o izdelavi krajinske zasnove, kar hkrati pomeni, da so murske hidroelektrarne na vidiku. B. Žunec Organi upravljanja v Tovarni oblačil in perila MURA Murska Sobota RAZPISUJEJO delovne naloge: 1. GLAVNEGA DIREKTORJA 2. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA ZA PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA 3. VODJO SLUŽBE ZA RAČUNALNIŠKO PRIPRAVO KROJNIH SLIK Pogoji: Pod 1. Visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali tekstilnokonfek-cijske smeri, nad 7 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu in aktivno znanje nemškega jezika. Pod 2. Visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne družboslovne smeri in nad 7 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Pod 3. Visoka ali višješolska izobrazba konfekcijske ali elektrotehniške smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti voditi delovno organizacijo oziroma službo ter sposobnosti za razvijanje socialističnih samoupravnih m ekonomskih odnosov. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 15 dneh od objave razpisa v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« kadrovsko-socialni službi delovne organizacije. VESTNIK, 10. APRILA 1986 STRAN 3 Opredelitev akcijskega programa Člani predsedstva OK ZKS v Murski Soboti so obravnavali več pomembnih vprašanj. Najprej so v razpravi podprli predlog kandidatov za organe CK ZKS, čeprav so izrazili pripombo, da je struktura delegatov vendarle neustrezna. Menili so namreč, da še vedno prevladujejo poklicni politiki in člani republiškega izvršnega sveta, premajhna pa je zastopanost baze, torej delavcev iz neposredne proizvodnje. Med kandidati za nov CK ZKS so tudi Geza Bačič. Vlado Janžič in Milan Kučan, medtem ko bi Anica Karba in Tibor Fiille še naprej ostala člana tega partijskega foruma. Za članico statutarne komisije ZKS je predlagana Jana Kovač, zaposlena v Zavodu za ekonomiko in urbanizem, za člana tovariškega razsodišča pa Bela Banfi, novoizvoljeni sekretar MS ZKS za Pomurje, in Martin Vin-čec, sekretar skupščine občine Murska Sobota. Seznanili so se tudi s predlaganimi kandidati za člane nadzornih komisij CK ZKS in ZKJ, CK ZKJ in njene komisije za statutarna vprašanja, kjer pa ni predstavnikov iz Pomurja. Nato je-bil govor o posameznih tematskih področjih iz akcijskega programa OK ZKS v letu 1986, kjer nameravajo v večji meri pritegniti ustrezne komisije občinskega komiteja in strokovnjake. Prva bo na vrsti davčna politika kot eden od dejavnikov za zmanjševanje socialnih razlik, v drugem tromesečju letošnjega leta pa naj bi opravili še temo o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih, ki izhajajo iz uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju soboške občine. V tretjem tromesečju naj bi na sejah OK ZKS spregovorili o potrebah, možnostih in pogojih izobraževanja ter zaposlovanja mladih v občini, kakor tudi o kmetijski politiki in razvojnih alternativah občine. O slednjem bodo potekale obširnejše priprave, saj bo treba upoštevati širši družbeni vidik. Pri tem gre zlasti za oceno dosedanjega razvoja kmetijstva, ki ni dal pričakovanih rezultatov,, in vloge nosilcev kmetijstva, še posebej SOZD ABC Pomurke. V četrtem tromesečju letos bodo pripravili razprave o analizi družbenopolitične angažiranosti učiteljev srednjih šol in kadrovanju v pedagoške poklice ter pregledali uresničevanje sklepov o kadrovski politiki. Na začetku naslednjega leta pa bodo obravnavali poročilo o delu občinske organizacije ZKS in analizo dela članov ZK v organih občinske organizacije. Milan Jerše Proslave naj bodo racionalne, brez posebnih stroškov in organizirane skladno z gospodarskimi razmerami. To je bilo glavno vodilo članov koordinacijskega odbora za proslave pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti, ko so sprejemali usmeritve za organizacijo prireditev in proslav v soboški občini v letu 1986. Nekaj prireditev je že za njimi, zato so na tokratni seji pregledali prispele predloge za razne prireditve in proslave, ki bodo organizirane v tem in naslednjih mesecih. Med večje prireditve je treba uvrstiti skorajšnji sprejem zvezne štafete mladosti. Nosilci štafete mladosti bodo v soboško občino prispeli 22. aprila dopoldne, osrednja proslava pa bo v Mur- Za boj proti sladkorni bolezni Pred kratkim so se nekateri sladkorni bolniki in drugi udeležili ustanovnega občnega zbora Društva za boj proti sladkorni bolezni v Murski Soboti. Do sedaj je delovalo Diabetično društvo Pomurja, ki pa je bilo zaradi območnega značaja manj učinkovito. S preoblikovanjem v društva po občinah želijo približati zdravstvene storitve bolnikom, predvsem tistim, ki v svoji občini nimajo diabetičnega dispanzerja. Tako naj bi v posvetovalnice v zdravstvenih domovih vsake toliko časa prihajala zdravnik diabetolog in medicinska sestra, saj je v Pomurju 1950 sladkornih bolnikov. To, naj bi bilo humano dejanje, s tem pa bi prihranili še nekaj denarja. m. H. Potrebe po družbeni pomoči se večajo Delo preteklega leta so ocenili tudi na sejah skupnosti socialnega skrbstva. Seveda pa to ni le pregled opravljenega ampak pokazatelj, slika socialnega in materialnega položaja ljudi. V centrih za socialno delo v Murski Soboti, Lendavi in Gornji Radgoni išče pomoč ali nasvet vedno več ljudi. To si lahko razlagamo kot večjo osveščenost ljudi o tem, da jim centri lahko pomagajo, ali pa tudi z lastno nemočjo. Vsekakor pa neugodne gospodarske razmere močno vplivajo na raven življenja. Vedno več je takih, ki prosijo za enkratno denarno pomoč, predvsem za nakup življenjskih potrebščin. In kot predvidevajo na centrih, jih bo zmeraj več. Družbeno denarno pomoč kot edini vir za preživljanje je prejemalo 234 oseb in 353 kot stalni dodatni vir. Ostareli ljudje ponavadi potrebujejo zelo malo, če njihova starost poteka normalno, pa vendar predstavljajo problem. Vedno več je takih,, ki prihajajo iz družin otrok v domove za ostarele. Veliko ostarelih pa si želi ostati v domačem okolju, za kar pa bi potrebovali manjšo pomoč ali nego na domu. Ljudi, ki bi jim bili pripravljeni pomagati, pa je zelo malo, ali kot pravijo na centrih, sosedska pomoč še ni zaživela. ski Soboti med 8.25 in 8.55. Dogovorjeno je, da bo slavnostna seja občinske konference SZDL s podelitvijo priznanj 26. aprila. Na predvečer L maja bo že tradicionalno kresovanje. Največ prireditev in proslav bo v mesecu mladosti, ko se bo zvrstilo več kulturnih in športnih srečanj. Ob 25. maju — dnevu mladosti bo slavnostna seja občinske konference ZSMS s podelitvijo priznanj, takrat pa načrtujejo tudi otvoritev Osnovne šole Prekmurske brigade, objekta, ki je zgrajen iz referendumskega denarja. Ta prireditev naj bi imela širši občinski značaj. Tudi Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti pripravlja vrsto zanimivih razstav, med katerimi moramo omeniti likovno ustvarjalnost mladih o knjigi in 100. obletnico Žrtve neurejenih razmer v dru7 žini, pa tudi drugih okoliščin, so predvsem otroci. Socialni delavci jih razporejajo v rejo drugim družinam. Tako je bilo v preteklem letu v vseh treh občinah v reji kar 114 otrok. Vedno več pa je tudi mladostnikov, ki jih pošiljajo v prevzgojne zavode. Žara-di mladostniškega prestopništva in beganja je bilo v prevzgojnih zavodih 41 mladih ljudi. Položaj romske etnične skupine pa se vedno bolj slabša. To potrjujejo socialni delavci, predvsem v soboškem in lendavskem centru za socialno delo. Trdijo, da je bilo delo z Romi v zadnjem letu še posebno težko, predvsem 'zato, ker so pri svojem delu osamljeni. Zelo težko jim najdejo delo, med njimi pa je vedno več delikvence, alkoholizma in drugih zasvojenosti. Ob tem pa lahko zaključimo, da so na centrih kljub večjemu številu zahtevkov, visoki inflaciji in upadanju družbenega standarda dajali minimalno socialno varnost vsem, ki so to pomoč tudi potrebovali. To, da so uspeli ohraniti programe dela in prekiniti stalno slabšanje položaja prejemnikov denarnih pomoči, je velik uspeh. Vendar pa se lahko vprašamo, do kdaj tako, če se ne bodo spremenile razmere, ki na to posredno ali neposredno vplivajo. Majda Horvat Javno razpravo o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja v soboški občini so strnili na seji občinske konference SZDL v Murski Soboti. Uvodno obrazložitev je podal sekretar O K SZDL Jože Stvarnik, ki je poudaril, da so v številnih razpravah v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih izpostavili vrsto aktualnih vprašanj, ki so jih povezali s sedanjim političnim in gospodarskim trenutkom. Javna razprava je na splošno podprla usmeritve iz kritične analize, predvsem glede utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov in kritike etatizma, ki se pojavlja na različnih ravneh. Pri tem so ljudje podprli prizadevanja za dosledno uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti, hkrati pa se. množično izrekali zoper pretirani normativizem v naši družbi. Poleg tega so nekatera strokovna društva, kot je denimo društvo pravnikov, organizirala specializirane razprave. Osnovna značilnost javnih razprav je bila, da so skoraj povsod opozorili na prekratek rok za izvedbo javne razprave o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zato je pogosto primanjkovalo časa za širše opredeljevanje ljudi do vsebinskih poudarkov iz kritične analize. Rečeno je bilo, da so v predsedstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij namenili največ pozornosti Precej prireditev in proslav rojstva jezikoslovca Augusta Pavla. Med poletnimi prireditvami so proslava ob dnevu borca, otvoritev zvezne mladinske delovne akcije Goričko 86, 16. folklorni festival v Beltincih, ki bo od L do 3. avgusta, in precej obletnic, ki jih praznujejo gasilska društva v soboški občini. Pestro bo tudi v jesenskem obdobju. Tako bodo ob 17. oktobru, občinskem prazniku, organizirali vrsto prireditev in proslav. Podobno pa bo tudi ob dnevu republike, ko v Murski Soboti načrtujejo slovesno akademijo, in ob 22. decembru, dnevu JLA, ko prav tako predvidevajo slovesno akademijo. Poleg tega bodo mladi iz soboške občine organizirali kviz republiškega značaja. Milan Jerše LENDAVA NOV IZVRŠNI SVET V kadrovski komisiji in na predsedstvu občinske konference SZDL Lendava so potrdili sestavo novega izvršnega sveta občinske skupščine. Le-ta bo štel 7 poklicnih in 6 nepoklicnih članov. Predsednik izvršnega sveta bo Jože Kuronja, pravnik; drugi poklicni člani pa bodo: Vendel Ojstrič, dipl, ekonomist; Štefan Cigut, inž. org. dela; Alenka Stupar, dipl, sociologinja; Štefan Gjer-keš, dipl, ekonomist; Zdenka Ta-dina, pravnica; Franc Žižek, pr. učitelj. Nepoklicni člani: Eva Feher, mag. kemije; Ludvik Jerebic, inž. kemije; Slavko cojter, inž. strojništva; Dragutin Jurovič, inž. strojništva; Franka Balantič, ekonomistka, Marija Dominko, ekonomistka. Š. S. BOLJŠE SODELOVANJE V TURIZMU Poleg tega da so na seji mešane slovenske in avstrijske štajerske podkomisije za turizem ocenili dosedanje sodelovanje in izpolnjene naloge v turizmu, so si kot glavno nalogo za prihodnje zadali stalno povezovanje turističnih delavcev na obeh straneh meje ter poglabljanje stikov zdraviliških delavcev Radenske in Bad Gleichen-berga. Prav tako je še veliko možnosti za tesnejše sodelovanje med turističnimi novinarji, predstavniki turističnih agencij ter člani planinskih zvez. V okviru Alpe-Adrije naj bi izdali skupno turistično karto obeh dežel ter v okviru Gospodarske zbornice Slovenije skupni prospekt o obmejnih turističnih mestih in z označeno vinsko cesto. V sodelovanje Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora in podobne šole v Bad Gleichenbergu naj bi se vključila tudi srednja šola v Radencih. bp Zoper pretirani normativizem ustanovi in nadzorni vlogi subjektivnih sil, volilni zakonodaji in kadrovski politiki. Ob ugotovitvi, daje v soboški občini zagotovljena frontnost SZDL, kar dokazujejo rezultati referendumov in volitev, pa se niso mogli izogniti tudi nekaterim kritičnim pripombam. Slišati je bilo, da je volilni sistem prekompliciran. DRUŠTVO INVALIDOV MURSKA SOBOTA Letos bodo proslavili desetletnico Društvo invalidov Murska Sobota, ki vključuje 923 članov, izven društva pa je še okrog 1200 invalidov, je kljub nekaterim težavam uspešno uresničilo načrtovane naloge. Društvo nenehno skrbi za svoje člane in jim pomaga pri premagovanju težav, organizira srečanja, tekmovanja in izlete. Tako so lani organizirali štiri srečanja v Bodonl cih, Mačkovcih, Bogojini in Beltincih, kjer so jih domačini prisrčno sprejeli in jim pripravili privlačne kulturne programe. Na vseh njihovih srečanjih pa tudi sodeluje mešani pevski zbor, na katerega so invalidi ponosni. Na srečanju v Beltincih pa so sodelovali tudi člani pobratenega društva invalidov Jesenic, s katerimi že nekaj časa uspešno sodelujejo in izmenjujejo izkušnje. V lanskem letu je društvo organiziralo tri izlete, in sicer na Madžarsko, Pohorje in po Jugoslaviji, ki s o jih povezali z ogledom znamenitosti in obiskali spominska obeležja iz NOB. Društvo tudi skrbi za tiste člane, ki so na vozičkih ali v postelji, redno jih obiskujejo in občasno obdarijo. Prav tako sproti seznanjajo svoje člane z novimi predpisi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V okviru društva deluje tudi blagajna vzajemne pomoči, iz katere dajejo članom brezobrestna posojila ob nakupu kurjave, ozimnice ali ob smrti. Na letni konferenci, kjer so ugodno ocenili dosedanje delo društva, ki ga uspešno vodi predsednik Jože Farkaš, so sprejeli program dela za letošnje leto. Poleg nekaterih že ustaljenih oblik delovanja bodo letos tudi proslavili 10-letnico uspešnega delovanja. Borci v areni življenja Borci občine Ljutomer bo na programsko-volilni skupščini ZZB NOV ocenili svoje minulo delo in sprejeli program nalog, ki jih bodo opravljali letos. Skupščina oziroma razprava na njej je pokazala, da se borci ne ukvarjajo zgolj z vprašanji, ki izhajajo iz njihove organizacije, ampak se aktivno vključujejo tudi v družbeno in politično dogajanje v občini. Svoj program iz minulega leta so v celoti uresničili, poudarek pa je bil na ohranjanju tradicij NOV. Pri tej nalogi so borci začeli z nekaterimi novimi akcijami, ki naj bi spodbudile zanimanje za polpreteklo zgodovino med učenci osnovnih šol. Priredili so kviz na temo Prlekija med NOB. Odziv je bil presenetljiv, zato bodo s tovrstnimi akcijami še nadaljevali. Precej skrbi so namenili, tudi vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij v občini Ljutomer, ki pričajo o aktivnostih borcev med drugo svetovno vojno na tem območju. Teh obeležij je okoli 40. S samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisale organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in nekatere druge organizacije, so uspeli, da je bilo vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij vzorno. Že dalj časa pa se borčevska organizacija ukvarja s problemom izdaje monografije Prlekija med NOB — gre pravzaprav za posodobljeno izdajo prof. Draga Novaka iz leta 1965. Ta dopolnjena monografija je že dalj časa pripravljena za tisk, vendar pa doslej niso uspeli zbrati dovolj denarja, zato so na skupščini odločno zahtevali, naj bi v letošnjem letu, ko praznujemo 45-letnico vstaje, to knjigo tudi izdali, ker bo med drugim pomemben pripomoček pri pouku domače zgodovine NOB na območju občine Ljutomer in v Prlekiji. več skrbi bo treba nameniti volilni kulturi pa tudi boljšemu delu z delegacijami. Bolj kot doslej se mora uveljaviti individualna odgovornost, kritičnost in samokritičnost, pri čemer še ne smemo izogniti tudi uveljavljanju instrumenta odpoklica, če to narekuje praksa. Milan Jerše Feri Maučec Pomembna naloga je bila tudi reševanje nekaterih zdravstveno-socialnih vprašanj. Ta problematika je zaradi starosti borcev čedalje večja. Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik občinske organizacije ZZB NOV v naslednjem mandatu bo Franjo Štebih. Dušan Loparnik gorenjews&rej Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska cesta DO GORENJE-VARSTROJ, TOZD Tovarna varilne opreme, Len-Delavski svet TOZD TVO razpisuje v skladu s samoupravnimi akti prosta dela in naloge: VODJA SEKTORJA ZA TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE ZADEVE pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne oz. elektro smeri — tehnološkega področja - — aktivno znanje enega tujega jezika VODJA OPP pogoji: — višja izobrazba strojne oz. organizacijske smeri — 3 do 4 leta delovnih izkušenj s področja tehnologije proizvodnje in organizacije proizvodnega procesa VODJA OBRATA (4 izvajalci) pogoji: — višja oz. srednja izobrazba strojne oz. elektro smeri — 3 do 4 leta delovnih izkušenj s področja organiziranja in vodenja dela v proizvodnji VODJA ODDELKA KONTROLE KAKOVOSTI pogoji: — višja izobrazba strojne oz. elektro smeri — 2 do 3 leta delovnih izkušenj s področja kontrole kakovosti VODJA ODDELKA ZA IZDELAVO PROTOTIPOV pogoji: — višja oz. srednješolska izobrazba strojne oz. elektro smeri — 2 do 3 leta delovnih izkušenj s področja tehnologije proizvodnje in izdelave izdelkov VODJA SERVISA pogoji: — višja izobrazba strojne oz. elektro smeri — 2 do 3 leta delovnih izkušenj s področja vodenja in sevisira-nja izdelkov. Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno dobo 4 leta. Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo prošnje s 5kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: DO GORENJE-VARSTROJ, Kadrovska služba, Industrijska ulica, 69220 LENDAVA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavnega roka. DO GORENJE-VARSTROJ DSSS, Lendava Delavski svet DSSS razpisuje v skladu S samoupravnimi akti prosta dela in naloge: VODJA ODDELKA ZA RAZVIJANJE TEHNOLOGIJ IN INVESTIRANJE r Pogoj: Visoka izobrazba strojne smeri — 4—5 let delovnih izkušenj s področja proučevanja proizvodnih procesov in razvijanja tehnologij Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov DO Gorenje-Varstroj Kadrovska služba, Industrijska ul. 69220 Lendava. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh od poteka prijavnega roka. INVENTURA SOBOŠKIH BORCEV V minulem srednjeročnem obdobju 1980—1985 je borčev? ca organizacija v soboški občini opravila vrsto aktivnosti, čeprav jih veliko nalog čaka tudi v prihodnje. To so med drugim poudarili na programsko-volilni skupščini občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Murski Soboti. Upoštevajoč težavne gospodarske razmere so si organizacije ZB v soboški občini, kamor je zdaj vključenih 1076 članov v 13 krajevnih organizacijah, prizadevale ohraniti socialno varstvo borcev. Pri tem je opravila veliko vlogo komisija za socialnozdravstvena vprašanja, ki je med drugim omogočila tudi posebno zdravstveno varstvo 118 vojaškim vojnim invalidom. Lansko leto je prejemalo priznavalnine 23 borcev iz soboške občine. Dobro organiziran dispanzer za borce v Rakičanu je omogočil hitrejše reševanje zdravstvene problematike borcev, katerih povprečna starost je skoraj 68 let. Ob naraščanju števila socialnih problemov med borci pa bo treba več pozornosti nameniti zlasti obiskom bolnih na domu, patronažni službi in drugim nalogam, kot so zagotavljanje klimatskega zdravljenja borcev, kjer se že lahko pohvalijo z uspešnimi rezultati. V razpravi so se zavzeli za tesnejše sodelovanje z mlado generacijo, ki mora prevzemati najtežje naloge v boju za graditev socialističnega samoupravljanja. Opravili so tudi volitve novega predsedstva občinskega odbora Zveze borcev in za predsednika ponovno izvolili Štefana Šabja-na. Izvolili so tudi delegata za republiško skupščino in člana republiškega odbora ZZB, delegata za 10. kongres ZZB Jugoslavije in 3 delegate za medobčinski svet ZZB Pomurja. Delegati so sprejeli tudi pobudo Ele Ulrich-Atene za izdajo monografije o Prekmurski četi in aktivistih OF, ki jo skupno pripravljata občinski organizaciji ZB v Murski Soboti in Lendavi ter se zavzeli za ureditev Voglerjeve koče. STRAN 4 VESTNIK, 10. APRILA 1986 kulturna obzorja Pred izdajo publikacije o dr. Avgustu Pavlu Zvesti sin dveh narodov Je že tako naneslo, da smo se pred nedavnim, po obisku Pavlove hčerke Judithe v Szombathelyu, srečali z novinarjem in publicistom Pr°f Frančkom Mukičem, ki sodeluje pri nastajanju dvojezične publikacije ob stoletnici rojstva in štiridesetletnici smrti pesnika, pisatelja in znanstvenika dr. Avgusta Pavla. Veliki madžarski pesnik Gyula Illyes ga je označil kot »zvestega sina dveh narodov«, Slovencev in Madžarov. »Pobudo za publikacijo je dal sociolog dr. Andras Szekely, sodelavec Državne knjižnice Gorkega v Budimpešti. Zraven sem prišel po naključju. Dr. Szekely je nameraval narediti daljši, obsežnejši intervju s Pavlovo hčerjo Juditho. Po tem pa, ko je na Radiu Budimpešta slišal mojo 30-minutno reportažo o Avgustu Pavlu, katere namen je bil dati poslušalcem osnovne informacije o tej pomembni osebnosti — na Madžarskem in žal tudi v naši (Železni — op, B. Ž.) županiji jo bolj malo poznajo — me je povabil k sodelovanju. Resnici na ljubo naj dodam, da je Državna knjižnica Gorkega nekakšen center za narodnostno raziskovanje in dokumentacijo na Madžarskem in ima za te namene določena sredstva,« smo zvedeli pri živahnem, iskrivem in domiselnem kolegu, ki se sicer z veliko raziskovalno, publicistično vnemo ukvarja tudi z našimi rojaki v Porabju. »Prvi del publikacije bo torej namenjen pogovoru z Juditho Pavlovo in enim največjih še živečih madžarskih pisateljev San-dorjem Vbrbsem. Ta je stanoval pri Pavlu, ga odkril in podpiral. Vsega bo okrog 60 tipkanih strani. V drugem delu bo sodeloval prof. dr. Vilko Novak iz Ljubljane. Nanj smo se spomnili zavoljo tega, ker je’bil Pavlov dober znanec in čelo osebni prijatelj, hkrati pa zato, ker sicer ne bi bilo v tej knjižici nobenega Slovenca. Kolega dr. Szekely bo verjetno izčrpno zapisal podatke o Pavlovem delu, kaj vse je izdal, na katerem področju (etnološkem, jezikovnem in drugih). Sam pa sem se odločil, da se temi približam z bolj človeške plati; da sogovornike povprašam, kakšen človek je bil Avgust Pavel. Veliko sem zvedel od prof. Novaka. Naš intervjuvanec je tudi Pavlov učenec dr. Gyula Kis, visokošolski profesor. Veliko zanimivega so mi povedali o tem, kako je Pavel organiziral kulturno življenje v Szombathelyu in kakšne težave je imel pri tem. Kljub vsemu je uspel. Ta profesor pravi, da bi iz njegovih pisem in prošenj lahko sestavili intelektualen, strokoven slovar, kako je treba moledovati oziroma prositi vbogajme. Zanimiva je tudi pesnica Gazdag Erz-si, ki z veliko topline govori o prijatelju. Tako zelo ji je bil pri srcu, da ni šla na njegov pogreb rekoč, da zanjo Pavel ni umrl.« V kolikšni meri poznajo rojaka porabski Slovenci? »Razmeroma slabo ali zelo slabo. To mi je med drugim priznala že omenjena pesnica. Pri tem se je sklicevala na pogovor na madžarskem radiu, ko so v Keckemetu, mestu na Madžarskem, kjer se je rodil največji madžarski skladatelj Zoltan Kodaly, vprašali pe srednješolcev, kdo je bil Kodaiy. Ni Izbrani predstavi - Območni odbor za gledališko dejavnost severovzhodne Sloveni-je je v Mariboru pretekli ponedeljek izbral dve predstavi, ki se bosta uvrstili na območni srečanji. Prva je gledališka predstava Totov« v režiji Duše Škof in izvedbi ljubiteljev gledališča Kuiturnovmetciske-ga društva Štefan Kovač iz Murske Sobote, ki se bodo predstavili na območnem srečanju zn odrasle v Mariboru (Tezno), druga pa mladinska predstava gledališke skupine soboškega Srednješolskega centra Včeraj popoldne avtorice Mire Štefanec. Uprizorili jo bodv na območnem srečanju v Dravogradu. MATIČNOST KNJIŽNIC IN USODA SOBOSKE Med tistimi knjižnicami v Pomurju, ki jih standardi strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS postavljajo pod vprašaj, je tudi Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Ne ustreza prostorsko, kadrovsko in ne po dotoku knjižnega gradiva. Prostor je pretesen za ves knjižni fond, in če ne bo načrtovanih širitev, tudi statusa matične knjižnice v prihodnje v ne. Kadrovsko se izkazuje potreba po dveh dodatnih knjižničarjih in ustreznejši izobrazbeni sestavi, dotok knjig pa bi moral biti 650.000 knjig letno, oziroma sto knjig na tisoč prebivalcev. Izguba matičnosti bi pomenila tudi izgubo obveznih primerkov knjig po zakonu o založništvu, le-to pa osiromašenje knjižnega fonda. Zato bo potrebno ob pomoči širše družbene skupnosti začeti z že večkrat odlagano širitvijo oziroma graditvijo prizidka, ustrezni kadrovski okrepitvi in predpisanemu dotoku knjig v soboško, ki je tudi pokrajinska in študijska knjižnica. b*5 so znali odgovoriti. Kaj potem lahko pričakujemo, se je vprašala, glede Avgusta Pavla? Nekaj pa smo vseeno naredili, saj se po njem v Szombathelyu imenujejo promenada, šolske ustanove, različne prireditve, simpoziji in podobno. Pripovedovala je zgodbico iz druge svetovne vojne, ko so bombardirali Szombathely in poškodovali tudi njihovo hišo. Ne vem, zakaj je morala bežati od tod. Baje pa ji je Pavel dejal: Erzsi, ti pa pojdi k mojemu ljudstvu, tam se skrij, boš videla, da se boš zelo dobro počutila in spoznala, kako prijetni in velikodušni so ti ljudje! Sedla je na kolo in se odpeljala v Prekmurje. Jfo se je po vojni vrnila, mu je pripovedovala: Spoznala sem tvoje ljudi. Med pripovedjo je za kakšno minuto utihnila, ker od ganjenosti ni mogla govoriti. Tudi sam sem Avgusta-Pavla slabo poznal. .. Navedeno knjižico si zamišljam tako, da bi na koncu napisal nekakšen avtointervju. Če bo dovolj prostora, bom to storil. V tej knjižici ni med sodelavci nobenega Porabskega Slovenca, pa bi bilo zanimivo, če bi bil. Ravno zato zdaj izvajam zasebno anketo in Porabce sprašujem, če so že kdaj slišali za Pavla. Zelo malo vedo, ponavadi le to, da se po njem imenuje pevski zbor.« Še smo kramljali s Frančkom Mukičem, ki je zgodbice o jubilantu Avgustu Pavlu stresal kot iz rokava, hkrati pa pribil, da publikacija, ki bo kmalu izšla v slovenskem in madžarskem jeziku, nima znanstvenih, temveč predvsem informativne, osveščevalne ambicije. Eno od zgodbic bi nemara le še dodali. »Sedanji glavni urednik revije Vasi Szemle dr. Ferenc Horvat — revijo je ustanovil Avgust Pavel — se je kot študent v 40-ih letih dvakrat srečal s Pavlom. Ta ga je ves čas imenoval bodoči kolega. Dr. Ferenc Horvat je namreč napisal doktorsko disertacijo o mdžar-skem jezikoslovcu Ferencu Kresznericsu. Ko sta se o njem pogovarjala, ga je Pavel vprašal: Na kaj se spomnite, ko vam omenim Kresznericsa ali Szvabc-sicsa? Dejal je: Na to, da sta slovanskega porekla. In kaj vidite v tem? Nič posebnega, je odvrnil dr. Horvat. Tako je prav, je menil Pavel. Saj se v tem prostoru, na območju Železne županije, Slovenije in Avstrije, slovanski, germanski in mažarski kulturni elementi mešajo in le če vse to upoštevamo, je smiselno, da skupaj delamo. Sicer pa — je dodal Pavel — mogoče se bo tudi vam kdaj v življenju zgodilo, da vaša prizadevanja vedno ne bodo naletela na odobravanje. Baje se mu je po tem utrnila solza izpod njegovih pozlačenih očal.« Branko Žunec V mali (prvi) dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je na ogled samostojna razstava likovnega umetnika — akademskega slikarja VLADA POTOČNIKA. »Poglaviten namen postavljenih razstav v soboški galeriji je ujeti in predstaviti aktualen premik v slikarskem izrazu likovnih ustvarjalcev naše regije. S tovrstnimi razstavami želimo popestriti naši razstaviščni program in odpreti vrata koristnim pobudam likovnikov in kritikov ob njihovem spremljanju sodobne likovne umetnosti ter na ta način sprotno seznanjati naše občinstvo z njihovimi rezultati.« Tako je za zloženki, ki je izšla ob odprtju petkove razstave, zapisal vodja galerijske dejavnosti Franc Obal. O razstavljenem pa med drugim pripisal: »Potočnik s svojimi razstavljenimi deli prepričljivo govori o svojem osebnem razvoju likovnega izraza, ki teži k redukciji in h končni opustitvi predmetnega sveta. Je na poti formiranja takšnega likovnega jezika, ki bo zagotovil umetniškemu delu lastno, neodvisno življenje.« Srečanje Okoli 40 mladih glasbenikov vseh štirih pomurskih Glasbenih šol je minuli petek prikazalo svoje znanje na tradicionalnem — letos je bilo to že osmo srečanje glasbenih šol v Ljutomeru. Tovrstna srečanja so pomembna, kajti na njih mladi sproščeno — na za točke in ocene — prikažejo svoje znanje, ki so si ga pridobili med šolanjem. Tudi letos je bila SAKALOVCI SO SE PREDSTAVILI Klub prijateljstva narodov, ki deluje v okviru Kulturno-pro-svetnega centra v Monoštru, je po večletnem premoru znova uvrstil v svoj program organiziranje prireditev z naslovom Naše vasi se predstavljajo. Prvi smo bili na vrsti Sakalov-čani. Najprej smo se o našem nastopu pogovarjali na sestanku Domovinske ljudske fronte, potem pa smo se spet srečali, se dogovorili za program prireditve in začeli vaditi. Bilo nas je okrog 15 in skoraj vsakdo je imel kakšen dober predlog. Mi, mladi, smo z občudovanjem opazovali starejše, kako se znajdejo v vsakem položaju in kako lepo zveni iz njihovih ust porabska govorica. Kmalu smo se zelo navezali drug na drugega in postali smo ena velika družina. Končno smo se 22. marca na-potjji v dvorano kulturnega centra v Monoštru. Zbralo se je precej gledalcev, predvsem pa so prišli Slovenci, ki živijo v Monoštru. Najprej smo v slovenskem in madžarskem jeziku predstavili našo vas. Tako so obiskovalci med drugim-zvedeli, da so Saka-lovci v zgodovinskih listinah iz leta 1350 omenjeni kot Zakonfo- Prizor z nastopa Sakalovčanov v Kulturno-prosvetnem centru v Monoštru. (Foto: Tibor Standor) glasbenih šol paleta glasbenih inštrumentov in skupin dokaj pestra, saj smo — razen nekaterih redkejših — slišali skoraj vse inštrumente v najrazličnejših zasedbah. Moti mogoče le pomanjkanje nekaterih trobil. Učenci namreč vse redkeje segajo po baritonih, pozavnah, tubah .., Tudi starostni razpon je bil velik; predstavili so se učenci od 2. do 9. razreda. Višji lua. Po Steinhauserju pa ime vasi izvira iz slovenskega naziva sokol. Po uvodu smo nadaljevali z raznimi prizori na odru. Predstava je potekala približno takole: Neki nedeljski večer se družina pripravlja k večerji. Tedaj se gospodinja spomni, da je sosede povabila luščit koruzo. Gospodar jo pokara zaradi pozabljivosti. Medtem nekdo že trka na vrata. Pridejo sosedje. Čez čas je potrkala tudi nevesta s teto. Hodila je »po daraj«. Dali so ji jajca in denar. Ob delu so si pripovedovali razne zgodbice, ko pa so končali, so sedli za mizo, jedli, pili in se veselili. Tudi godce so povabili in kmalu so vsi plesali — nastopajoči in obiskovalci. Gospodinja in njena hči pa sta jim delili vrtanek in makovo potico. Prireditev je lepo uspela in videli smo lahko, da so uživali tudi Madžari, čeprav so razumeli le nekatere besede. Ves prizor je namreč potekal v lepem sakalov-skem slovenskem narečju. Najlepše darilo za nas pa je bilo, da se je zbralo toliko Slovencev iz Monoštra, saj se to redko zgodi. Marija Sukič Katarina Himdk Pomurja letniki so bili predvsem klaviristi (Ljutomer, Murska Sobota) — teh je bilo na srečanju tudi največ. Prav zanimivo je bilo slišati tudi nekatere orkestre. Razen radgonske glasbene šole so svoje orkestre pripeljale vse druge šole. Ljutomer se je postavil z mladinsko godbo, lendavčani s harmonikarskim, Sobočani pa so na oder postavili mešani mladinski orkester, sestavljen iz pihal, godal in trobil. Če na koncu te kratke ocene zapišemo, da je po prikazanem glasbeno šolstvo v Pomurju na dokaj kakovostni ravni — vsaj po znanju mladih sodeč, smo zapisali skoraj vse, kar je potrebno o letošnjem srečanju glasbenih šol. Vsekakor je tradicijo potrebno nadaljevati. Pa ne zaradi primerjanja, katera od sodelujočih šol je boljša ali slabša, marveč zaradi kakovostne rasti mladih glasbenikov, kajti tudi to je ena od pomembnejših oblik njihovega ' ustvarjanja. Je pa že tako ali tako v navadi, da so nekateri oddelki boljši v enem, drugi pa v drugem centru v Pomurju. Dušah Lopamik KULTURNI NAGRAJENEC Ivo Orešnik Na pobudo Pomurske založbe, ki je izdala knjigo Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, sta med prejemniki priznanj Kulturne skupnosti Murska Sobota tudi Ivo Orešnik in Herman Šticl, ki sta, kot je zapisano v predlogu za priznanje »izčrpno obdelala zgodovino in pomnike«. Družbenopolitičnega in kulturnega delavca Iva Orešnika pri tem ni potrebno posebej predstavljati, ker je javnosti znan. V poročilu, Ki ga je o knjigi predložil dr. Miha Zevart, piše, da je celovita v delu, ki zajema Prekmurje, in nekoliko manj za tisto slovensko goriško območje, ki ga zajemata občini Maribor Pobrežje in Ptuj. Jedro aela predstavlja obravnava pomnikov in dogajanj v zvezi z njimi. Ta bistveni vsebinski del je najobsežnejši, a tudi vsebinsko najpomembnejši. Opisi posameznih pomnikov so podani dosledno po enotnih kriterijih. Glavni pomen obravnavanega dela pa je v tem, da bo koristen pripomoček za šolnike na območju, ki ga delo obravnava.« Predstavljeni nagrajenec je upokojeni pedagoški delavec — zgodovinar, na zadnjih volitvah izvo- kulturni koledar ČETRTEK, 10. APRILA MURSKA SOBOTA - Ob 19.30 bo v dvorani kina Park letni koncert Sindikalnega mešanega pevskega zbora Stefan Kovač, ki ga vodi zborovodja Tomaž Kuhar. Koncertni program vsebuje sedemnajst pesmi, med katerimi prevladujejo narodne, šest pa je umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev. PETEK. 11. APRILA GORNJA RADGONA — V Kulturnem domu se bo s predstavo RAZVALINA ŽIVLJENJA začelo medobčinsko srečanje gledaliških skupin. S Fin-žgarievim delom se predstavlja gledališka skupina/ Prosvetnega društva Videm ob Ščavnici,- LJUTOMER - Ob 20. uri bo v domu kulture letni koncert moškega pevskega zbora kulturnou-metniškega društva Ivan Kaučič. Pod vodstvom zborovodkinje Ivice Budna bo zbor zapel narodne in umetne pesmi iz zakladnice jugoslovanske in tuje zborovske literature. Kot gost bo nastopil mešani pevski zbor Radenske iz Radenec. SOBOTA, 12. APRILA GORNJA RADGONA - V okviru medobčinskega srečanja gledaliških skupin bo ob 19.30 v Kulturnem domu na sporedu predstava TOTOVI, s katero v režiji Duše Škof nastopa gledališka skupina kulturnoumetniške-ga društva Štefan Kovač iz Murske Sobote. NEDELJA, 13. APRILA TIŠINA — Ob 19. uri bo v dvorani nekdanje osnovne šole srečanje zborov kultumoumetni-škega društva Dolinec iz Gančan in Lipe. GORNJA RADGONA -SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM ZAVODU je predstava, s katero bodo na medobčinskem srečanju gledaliških skupin gostovali ljutomerski ljubitelji gledališča. Uprizoritev Brešanovega dela bo v Kulturnem domu ob 19.30. razstave LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak razstavlja svoje akvarele znani slovenski umetnik — akademski slikar France Slana. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so na ogled novejša dela umetnika Enoreja Gonterja iz Murske Sobote. LENDAVA - V Galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba kiparja Gybrga Žale. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Michael Hor-bach — UKRADENE SANJE (Založba Lipa), Dr. Oetker — KROMPIR (Mladinska knjiga) m Žarko Petan — PRAVLJICA ZA OČETA (Mladinska knjiga). . Na študijskem oddelku Pokrajinske in studijske knjižnice v Murski Soboti bo od 14. aprila do vključno 10. maja odprta razstava z naslovom Pregled slovenske bibliografije. ljen za predsednika družbenopolitičnega zbora soboške skupščine občine. Zasebno je prijeten sogovornik in človek, ki ga je mogoče videti tudi kot dea^a z vnučko, nekoč slišati kot pevca Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, zdaj pa predvsem kot govorca na proslavah. Ukvarja se z našo še ne tako minulo preteklostjo, o* kateri se je razpisal tudi na straneh našega tednika Vestnika; je tudi aktiven' član programskega sveta za muzejsko dejavnost pri Kulturnem centru Miško Kranjec v Murski Soboti. Verjetno pa še kje, kar bi kazalo priobčiti v kakšnem daljšem pogovoru z Ivom Orešnikom Brigita Bavčar VESTNIK, 10. aprila rose STRAN 5 Ocvrt krompirček, vroča hrenovka in sendvič Iz rok v usta, pa bo kar bo. »Kakovost življenja nikakor ne pomeni pretirane zadovoljivo-sti materialnih potreb (imeti zmeraj več!), temveč vključuje ob zagotovljenih temeljnih življenjskih razmerah (ustrezni prehrani, stanovanju, zdravstvenem varstvu itd.) tudi izpopolnjevanje pri delu, smisel za vrednotenje lepote v naravi in umetnosti, zadovoljstvo s svojo družbeno skupnostjo, pa tudi potrebe po udeležbi v odločanju o možnostih človekove individualne in družbene eksistence«, je v enem svojih javnih nastopov dejala raziskovalka življenjske kakovosti pri nas Zinka Venta-Kolarič. Sicer pa ne bi bilo odveč, če bi se tudi v pokrajini ob Muri resneje lotevali teh vprašanj — slovensko raziskavo o tem je za leto 1985 opravil ljubljanski sociološki inštitut — pri čemer bi upoštevali podatke o stanovanjih, preskrbi s prehrano, zdravstvenih storitvah, vzgojno-varstvenih in izobraževalnih ustanovah, storitvah drobnega gospodarstva, komunikacijah, rekreaciji, navzočnosti ekoloških motenj in izpostavljenosti deliktom. Nesporno bi se dokopali do zanimivih in vsestransko uporabnih spoznanj. KRITIČNO JE DEVETO LETO Toda vrnimo se k zadnjemu omizju in presojam dr. Jožeta Mikliča iz tozda Zavod za socialno medicino in higieno pri Pomurskem zdravstvenem centru. Vprašal se je namreč, kakšen je danes pomurski šolar v primerjavi s preostalo slovensko šolsko Posodobitev tozda Mineralna voda DO Radenska V iskanju proiekta Pomurje 2000 (XVII) populacijo. »Ne smemo biti zaskrbljeni ne glede razvoja ne glede prehranjenosti. Ne izstopamo v kakšnih posebnih negotovostih, kjer pa že, ne gre za statistično značilne odklone od slovenske šolske populacije. V določenih primerih so naši otroci na boljšem kot recimo njihovi vrstniki z urbanih območij in iz mestnih središč, kot so Ljubljana, Kranj in druga. Nismo pa se razveselili podatka, da je deveto leto starosti šolarjev kritično leto, zlasti kar se tiče njihovega prehrambenega položaja. V študiji smo raziskovali otroke iz mesta Murska Sobota in z Goričkega. Primerjave so pokazale, da v devetem letu najdemo v Murski Soboti 13,6 odstotka predebelih dečkov in na Goričkem 7,7 odstotka, vendar tu prevladuje osmo leto starosti. Ob tem v re-prezentantivnem vzorcu nismo našli niti enega, ki bi ga mogli glede razvoja uvrstiti pod spodnji razred. Našli pa smo kar 4,2 odstotka predebelih v mestu Murska Sobota in 5,7 odstotka na Goričkem. Tu nekoliko bolj izstopa debelost pri deklicah in v Murski Soboti pri dečkih. Hkrati s tem, da smo dobili vpogled v izključno biometrijske vrednosti pri naših šolarjih, smo uspeli spoznati razvojne in zdravstvene kakovosti. Vse to neprestano spremljamo, in kar je najpomembneje — če je že bila naloga aplikativna — ugotovitve prenašamo v zdravstveno delo.« Dr. Miklič še je nato razgovoril o pomenu prehrane pri nas, poudar jajoč, da se njena biološka vrednost vedno zmanjšuje takrat, ko je v družbi gospodaska kriza, kar se pri nas očitno pozna. PRIBLIŽATI SE RIZIČNIM SKUPINAM »Debeluhi bodo bolj pogosti, kot so bili, ker se hrana glede na cenenost preusmerja v energetsko bogatejšo, na kar moramo v zdravstvu še posebej opozarjati. V Sloveniji in Pomurju se 40 odstotkov predšolskih otrok hrani v vzgojno-varstvenih organizacijah, kjer dobivajo dnevno tri do štiri obroke, 63,3 odstotka šolarjev dobi v osnovni šoli vsaj en obrok — to je ponavadi topla malica — in le 4 odstotke slovenskih šolarjev v šoli ne dobi nobenega obroka. Torej imamo v osnovni šoli relativno dobro organizirano prehrano. Nismo pa najbolj zadovoljni s tem, kakšni so pokazatelji njene biološke vrednosti. Energijsko dobivajo otroci ravno prav ali skoraj preveč, vendar če upoštevamo biološki sestav prehrane, zlasti po vsebnosti kakovostnih živalskih beljakovin, kakovostnih maščob, in prehrambeni režim — ali je v dnevnih obrokih tudi zajtrk ali ne — smo lahko zaskrbljeni. Za odrasle vemo, da 60 odstotkov Jugoslovanov opušča ali sploh ne uživa zajtrka. Menim, da je to katastrofalen podatek, zlasti kar zadeva delovno sposobnost in upadanje storilnosti. Prepričan sem, da je tako tudi v Pomurju. Ko sem še predaval na zdravstveni šoli, sem naredil anketo in ugotovil, da dve tretjini učenk nimata zajtrka. Zakaj ne? Zato, ker ga tudi starši nimajo. Morali se bomo približati družini in delovati zdravstveno prosvetljevalno, predvsem pa se bomo morali približati rizičnim skupinam, kamor sodijo dojenčki, predšolski otroci, nosečnice, matere z otroki in starostniki, ter jim zagotoviti primerne, biološko bogate obroke. Kako lahko nadomestimo meso, zlasti v predšolskem obdobju? Formula heidelberške skupine prehranologov se glasi: kombinacija 65 odstotkov beljakovin iz krompirja in 35 odstotkov beljakovin iz jajčnega rumenjaka je po biološki vrednosti boljša kot katerokoli danes znano meso. Vredno bi bilo razmišljati, ali naše nosečnice dobivajo dovolj kakovostnih beljakovin. Poraba mleka in mlečnih izdelkov namreč ni ustrezna, zlasti kar zadeva šolsko populacijo. Šolarji najraje posegajo po vročih hrenovkah (hot dogu), ocvrtem krompirčku in sendvičih, kar pa po bioloških kakovostih, predvsem pa zaradi dokazane vsebnosti nitritov in polifosfatov, ki so v prekoračenih dozah, ni primerno niti za malico,« je pojasnjeval dr. Miklič. ČE PADEŠ V NEZAVEST. JE TO NORMALNO? Z vprašanjem, kako je.s temi problemi za tovarniško ograjo, smo spodbudili, da se je oglasil, specialista medicine dela, pro- meta in športa Alvijana Šiško iz Murine delovne organizacije. »Najprej bi omenil čas. Vstajam ob petih zjutraj in mi ni do hrane. Ne vem, če ima tek delavka, ki vstaja ob štirih ali še prej. Če ima še šoloobvezne otroke, kdo jim pripravlja zajtrk? Malokdo ima doma koga — starše ali stare starše — ki bi jim pripravil kaj za jesti. Ogromno je .vozačev’, saj so ljudje pri nas zaposleni iz vsega Prekmurja. Gre za organizacijski in socialni faktor. Vem, da delavke že ob šestih naredijo odmor za čaj. To je urejeno v okviru humanizacije dela in to jim zagotavlja delovna organizacija. Velika večina ta topli obrok pou-žije. Tako imamo v zadnjih dveh letih manj kolapsov v zgodnjih urah kot smo jih imeli prej. Dogajalo se je, da je delavka že ob šestih, ko smo začeli z delom, padla v nezavest. Prišla je v tako hipoglikemijo, da je začel zaradi slabe prehranjenosti nihati pritisk in bi recimo že ena injekcija sladkorja pomagala.« Je zdaj ta nevarnost izključena?« Zdaj se to dogaja zelo zelo redko.« Kako bi to nekoliko po-Ijudneje predstavili? Dr. Miklič: »Po daljšem premoru, kot je recimo spanje, se tudi presnova umiri. Že to, da mora zgodaj vstati, je za delavko stres, prvi, ki ga doživi. Ker jo preganja misel na odhod avtobusa, običajno nima časa, da bo karkoli použila. Tako pride na delo s praznim želodcem in minimalno zalogo sladkorja oziroma energije v krvi. Čim začne fizično delati, je poraba energije toliko večja, sladkor v krvi pade in začnejo se pojavi, ki sprožijo slabost, znojenje in podobno. V bistvu gre za šokovni pojav.« Kaj pa v drugih dejavnostih, kjer prevladuje moška delovna sila, ki je bolj odporna? »To ni odpornost. Mislim, da si moški kaj ,gutnejo’, in to pomeni veliko energije, ki se sicer takoj sprošča.« PET OBROKOV DNEVNO LETA 2000 Kakšen naj bi bil sploh režim prehranjevanja? »Strokovnjaki priporočamo, da bi prehrano dnevno razdelili na pet obrokov: zajtrk, malica, kosilo, malica in večerja.« To drugje, recimo v sosednji Avstriji ali na Madžarskem in seveda drugih državah, že imajo in na nek način uravnavajo z deljenim delovnim časom. »Zal pri nas kaj takega ni mogoče,« je menil Šiška,« in še leta in leta ne bo. Niti leta 2000 ne. Pri nas delamo v izmenah. Poleg tega ugotavljamo, da raste število nezaposlenih in ne vem, kako bomo reševali ta problem. Dokler bomo v Muri imeli take izmene, je težko verjeti, da bomo ljudem lahko organizacijsko omogočili, da bodo imeli ustrezno prehrano. Lahko se samo ravnamo po svoji doktrini in za to si prizadevamo, da v okviru humanizacije dela čim več tega omogočamo med delovnim procesom. Kar se tiče prehrane delavk, je ta precej raznolika, odvisna od opisa del in nalog, seveda v tistih skupinah, ki smo jih obdelali. Nekatere upoštevajo navodila, drugim je malica šele prvi obrok in drugi obrok večerja. Vemo pa, da so v glavnem debeli tisti, ki jedo obilno enkrat ali dvakrat na dan. Organizem vsega tega ne more tako prebavljati, kot bi lahko, če bi to količino prehrane razdelili na pet obrokov, Gre za specifično delovanje hrane, ob čemer raste pritisk, se pojavlja zvišana stopnja sladkorja v krvi, več je maščob in posledica vsega tega so debelost, okvare krvnih žil in podobno.« BRANKO ŽUNEC V 35 vrelcih še vedno izvira mineralna voda V tozdu Mineralna voda v Radencih oziroma Boračevi je zaposlenih okrog 640 delavcev; če k tem prištejemo še delavce iz skupnih služb in v prodajnih centrih, jih sodeluje pri letnem polnjenju 250 milijonov litrov brezalkoholnih pijač (od tega 180 milijonov litrov mineralne vode) čez tisoč. Radenska je zato največji »mineralec v Jugoslaviji in ima veliko prednost ne le zaradi zaloge mineralne vode in ogljikovega dioksida (letno prodajo čez 2000 ton naravnega COj), temveč tudi zaradi organizirane trgovinske mreže, saj ima samo v Jugoslaviji osem prodajnih centrov. Cilj tozda Mineralna voda ni povečanje polnjenja mineralne vode (v Jugoslaviji popijemo 600 milijonov litrov mineralne vode, nalili pa bi je lahko 2,5 milijarde litrov), saj je jugoslovanski trg za povečanje obsega premajhen, ampak je cilj popestriti ponudbo. V petih letih se je produktivnost zaposlenih delavcev povečala za 20 odstotkov, odpravljena so še zadnja ročna dela, v prihodnjih letih pa naj bi zaposlili 50 delavcev manj kot do sedaj. Dnevna in letna zmogljivost polnjenja mineralne vode se zaradi tega ne bo zmanjšala. POSODOBITEV NEIZBEŽNA Čeprav je bila dosedanja nali-valna oprema tozda najsodobnejša v Jugoslaviji, pa so v Ra-denskr spoznali, da se ne smejo ozirati po jugoslovanskem trgu, temveč svetovnem. Pred dvema letoma so se odločili za posodobitev največjega tozda DO Radenske (produktivnost v Raden Direktor TOZD Mineralna voda Ludvik Rajbar: »Popolna obnova polnilne linije je bila neizbežna.« ski je za 100 odstotkov višja od produktivnosti drugih jugoslovanskih polnilcev mineralne vode in hkrati za 50 odstotkov manjša od produktivnosti zahodnoevropskih. Posodobitev je sestavljena iz več delov. V njo spadata preorganizacija in uvajanje najsodobnejših oblik poslovanja, ter novega informacijskega sistema s pomočjo računalnikov. V okviru tega bodo točno opredeljene naloge in odgovornosti predvsem vodstvenih delavcev. Zaradi posodobitve bodo tudi ukinili obrat na Petanjcih, kar pa ne pomeni, da ne bo več mineralne vode iz petanjskega vrelca, saj so jo že speljali v Boračevo in jo bodo nalivali na novi liniji. Drugi del obnove so naložbe. V treh letih bodo več kot sto starih milijard namenili obnovi na-livalne linije in manj samim objektom. Novost je domača polnilna linija, ki jo imenujejo TPO 1, s katero bodo nalivali predvsem pijače, namenjene izvozu, mineralno vodo iz petanjskega vrelca in druge brezalkoholne napitke v manjših količinah. Radenska se je pred leti osvobodila odvisnosti od tujih partnerjev pri izdelavi brezalkoholnih pijač (deit-stil), novost, ki jo bomo čez nekaj časa opazili v trgovinah, pa bodo majhne steklenice z različno količino — brezalkoholnih pijač Radenske. NOVA EMBALAŽA -PLASTIKA IN KARTON Embalaža, ki je ni potrebno vrniti, pomeni manjše stroške za tozd (prevoz v eno smer) ter hkrati velik prihranek energije. V Steklenice bodo zamenjale plastenke, gajbe pa karton in plastika. Tudi v Jugoslaviji je za mineralno vodo v plastenkah že sedaj veliko zanimanje, predvsem za potrebe jaht, letal, rudnikov, planinskih koč, itd. Jugoslaviji bodo tako prvi »mineralec«, ki bodo nalivali mineralno vodo v plastenke po francoski tehnologiji, ki je v svetu že dolgo znana. Polnilna linija bo v prvem delu plastenke izdelovala, v drugem pa jih nalivala z zmogljivostjo 6 milijonov plastenk na leto. Novo je tudi to, da bo velikost plastenk drugačna od sedanjih steklenic (1,25 litra in 1,5 litra), nalivali pa bodo dve vrsti mineralne vode (s 3 grami COi in 3000 miligrami mineralov, sedaj s 4 grami CCL in 4000 miligrami mineralov, ter s 1000 miligrami mineralov in brez COj). V prvih dveh letih bodo morali zaradi deviznih obveznosti ob nakupu opreme večji del plastenk izvoziti, že sedaj pa se zanje zanimajo jugoslovanski porabniki, predvsem tam, kjer sta pomembni nepovratna embalaža in majhna teža (v rudnikih, na jahtah, letalih, kampih, otokih, planinskih kočah in podobno). JE VODA ŠE VEDNO MINERALNA? Popestritev ponudbe si v tozdu Mineralna voda lahko privoščijo, saj imajo 35 vrelcev različnih globin. Zaradi tega je različna tudi stopnja mineralizacije in gaziranosti (količina COi na liter vode), to' pa jim omogoča polnjenje različnih vrst mineralne vode. Ogljikov dioksid je naraven in ga pridobivajo v večjih količinah, kot ga potrebujejo, zato ga letno prodajo čez 2000 ton. FINANČNI REZULTATI ČASU PRIMERNI Tozd Mineralna voda, kljub temu da je ustvaril visok celotni prihodek, pa ni ustvaril željenih sredstev akumulacije, kakor je bilo predvideno s proizvodno-fi-nančnimi rezultati. Celotni prihodek lanskega leta je znašal 6,7 milijarde dinarjev, od tega predstavljajo materialni stroški 4,7 milijarde največ za reprodukcijski material in pomožni material, stroške energije, prevoza in gospodarske propagande. V sedanjem načrtu Radenske naj bi znašal njihov prihodek 60 odstotkov celotnega prihodka Radenske, 12,50 milijarde dinarjev. Povprečni osebni dohodek se je glede na predlansko leto povečal za 90,6 odstotka in je bil 44 tisoč dinarjev. DELAVCI NEZADOVOLJNI? Delavci v minulih mesecih niso bili zadovoljni z delitvijo dohodka, saj so imeli občutek, da so prikrajšani za delitev dobička (zaradi tega so imeli tudi ponovni zbor delavcev, na katerem so končno sprejeli zaključni finančni načrt). Povedano jim je bilo, da bi bilo mogoče ob vseh ugodnih rezultatih tudi kaj deliti, da pa je treba pri tem upoštevati še marsikaj drugega — delilo si ne bi le 640, temveč 1200 delavcev, tu pa so tudi obveznosti odplačevanja naložb. Najnižji OD v prejšnjem mesecu je znašal 55 tisoč din, povprečje 75 tisoč, obljubljeno pa je, da bo razli|20 %, če se meritve opravljajo v tem času na zahtevo naročnika. III. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati 2. člen sklepa o cenah i za geodetske storitve v občini Gornja Radgona, objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja, št. 21/85). IV. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-4/85-03 Datum: 27/3-1986 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ, 1. r. 105 Na podlagi 35. člen zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/78) in po 206. čl. statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, Pomurja št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora Združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dfužbenopolitičriega zbori dne 16. 19. 3. 1986 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1986 L člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1985, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Gornja Radgona. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: — skupne prihodke v bilanci proračuna 226,185.771,50 din — skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna 221,998.495,50 din — • presežek prihodkov nad odhodki 4,187.276,00 dih Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: — skupne prihodke 5,186.905,00 din — skupne odhodke — — presežek prihodkov nad odhodki 5,186.905,00 din Zaključni račun sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali izkazuje: — skupne prihodke v znesku 10,904.273,00 din — skupne odhodke , 8,590.667,00 din — presežek prihodkov nad odhodki 2,313.606,00 din 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna občine Gornja Radgona v znesku 4,187.276,— din se prenese kot prihodek proračuna občine v letu 1986. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v višini 5,186.905,— din se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1986. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali v znesku 2,313.606,— din se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali za leto 1986. 6. člen Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1986. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 400-6/84-03 Datum: 19. 3. 1986 PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Jože. KOLBL, I. r. Radijski in televizijski spored od 11. do 17. aprila PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKAS0B0TA MURSKAS0B0TA MURSKAS0B0TA MURSKAS0B0TA RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno v petek, 11. aprila (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 15.35— 23.30 Teletekst Rtv Ljubljana. 15.50 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.30 Poročila. Spored za otroke: 17.35 Lutke kramljajo, 2. del lutkovne serije, Tv Novi Sad. 17.50 Merlin, 10. del nemške nadaljevanke: 18.15 Ohranitev dediščine: Slovenski Ika-ros, izobraževalna oddaja. 19.00 Danes, obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Avtoma-nija: Avto proti človeku, 5. del angleške dokumentarne serije. 20.35 Pod krinko, 13. del ameriške nanizanke. 21.25 Tv dnevnik. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Morilci v imenu zakona, francoski film. Oddajniki II. Tv mreže: 8.30 Znak, otroška serija. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Znak, otroška serija. 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.45 Mali veliki svet, zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vizuelna glasba. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 40 let ljudske tehnike, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Bockerer, avstrijski film. 23.30 Kronika Messa (do 00.10). TV ZAGREB Prvi program 8.55 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, ’20.00 Vojne vihre, 20.55 Mala nočna glasba, 21.40 Dnevnik, 21.55 Kulturni magazin, 23.25 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.20 Moda, 22.05 Mojstrovine TV MADŽARSKA । TV MADŽARSKA 8.30 Filmi za otroke. 10.30 A. Jozsef, pon. 10.55 Za upokojence. 11.20 Se še spominjaš? Operete. 15.25 Poročila. 15.30 Spored za 3 dni. 15.35 Strategija zmage, sovj. serija. 16.55 Jezikovne uganke. 17.45 TV ogledalo. 18.00 Okno, notranjepolitični spored. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Boeing, Boeig, avstrijski film. 21.35 Narodna za orkester. 21.40 Dan poezije. 22.25 Srečanje v petek. 23.15 TV dnevnik, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Človek zver. 16.50 Otroški program: Risanke: Pegaso Kid. Mala zgodovina glasbe. Osamljeni jezdec, TV film. 18.30 Z ljubeznijo, TV film.' 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Verdi, TV nadaljevanka, 3. del. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Časovni stroj, dokumentarec. 23.05 Film: Skrivnostna organizacija. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno v soboto, 12. aprila (sobotna reportaža, Iska-nje-znanje-ustvarjanje), 18.00 Najlepše želje s čestit kami in pozdravi, I Vključitev osrednjega venskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21 232) 19.00 slo- do TV LJUBLJANA in 7.45-12.00 14.05-23.05 Teletekst Rtv Ljubljana. 8.00 Poročila, otroška matineja — ponovitev oddaj: 8.05 Oblaki, sonce, dež in veter, 1. del. 8.20 Lutkomendija, 10. del nanizanke TV Novi Sad. 8.45 Hans Fallada: Zgodba o bratcu. 9.00 Slovenske ljudske pravljice: O megli v Žaklju, pa o rosi in temi. 9.15 Periskop. 10.00 Slovenski ljudski plesi: Koroška, 1. del. 10.30 Naša pesem — Maribor 84 (MPZ F. Prešeren Kranj). H.00 Odpadek—surovina, ponovitev 3. zadnjega dela izobraževalnega niza. 11.30 Avto-manija: Avto proti človeku, pon. 5. dela angleške dokumentarne serije. 11.55 Poročila (do 12.00). 14.20 Nemi deček Jonasi, novozelandski film. 15,55 Poročila. 16.00 PJ v vaterpolu — POŠK-JUG, prenos. 17.00 PJ v rokometu (m): CZ— CRVENKA, prenos. 18.30 Knjiga. 19.00 Danes, še nekaj zase!. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Zadeva Odessa, angleško-nemški film. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Pop satirikon — Emil Filipčič. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Tv v šoli, 14.45 Sedem tv dni, 15.15 Jugoslovanska folklora, 15.45 Poročila, 15.50 Tv koledar, 16.00 Vaterpolo: POŠK — Brodokomerc — Jugj 17.00 Rokomet: Crvena zvezda — Crvenka, 18.25 Dok. oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pogreb v Los Angelesu (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Naš dopisnik javlja (Bruxelles), TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.15 Poročila, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Glasba in anekdote, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da • 22.05 Filmske novitete, 22.30 Jekleni mož (film),' 8.30 Ponovitve do 12.10. 14.45 Začimbe, poper še enkrat. 15.10 Cimbora. 15.50 Kuhajmo, TV lonec. 16.20 Poročila. 16.30 Hišna nega, 1. del. 17.20 I. Szirmai, dok. film. 18.25 Periskop, voja-škopolitični magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Očetov greh, 1. del TV filma. 21.30 Igra nenavadnih ljudi. 22.00 Ob 100-letnici pesni-ka Arpada Totha. 22.45 TV dnevnik, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Skrivnostna organizacija. 16.45 Risanke. 17.00 Rokomet: Crvena Zvezda—Crvenka. 18.30 Ščepec širnega sveta, dokumentarec. 18.55 TV novice 19.00 Dokumentarec. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Ville venete. 20.30 Portreti italijanskih solistov:. Salvatore Accardo. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Lan-dini consort — koncert baročne glasbe. 23.10 Car nepredvidenega, TV film. 23.40 Zdravnik m pacient, medicinska oddaja. 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev slovenskega osrednjega sporeda. DEŽURSTVO: 13.00 (telefon: 21 232) 9.00 do TV LJUBLJANA 9.00 Poročila. 9.05 Otroška matineja: 11.25 Srečanje malih pevskih skupin v Šentprimožu. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 13.40 Nikola Tesla, 6. del nadaljevanke TV Zagreb. 14.45 Francoski kankan, francoski film. 16.25 Poročila. 16.30 Alpe-Jadran, informativnomozai-čna oddaja. 17.00 Pod lipo, prenos iz Kozjega. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Potrošniška porota. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zora Dimbach: Dosje, 2. del nadaljevanke TV Zagreb. 21.00 Tito—beseda in slika neke dobe, 1. del dokumentarne serije TV Zagreb. 21.55 Športni pregled. 22.40 Gimnastika za pokal Ljubljane, reportaža. 23.00 Poročila. TV ZAGREB Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Skrivnost Črnega zmaja, 15.15 Sestanek brez dnevnega reda, 17.10 Dvajseta in trideseta leta (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dosje (dramska serija), 21.05 Tito beseda in slika nekega obdobja, 22.00 Športni pregled, 22.45 Dnevnik, 23.05 Stereovizija /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.30 Arzen in čipke (film), 16.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.25 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraljevanje, 21.15 Kam in nazaj, 23.20 Priče časa TV MADŽARSKA 8.30 Spored za otroke. 8.50 Časovni labirint. 9.15 Plavanje. 10.40 Pogruntaci-je. 10.55 Risanka. 11.15 Folk-parada. 14.25 Halkut, dok. film. 14.55 Pesem doni. 15.20 Možgansko prvenstvo. 16.10 Oglejmo si skupaj. 16.40 Družinska nedelja. 18.00 Delta. 19.00 teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Očetov greh, 2. del TV filma. 21.40 Telešport. 22.50 Poročila, himna. TV KOPER 14.15 Košarka — Jugoslovansko prvenstvo. 15.00 Verdi. TV nadaljevanka — 3. del (ponovitev). 16.30 Risanke. 16.55 Film: Princ Azim, igrajo: Sabu, Valerie Hobson, Raymond Massey, režija: Zoltan Korda. 18.30 Ščepec širnega sveta, dokumentarec. 19.00 Colonel March, TV film. 19.30 Sivi dom, TV nadaljevanka — 4. del. 20.30 Dossier: Industrijska špionaža, TV film. 21.40 Tatort — Na mestu zločina, TV film. 23.05 Jerez: Velika nagrada Španije — formula L 23.55 Čar nepredvidenega, TV film. 16.00 Po domače, 16.30 Aktualno v ponedeljek, 14. aprila (športna oddaja, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA I Tv LJUBLJANA 9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Puntarska pesem, 5. oddaja (čb). 10.00 Dokumentarna oddaja (do 10.30). 15.55 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Oblaki, sonce, dež in veter, 2. del. 17.45 Duško Radovič: Na črko, na črko, 1. del nanizanke TV Beograd, 18.15 Video-godba, ponovitev. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 13. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. 21.40 Baletni večer v Monte Carlu. 22.55 Tv dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: 8.30 Naš prijatelj Tito, 7. del otroške nadaljevanke. 8.45 Radi imamo živali, 5. del otroške nanizanke. 9.00 Tv v šoli. 12.35 Poročila (do 12.45). 18.00 Beograjski Tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pota spoznanj, oddaja o znanosti. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Dinastija, 94. del ameriške nadaljevanke. 22.05 Knjige in misli. 22.35 Izviri: Usode, ponovitev 1. dela dokumentarne serije (do 23.20). /O ljubljanska banK* Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 9.00 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 15.00 Dober dan, 16.00 Svet športa, 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Naš prijatelj Tito, 18.00 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Neresni Branislav Nušič (drama), 21.25 Mali koncert, 21.30 En avtor, en film, 22.00 Argumentni, 22.30 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes," 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacey, 22.05 Vojna bombnikov Drugi program 17.30 Biotehnologija, 18.00 Cesta lip, 18.30 Linija Onedin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 100 karatov, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Nenavadna srečanja prof. Tarantoge TV MADŽARSKA NI SPOREDA TV KOPER 14.15 TV liuvtvc. >4.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Otroški program. Risanke: Pegaso Kid. Lutkovo gledališče. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Obsodba. 22.15 TVD - vseda-nes. 22.30 Mediteran, dokumentarec. 16.00 Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 Aktualno v torek, 15. aprila (pogovor v živo, Predstavljamo vam, ISKRICA), 18.00 Sotočje, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 9.00 Pred izbiro poklica: Kovinarstvo. 9.30 Človekovo telo: Notranja ura. 10.00 Slikarstvo XX. stoletja: Obnova predmeta (do 10.25). 16.05 Tv mozaik — šolska Tv — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.35 Poročila. 17.40 Pedenjžep. 18.15 Kjer so lutke doma, dokumentarni film. 18.40 Risanka. 19.00 Danes, dolenjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Kamniti Pigmalion — arhitekt Jože Plečnik. 21.10 Svet na zaslonu. 21.55 Tv dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 8.30 Otroški oddaji: Srečno pot, štafeta in Crnovlje-vo: Tradicionalno srečanje pionirjev SFRJ. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Otroški oddaji: Srečno pot, štafeta in Crnovljevo: Tradicionalno srečanje pionirjev SFRJ. 18.15 Mostovi—Hidak (samo za Lj 2). 18.45 Smešne in druge zgodbe. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Folk parada. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 KP Grčije in makedonsko nacionalno vprašanje, dokumentarna oddaja. 21.50 Kaj je film, 4. del izobraževalne serije. 22.20 Priče zločinov, dokumentarni film. 22.50 Kronika Messa (do 23.30). TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poročila, 9.10 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 15.10 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nedelja na vasi (film), 21.35 Notranjepolitična oddaja, 23.05 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija V sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraljevanje, 21.15 Dallas, 22.10 Zrcalne slike, 22.25 Mr. Hammersmith (film), TV MADŽARSKA 9.00 Šolska TV. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Prvorojenec, TV igra. 11.35 Barvanje tkanin. 15.25 Šolska TV. 16.15 Poročila. 16.20 Spored za 3 dni. 16.50 Prometna varnost. 17.10 Športni muzej. 17.40 Koledar, magazin. 18.30 Industrijski svet. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zadeva Maurizius, 1. del nemške serije. 21.15 Studio ’86. 22.15 Ljudje v Tiszahatu. 23.00 TV dnevnik, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Obsodba. 16.30 Otroški program. Risanke. Narednik preston, TV film. Osamljeni jezdec, TV film. 18.30 Odprava Marchand, TV film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Marco Polo, TV nadaljevanka — 5. del. 22.50 TVD — vsedanes. 22.05 Mundial. 23.05 Košarka: Jugoslovansko , prvenstvo — play off. 16.00 Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 Aktualno v sredo, 16. aprila (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 21 232 propagandno glasbena oddaja, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. „ TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.00 S. Vuga: Gorjupa bajta, Tv drama. 10.10 Glasbeni utrinek s koncerta GMS. 10.25 Tri skladbe za kitaro (do 10.30). 15.50 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.20 Poročila. 17.25 Batujina škatlica. 17.45 Ko se korenin zavemo: Oblast ljudstvu, 11. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, obal-no-kraški obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Delovni kolektiv Krke. 22.00 Film tedna: Alice v mestih, za-hodnonemški film. 23.55 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 8.25 Obiskovalci, 2.—del ameriške nadaljevanke. 8.55 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Obiskovalci, 2. del. 18.15 Za lepše življenje, 2. del izobraževalne oddaje. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20,00 Športna sreda —- evropski nogometni pokali, povratne tekme. 22.30 Kronika Messa (do 23.15). TV ZAGREB Prvi program 8.55 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20,00 Obarvana svetloba (z filmom), ,22.30 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.20 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Baskervillski pes (film), 21.50 Videoteka Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Zapuščina dvojnega orla, 18.30 Linija Onedin, 19.30 Šport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Solaris (film), TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA ta, pon. 10.15 Zgodbe o vrtičkih, 3. del. 11.15 Pri klavirju G. Nadas. 15.00 Šolska TV. 15.50 Poročila. 15.55 Obvestila. 16.05 Kviz iz matematike za šolarje. 16.55 Finalna nogometna tekma za pokal LR Madžarske, Ferencvaros-Vasas. 19.00 Gumifilm. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starsky in Hutch, kriminalka. 20.50 Varstvo mest. 21.30 Iz studia št. II. 22.20 TV dnevnik, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Fantastični supermeni — film, igrajo: Tony Kendall, Brad Harris, Gloria Paul, režija: Gianfranco Parolini. 16.45 Otroški program. Risanke. Mala zgodovina glasbe. Osamljeni jezdec, TV film. 1'8.30 Odprava Marchand, TV film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta maja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Nogomet: Evropski pokali. 22.15 TVD — vsedanes. 22.30 Celovečerni film. 16.00 Jazz... jazz ... jazz, 16.30 Aktualno v četrtek, 17. aprila (kultura, IŠČEMO ODGOVORE NA VAŠA VPRAŠANJA), 18.00 Najlepše želje s česti-takmi in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 9.45 X. kongres ZKS, prenos iz Cankarjevega doma (do 14.00). 17.10 Z X-kongresa ZKS. 17.30 Slovenske ljudske pravljice:, O kajžarju in njegovih sinovih. 17.45 Čirule-čarule: Čarobna žogica. 17.50 Slovenska ljudska glasba in godci: Žvegla. 18.15 Mozaik kratkega filma. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, notranjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Kronika X. kongresa ZKS. 20.35 Tednik. 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.10 F. S. Fitzgerald: Nežna je noč, 6. — zadnji del angleške nadaljevanke. 22.05 Tv dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: 8.30 Šalajko, 1. del otroške serije. 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Šalajko, 1. del otroške serije. 18.15 Nekoč davno ...: Sanje. 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 19.00 Risanke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tujci in bratje, 1. del angleške nadaljevanke. 20.55 Poročila. 21.00 Umetniški večer — Mess (do 23.05). TV ZAGREB Prvi program 9.00 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroška oddaja, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.10 Noč polnega meseca (glasbena oddaja), 22.15 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13 00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki 20.15 Svojčas, 21.15 Timna Brauer (skladba za Evrovi-zijo 86), 21.50 Postaja za intenzivno nego (tv film), 23.10 Šport /© IKfciianska banka Pomuieka banka 9.00 Šolska TV. 10.00 Kratki film. 10.40 Zadeva Maurizius, pon. 15.20 Šolska TV. 16.25 Poročila. 16.30 Srce srcu srčno, Sir-maijev večer. 17.15 TV borza. 17.25 Na svoje mesto, ženska, angleški film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zadeva Maurizius, 2. del nemške serije. 21.10 Panorama, sve-tovnopolitični magazin. 22.10 Nekaj minut o gledališču. 22.25 Varstvo mest. 23.05 TV dnevnik, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara, telenovela. 15.10 Film: Bruce Lee, igrajo: Lai Shiao Lung, Bruce Lee jr. režija: Sze Diang. 16.45 Otroški program. Risanke. Narednik Preston, TV film. Osamljeni jezdec, TV film. 18.30 Odprava Marchand, TV film.. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Muzeji in galerije Slovenije. 20.30 Nasilna četrt. 22.15 TVD vseda-nes. 22.30 Eurogol. 23.00 Variete. STRAN 17 VESTNIK, 10. APRILA 1986 Tedenski koledar PETEK, 11. aprila — Stanislav SOBOT A, 12. april — Lazar NEDELJA, 13. april — Ida PONEDELJEK, 14. april - Valerij TOREK, 15. april — dan železničarjev SREDA, 16. april — Bernardka ČETRTEK. 17. april - Rudolf prodam GARAŽO V SREDIŠČU MESTA MURSKA SOBOTA prodam. Informacije v odvetniški pisarni Danila Harija. M-1528 ENODRUŽINSKO HIŠO v središču mesta ugodno prodam. Telefon: 22-076. M-1620 TELEVIZOR GORENJE 106, čmo-beli, star dve leti, prodam za 45.000 din. Moščanci 42, telefon: 77-033. M-1621 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Anton Kociper, Lipovci 227, p. Beltinci. M-1622 NOVO ŽIVINSKO TEHTNICO, 1500 kg, in mostno tehtnico, 2000 kg, ugodno prodam. Cankova 36, telefon (069) 76-684. M-1623 KOMBI PLOŠČE, 3,5 cm, prodam. Sinic, Zenkovci 12. M-1625 MLADO KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Bratonci 100. M-1626 DVOVRSTNO SEJALNICO ZA KORUZO PANONIJA prodam. Predanovci 18. M-1627 POHIŠTVO ZA KUHINJO, staro štiri leta, in 4 vrata-(z nadsvet-lobo), nova, prodam. Trstenjakova 42. M-1628 TRAKTOR IMT 558 prodam. Šinko, Skakovci 53. M-1629 CITROEN GS x 1,2 CARAVAN, letnik 1979, prodamo. Telefon: (069) 82-648. M-1630 VOLKSWAGEN 1500, generalno popravljen, in zastavo 101, registrirano, prodam. Telefon: (069) 72-650. M-1631 TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, prodam. Petanjci 89. M-1632 PELARGONIJE IN PETUNIJE VSEH VRST DOBITE V VRTNARSTVU GYORFI, MURSKA SOBOTA — NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE. ODPRTO DO 17. URE. M-1589 GUME 175/70/13 in 155 x 15, z obroči, prodam. Telefon dopoldne: Srečko (069) 79-002. GR-12592 DVE KRAVI (ena stelna, druga s tretjim teletom) prodam. Lut-verci 22. GR-12594 NOVO HIŠO s 26 a zemlje, vseljivo, prodam. Maks Kavčič, Lo-kavci 15, p. Spodnji Ivanjci. GR-12595 HIŠO z 1,18 ha zemlje prodam. Weindorfer, Ivanjševski vrh 45. Ogled ob nedeljah dopoldne. GR-12596 PSA BERNANDINCA Z RODOVNIKOM, starega eno leto, prodam. Hodžar, Krog, Brodarska 37 ali telefon: 26-147. M-1470 OJAČEVALEC MARSHALL, primeren za kitaro, in bas ter OKTAVER YAMAHA prodam. -Krog, Trubarjeva 50. M-1633 KOŠARE PRODAM. Vaneča 87, p. Puconci. M-1634 GOZD V KRIŽEVCIH, ob glavni cesti, prodam. Gornji Petrovci 69 — krojač. M-1635 HLEVSKI GNOJ PRODAM. Ernest Cipot, Polana 25, p. Puconci. M-1636 SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR PRODAM. Dokle-žovje 137. M-1637 SEMENSKI KROMPIR IGOR IN SENO PRODAM. Kukeč 52. M-1638 MERCEDES 220 D, letnik 1970, prodam. Telefon: 77-194. M-1639 1 HA NJIVE V OKOLICI MLAJTINEC prodam. Turnišče 136. M-1652 KRAVO, brejo devet mesecev, staro osem let, prodam. Žižki 45. M-1654 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun priJugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK STROJE ZA KEMIČNO ČISTILNICO prodam. Informacije po 16. uri. Telefon: (069) 21-372. M-1655 SENO PRODAM. Luthar, Kan-čevci 6. M-1656 DVOVRSTNI SADILEC ZA KROMPIR, nov, nemške izdelave, prodam. Naslov v upravi lista. M-1657 NAKLADALEC ALI ROVOKOPAČ RIKO 3, skoraj nov, ugodno prodam. Jože Celec, Vaneča 18, telefon: 72-577. M-1659 MOPED 14 M, dobro ohranjen, ugodno prodam. Mešič, Dolenci. M-1660 OKNI (dvo- in trikrilno) rabljeni, prodam. Bakovci, Mladinska 26. M-1662 VINOGRAD (1400 TRSOV) prodam. Dobrovnik 87. M-MM PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, nerabljeno, prodam. Informacije po telefonu: 48-227. M-1663 CISTERNO, 17001, prodam. Zenkovci 86. M-1664 PREDSETVENIK, širina 2,20, prodam. Pertoča 74. M-1665 TRAKTOR IMT 560 s kabino prodam. Naslov v upravi lista. M-1666 V središču Ljutomera vzamemo v najem ali kupimo POSLOVNI PROSTOR velik okrog 15 m2 s souporabo stranišča. Zavod za ekonomiko in urbanizem, M. Sobota, St. Rozmana št. 5. HRASTOVE PLOHE, večjo količino, prodam. Geza Čelec, Čer-nelavci. Gorička 55. M-1667 MOTORNI TRICIKL IN TRAČNO ŽAGO PRODAM. Ludvik Farkaš, Moščanci 56 a. M-1668 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE Z BOJLERJEM, 35.000 kalorij, prodam. Naslov v upravi lista. M-1669 45 AROV ZEMLJE NA VANE-ČI, primerno za počitniško hišico in vinograd, prodam. Naslov v upravi lista. M-1670 GRADBENI LES prodam. Telefon: 78-032. M-1671 MOPED APN 4 in OPEL ADMIRAL NAPRODAJ. Lendavska 59. M-1672 SILAŽNI KOMBAJN, 1-vrstni, prodam. Murski Črnci 15. M-1674 LUŠČILEC - DROBILEC KORUZE, trosed (ležišče), trajnogo--rečo peč in zamrzovalno skrinjo, 3001, prodam. Nada Franko, Murska Sobota, Lendavska 45 c. M-1675 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Gran-fol, Bakovci, Mladinska 28. M-1676 ZASTAVO 101 z radiom prodam. Telefon popoldne: 76-558. M-1677 KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, prodam. Andrejci 13. M-1678 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1981, prodam. Beltinci, Panonska 2 g. M-1680 FIAT 126 P, letnik 1978, IN MOPED 15 SLC prodam. Naslov v upravi lista. M-1681 GOZD, traktorsko gumo 900-24 IN PEVSKO OZVOČENJE, 100W, ugodno prodam. Fokovci 47. M-1682 DVOSTANOVANJSKO VSELJIVO HIŠO z lepo urejenim vrtom in pestrim nasadom prodam za 1 milijardo. Informacije: Kobilje 229 a. M-1684 FIAT 750, karambolirani, tudi po delih, prodam. Štefan Kuhar, JPuconci 102. M-1685 IGRALNE AVTOMATE (»FLIPERJE«), namizni nogomet, biljard in light show prodam. Telefon: 75-624. M-1686 SEMENSKI KROMPIR, OVES IN KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Mlajtinci 26. M-1687 ZASTAVO 101, štedilnik na trda goriva DERBY 84, 30-1 bojler in 55 mz TERVOLA, 5 cm, prodam. Žižki 128, p. Črenšovci. M-1640 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA KUHINJO V MURSKI SOBOTI, malo rabljeno, prodam. Informacije: Zdenka Kerec, Ger-linci 64. M-1641 SENO, VEČJO KOLIČINO, ročno pridelano, prodam. Sebebor-ci 86. M-1643 MIXER STAR SOUND DINA-MIX 16/2, srednjetonske skrinje 2 x 150 W z zvočnikoma fender in celestion trobljami, aktivno kretnico, dvosistemsko, poljubna nastavitev Hz CX 202 SOUND-SYSTEME, dva elektronska bobna sincusion pearl z mixer-jem in bobnarski sinty, 2 mikrofona shure in činelo peiste crash 18 prodam. Vlado Mičev, Murska Sobota, Vinka Megle 10. M-1644 VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR DEUTZ, tovarniška izdelava, ugodno prodam. Budinci 43. M-1645 KOZO PRODAM. Kobilje 223. M-1646 ZEMLJIŠČE, primerno za vinograd in počitniško hišico prodam. Agica Šoštarič, Banfi 12 (Vušivčak), p. Štrigova. M-1647 SVINJE ZA ZAKOL (po izbiri) prodam. Črenšovci 133. M-1648 SENO, okrog 3 t, prodam. Naslov v upravi lista. M-1649 4 PLATIŠČA, DVE GUMI MA-RANGONI 175/ 60 SR 13 M3, ŠPORTNI, prodam. Cena 50.000 din. Telefon: 71-076. M-1673 KOMBAJN JOHN DEERE-LANZ 250 prodam. Informacije dopoldne: telefon 81-615/34. Ogled popoldne. Kodba, Gibina 49, p. Ljutomer. IN-18963 AVTO POLONEZ, letnik 1982, prodam. Nemec, Veščica 48, p. Ljutomer. IN-18956 ZASTAVO 750, letnik 1976, kleparsko obnovljeno, prodam. Ljubo Smodiš, Sp. Kamenščak 60a, p. Ljutomer. IN-18557 GRADBENO PARCELO, 10 arov j in 4200 kosov opeke na Ro-žičkem vrhu prodam. Cezanjevci 62. In-18955 SEMENSKI KROMPIR, oves in koruzo na storžih prodam. Mlajtinci 26. M-1687 SENO PRODAM. Bakovci, Panonska 22. M-1688 KOMBI IMV 1600, registriran do 14. novembra, primeren za zasebnika ali glasbenike prodam. Naslov v upravi lista ali telefon: 72-238, od 20. do 21. ure. M-1690 RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Milan Mesarič, Lipovci 206. M-1692 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Ipovci 108. M-1693 LEGLA ALI MANJŠE ENOTE KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV PRODAM. Murska Sobota, Kroška 47a. M-1694 RENAULT 16 prodam. Sečko, Gorica 55, p. Puconci. M-1695 SVEŽE BUČNO OLJE PRODAM. Informacije po telefonu 24-518. M-1696 P 126, letnik 1978, prodam. Murska Sobota, Mladinska 43. M-1697 TRAKTOR FERGUSON 65, v odličnem stanju, in PUHALNIK ELLA prodam. Zenkovci 59. M-1698 KOMBAJN FERGUSON S 630 prodam. Dolina 41, telefon: 72-640. M-1699 SENO V BALAH PRODAM. Nemčavci 3. M-1700 ZAREZNO OPEKO PRODAMO OB ODKRIVANJU STREHE (aprila). Serec, Bakovci, Mladinska 64, telefon: 76-002. M-1701 PRIKOLICO, primemo za HONDO ALI KOSILNICO GORENJE MUTA, prodam. La-slo, Kapca 76. M-1702 TRAKTOR FERGUSON, 40mKS, prodam. Zenkovci 15. M-1703 APN 4, pohištvo za kuhinjo z elementi, šivalni stroj na nožni pogon, vse v dobrem stanju, poceni prodam. Potočnjek, Vadarci 31, p. Bodonci. M-1704 POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Telefon: 22-981. M-1707 KRAVO, staro štiri leta, vozno, s teletom, in motokultivator z vse mi priključki, malo rabljeno, prodam. Karel Korpič, Budinci 67, p. Šalovci. M-1709 MEŠANI GOZD IN HRASTO-VINO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1711 PEVSKO OZVOČENJE DINA-CORD EMINENT 200 in ZVOČNIKE DINACORD PRODAM. Telefon: 21-280 — Bojan. M-1713 SVINJO ZA ZAKOL (130 kg) prodam. Gradišče 53. M-1714 KAKOVOSTNA LEGLA KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV prodajam. Kupcem jamčim odkup humusa in vpeljevanje v delo. Caharijas, Žiberci 58, 69253 Apače. M-1715 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. Flisar, Tešanovci 30. M-1716 NERABLJENO PREDNJO VEZNO PLOČEVINO ZA ZASTAVO 101 (starejši tip, z okroglimi žarometi) prodam. Telefon: 81-654. M-DL TRIDELNE KLINASTE BRANE PRODAM. Kurbus, Radenski vrh 43, p. Radenci. M-1718 NAPRODAJ JE 9 LET STARA STANOVANJSKA HIŠA V MURSKI SOBOTI (160 m2). Naslov v upravi lista pod šifro: GOTOVINA. M-1719 PRALNI STROJ, rabljen, prodam. Murska Sobota, Bakovska 5, ali telefon: 22-975. M-1720 KRAVO, visoko brejo, in male pujske prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-1721 RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista. M-1722 BALIRANO SENO, večjo količino, prodam. Ivanci 58, p. Bogojina. M-1723 GRAMOFON S PLOŠČAMI prodam. Gančani 182. M-1724 RENAULT 18, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 21-249. M-1726 TRAVNIK, 51 arov, in GOZD,-43 arov, v k. o. Murska Sobota, prodam. Informacije: Telefon 061 272-272. M-1727 SEJALNIK ZA PŠENICO PRODAM. Telefon 76-582. M-1728 MALE PUJSKE PRODAM. Magdič, letališče Miizge 1, M. Sobota. M-1729 DVE MLADI BREJI KRAVI, dvoredno sejalnico za koruzo olt in dvobrazdni plug batul ter štiridelne brane prodam. Nemčavci 27. M-1730 ZASTAVO 101 - 1300, letnik 1978, prodam. M. Sobota, Prešernova 20 — popoldne. M-1031 HLEVSKI GNOJ PRODAM. Kamovci 52. LE-10111 PERUT 70 vreč, prodam po stari ceni (po 1200 din). Telefon: 70-053. LE-10115 MALI TRAKTOR GOLDONI, 14 KM, dizel, z originalno prikolico, na kardanski pogon, in fre-zo prodam. Telefon: 70-256. Karel Biro, Dolga vas 21 b, Lendava. LE-10120 BELO REPO PRODAM. Gomilica 2. M-1732 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Murska Sobota, Prešernova 6. M-1733 NOVO KABINO ZA MALI FERGUSON (cena 100.000 din) in rabljeni štedilnik (4 plin + 2 elektrika, pečica, plin), prodam. Murska Sobota, Finžgarjeva 11, telefon popoldne: 26-611. M-1737 TELEVIZOR RUDI ČAJEVEC AMFORA 85, čmo-beli, skoraj nov, prodam. Marija Moreč, Murska Sobota, Naselje J. Kerenčiča 22. M-1738 NOVA OKNA S POLKNI, brez stekel (dve 140 x 140 cm ih eno 80 x 140), ugodno prodam. Telefon dopoldne: 21-232, zvečer 76-657. M-MM BREJO TELICO PRODAM. Ivan Pfeiler, Lešane 1, p. Apače. M-OP TRAKTOR STEYR, 120 KM, prodam. Teleta*)- zvečer: 063 745-231. M-OP ’ KABINO ZA TRAKTOR FERGUSON 39 ali 45 ugodno prodam. Franc Kranjec, Večeslavci ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in babica Ana Sraka iz Lipovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in v druge namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Prisrčna hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: hčerka Majda z družino, sin Slavko z družino in drugo sorodstvo 16, p. Večeslavci 16, p. Rogašov-ci. M-1740 ŠTIRI KRAVE PRODAM. Vaneča 47. M-1739 SENO IN OTAVO V BALAH PRODAM. Krašči 42 ali telefon: 23-342. M-1742 SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja) zaradi selitve prodam. Telefon po 15. uri: 81-789. IN-18964 AMI 8, letnik 1973, v odličnem stanju, prodam. Bojan Kozar, Nunska Graba 30, p. Ljutomer. IN-18965 MEŠANE JAGODE, »HUME-LOVE VZPENJALKE«, rodijo od maja do novembra ob opori do 2 m, prodajam. Plod je velik kot jajce, z okusom in vonjem gozdnih jagod. Pošljem najmanj 20 kosov po 40 din za enega. Naprodaj tudi seme kanadskih buč, tehtajo do 100 kg, bele, rumene, roza in rdeče, dobre so za kuhanje in peko (merica 100 din); stročji fižol, bel, dolg do 40 cm in težak do 3 kg; spomladansko solato, obseg glave do 30, težka je do 4 kg. Cena semena je. 20 din. Za vsa naročena semena pošljem navodila. Milanka Milutinovič, Odžaci, 37240. M-MM OPEL MANTO, letnik 1977, prodam. Rankovci 19. M-1743 MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA, novo, ugodno prodam. Ogled: Kmetec, Martjanci 57 B. M-1744 KOMBINIRANI HLADILNIK, ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3101, in električni radiator prodam. Telefon popoldne: 23-181. M-1745 KRAVO, brejo osem mesecev, in telico, brejo osem mesecev, prodam. Gradišče 14. M-1746 SENO, večjo količino, ugodno prodam. Krog, Murska 48. M-1747 KRAVO, staro tri leta, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Lipa 154, p. Turnišče. M-1748 VINO, 300 1 (mešano s šmarnico), po 350 din za liter prodam. Srečko Jerebič, Moravci 75, p. Bučkovci. M-1749 TRAVNIK, 56 arov (pri letališču), prodam. Antonija Kerčmar, Murska Sobota, Trstenjakova 8. M-1750 OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM PRODAM. Murska Sobota, Naselje Mladinskih delovnih brigad 14. M-1751 PREDSETVENIK METALNA 220, peresasti, enojni mravlilnik, malo rabljeni, prodam. Vaneča 85. M-1752 ŠPORTNO KOLO na 5 prestav, nerabljeno in pokrov motorja (haubo), prodam. Slaptinci 21, p. Videm ob Ščavnici. M-1754 KRAVO, staro 8 let, brejo 7 mesecev, prodam. Hotiza 105. M-1755 KRMNO PESO, krompir, krmni ječmen, koruzo na storžih, in slamo v balah, prodam. Ogled v so Delo in trpljenje, bilo vajino je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina. V SPOMIN Te dni mineva leto polne žalosti, odkar je prenehalo biti srce drage mame, stare mame in babice Helena Lipič iz Moravskih Toplic in tri leta, odkar nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče in dedek Ivan Lipič Ohranili vaju bomo v trajnem spominu! . ŽALUJOČI: VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI boto, 19. aprila v Sebeborcih 27. M-1756 GRADBENI LES, suhi, za ostrešje (topol), prodam. Naslov v upravi lista. M-1757 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A in trosilec umetnih gnojil Vikon, nerabljen, prodam. Lipa 151. M-1758 F-126 P letnik 1978, prodam. Ogled popoldne, Brezovci 36. M-1761 DVA TRAVNIKA, 40 arov (eden primeren za vikend), prodam. Dolina 38. M-1761 DVE OTROŠKI POSTELJI, 190 x 90, ugodno prodam. Leden, Lendavska 25 b ali tel. 23-983. M-1764 kupim ENOOSNO PRIKOLICO, prekucne, kupim. Ponudbe: Džuban, Moravske Toplice, Dolga ulica 80, telefon: 48-341. M-1661 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK KUPIM. Telefon: 22-210, oddelek AOP, int. 236. M-1683 sobe SOBO S SOUPORABO KUHINJE išče dekle na relaciji Murska Sobota — Gornja Radgona. Telefon: 74-067. M-1650 zaposlitve GOSTILNA CIRMAN, MEDNO 15,61211 Ljubljana Šentvid, takoj sprejme v redno delovno razmerje NATAKARICO IN SOBARICO TER DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI. OD okrog 90.000 din. Stanovanje in hrana v hiši. M-1575 STAREJŠO ŽENSKO ZA VARSTVO ENOLETNEGA OTROKA IŠČEM. Telefon: 22-853. M-1736 NK DELAVCA ZAPOSLIMO V CEMENTNINARSTVU. Oglasite se v Mladinski ulici 36, med 9. in 10. uro. M-1717 STAVBNE KLEPARJE SPREJMEMO V REDNO DELOVNO RAZMERJE. Urna plača zelo dobra in delo po učinku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Informacije po telefonu: 061 263-764. M-OP razno IZGUBLJENO! BELEGA MAČKA POGREŠAM. Informacije za zelo lepo nagrado sporočite na naslov: Nemeš, Murska Sobota, Titova 8. M-1383 STRAN 18 VESTNIK, 10. APRILA 1986 RAZLIČNE PLASTIČNE ROLETE DOBAVLJAM IN STROKOVNO MONTIRAM. Informacije: telefon 062/26-103. M-1527 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala živilske šole v Mariboru, za šolsko leto 1967/1968. Branko Grantaša, Veržej 152. IN-18951 PREKLIC! Preklicujem veljavnost potnega lista, izdanega pri SO Ljutomer. Rudolf Markoč, Cezanjevci št. 40 a. IN-18954 ZAKONCA S KMETIJO IŠČETA OSEBO ALI DRUŽINO ZA PREVZEM KMETIJE S PRE-UŽITKOM, MOŽNOST DEDOVANJA. Naslov v upravi lista. M-1658 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za IL, III. in IV. letnik Srednje medicinske šole v Murski Soboti, za šolsko leto 1963/64, 1964/65 in 1965/66. Danica Jerič, Bra-tonci 77. M-1705 DVE STAREJŠI OSEBI V SLOV. GORICAH iščeta mlajši par z veseljem do kmečkega dela, možnost dedovanja. Eden je lahko zaposlen. Vse informacije pri Alojziji Omulec, Brengova, p. Cerkvenjak v Slov, goricah. M-1708 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 745968, izdano pri HKS Lendava TZO Črenšovci. Terezija Kelenc, Dolnja Bistrica 55. M-1712 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala o končani OS, izdano 25. junija 1976 na OŠ Gornji Petrovci. Slavica Smodiš, Stanjevci 60. M-1734 PREKLIC! Preklicujem veljavnost o končanem L letniku Vzgojiteljske šole v Mariboru, izdano 25. junija 1978. Slavica Smodiš, Stanjevci 60. M-1735 GOSPODINJE POZOR! Imate težave z zamrzovalno skrinjo, ki rosi ali se na njej nabira led? Pokličite servis po telefonu: 062/774-806. Popravimo vam takoj, strokovno, na vašem domu. Žlahtič, Rogaška 54, Ptuj. M-MM Svečo poznam, ki se sama použiva, zmerom je manjša, ko drugim gori, njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori. V globoki žalosti sporočamo, daje 25. marca v 88. letu starosti preminila naša plemenita in nepozabna mati Verona Barbarič roj. Solar iz Turnišča Zahvaljujemo se sosedom in botrini, turniškim in okoliškim prijateljem ter znancem, ki so v velikem številu pospremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, na različne načine počastili njen spomin in nam izrazili sočustvovanje ob bridkem slovesu. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Vašu, župniku Ratniku, predstavnici krajevne skupnosti in domačemu pevskemu zboru. V imenu vsega sorodstva otroci: Štefan, Ludvik in Ana ZAHVALA Po krajši in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Tanacek iz Vadarec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS ter kolektivoma DS KG Rakičan in Panonka M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po krajši bolezni, nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek Jože Ošlaj lončar iz Filovec 50 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Antonu Ošlaju za poslovilne besede. Najlepša hvala podjetju Potrošnik tozd Veleprodaja — posebno Transport in šoferjem, tozd Izbira — Blagovnica, THP Postojnska jama, Elektro-me-hanika Bertalanič, avtomehanične delavnice Potrošnik ter lončarjem iz Pečarovec in Tešano-vec. Vsem še enkrat — iskrena hvala!. Filovci, 2. aprila 1986 Žalujoči: žena Kristina, hčerka Marija z družino, sin Jože z družino, brata Janez in Franc z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče in prastari oče Štefan Hodošček iz Zenkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in gasilskemu sektorju, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, grob zasuli z venci in šopki, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za ganljive besede, pevcem žalostink in predstavniku GD Zen-kovci za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Ema, otroci Geza, Gizela in Šarika z družinami, štirje vnuki in pet pravnukov Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZMINNLN N 70. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče Jože Bertalanič iz Nuskove 86 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Horvatu za dolgoletno zdravljenje, kolektivu zavarovalnice Triglav in kolektivu Certusa iz Murske Sobote, govorniku, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. VSI, KI SMO TE IMELI RADI Bolj prebuja se pomlad, bolj boleče je za nas, ker te več med nami ni, dragi mož in oče til ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče in stari oče Alojz Sreš iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ter vsem, ki ste darovali vence, šopke, prispevali za gradnjo bolnišnice ter ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ter sodelavcem SGP Pomurje, Agromerkurja in Lesne predelave iz M. Sobote. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sin Pavel in sin Janez z ženo Valerijo ter vnuki Janez, Matejka in Vesna Kje si dragi mož, oče in stari oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil Jože Peček iz M. Sobote Kroška 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala zdravnikom in osebju internega oddelka, kolektivu SGP Pomurje, SO-sekreta-riatu za občo upravo, predstavniku KS Turopolje, tov. Bagariju, za poslovilne besede, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M-. Sobota, Szombathely, Ljubljana, 31. marca 1986 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZhHNklA 7a vedno nas je zapustil naš dragi in dobri oče, dedek, brat in stric Leopold Novak upokojeni računovodja iz Dokležovja 162a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste UD Doieci izguoi se tSKre j j ,. vence jn šopke, ga pospremili na njegovi po- nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence k , & slednji poti m nam izrekli sožalje. ..... . . _ c u . u • c 1 - v J oddelka za vso skrb in nego v poslednjih urah njegovega Posebna hvala osebju infekcijsk g „ Dokležovje in tozda oblačila, duhovniku življenja, kolektivom Križevski opc ar ’d slovesa in pevcem za odpete žalostinke. “ h«!.! Dokležovje, 24. marca I986 VSI NJEGOVI Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož nii prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče Vincenc Felkar iz Sebeborec 86 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu Skupnosti za zaposlovanje in sodelavkam ZGEP Pomurski tisk tozd Kartonaža, duhovniku za pogrebni obred, predstavnici KS Sebeborci za poslovilne besede, GD in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Marija, sin Ernest z ženo Gizelo, vnukinji Marjeta z možem in Vesna z Vladom STRAN 1» VESTNIK, 10. APRILA 1986 v besedi in sliki PRIKAZ PASJE SOLE Ljutomersko društvo kinologov je najmlajše društvo — ustanovljeno je bilo šele lanskega novembra, vendar pa se že lahko postavi s skoraj sto člani in prav tolikimi psi. V društvu vedo, da brez javnosti dela ne bo uspehov, zato so minulo soboto na ljutomerskem stadionu predstavili svoje — še zelo mlado — znanje, ki pa je navdušilo številne mlade šolarje. Člani društva so prikazali osnovno vzgojo, nekateri med njimi pa že kar program, ki sodi na mednarodna tekmovanja. Vsi lastniki psov in njihovi štirinožni prijatelji so se dobro odrezali in gotovo pridobili še kakšnega mladega navdušenega kinologa. D. L. Skok psa prek psa je po mnenju trenerjev in lastnikov psov ena najtežjih nalog; oba nastopajoča sta jo izvrstno opravila. GORENJE ELRAD MED NEBOM IN ZEMLJO S CATV v svet Tudi ekološki pogledi razvoja Komisija za presojo inovacijskih dosežkov, ki so zreli za prenos v proizvodnjo, pri Medobčinski gospodarski zbornici Pomurja, je na seji prejšnji četrtek soglašala, da dobi radgonski Gorenje Elrad za prenos pasivnih in aktivnih elementov kabelske televizije (CATV) v proizvodnjo 55 milijonov dinarjev posojila. Gre namreč za komunikacijski medij, ,ki si čedalje bolj utira pot v svet in pomeni ustvarjalno nadaljevanje prizadevanj kolektiva iz leta 1968, ko so se začeli ukvarjati z razvojem skupinskih antenskih naprav. O prednostih projekta oziroma sistema, čigar zasnova je bila izdelana leta 1981 in so ga zaradi hitrega razvoja iz leta v leto dopolnjevali in dograjevali, le toliko, da omogoča prenos večjega števila TV in radijskih signalov ter zagotavlja enako kakovostne signale za vse naročnike. Prenos satelitskih programov je rentabilen, kajti potrebna je le ena naprava za vse naselje. Tako opremljenih naselij je v državi ničkoliko, nam najbližji sta Nova vas in Kalvarija pri Mariboru, kjer je urejen razvod TV signalov za 2000 priključkov oziroma za 1200 stanovanjskih hiš; v etapi projektiranja pa je razvod TV signalov za 30 tisoč priključkov po celem mestu. Kaj nam je o projektu povedal Elradov inženir elektronike v projektnem sektorju Štefan Vučak? »V začetku smo morali velik del teh sistemov uvažati prek tujega partnerja. Na osnovi izkušenj pri montažah sistemov, ki jih je v Jugoslaviji kakih 20, smo spoznali, da je Traktorjev je vedno več na cesti Spomladanska dela na poljih so se začela, vedno več je kmetijskih strojev, s katerimi je veliko prometnih nesreč. Na srečo morajo imeti traktoristi varnostne kabine ali loke, ki preprelujejo najhujše. Na upravi za notranje zadeve opozarjajo na budnost, posebno še, ko se na traktorskih prikolicah vozijo tovori, ki niso varno naloženi, ali se na njih vozijo tudi občani. 31. marca ob 16.30 seje zgodila prometna nesreča v naselju Ptujska Cesta pri G. Radgoni. Otrok-kolesar K. B. s Stave-šinskega Vrha se je s skupino kolesarjev spustil po klancu in zaradi neprimerne hitrosti padel po cestišču ter se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico v Maribor. 3. aprila ob 14.00 se je na Prešernovi cesti v Ljutomeru zgodila prometna nezgoda zaradi nepravilno naloženega tovora na priklopniku traktorja, ki ga je vozil Silvo Sedlak iz Hermancev. Ko je prehiteval kolesarja Alojza Kosija iz Ljutomera, se je tovor premaknil, treba narediti naš, Elradov sistem CATV omrežja. Po tržnih analizah smo izdelali projekt osvajanja CATV programa Gorenja Elrad. Osnova je bila izdelana leta 1982, nato projektno obdelana in razdeljena po letih z razvojnimi nalogami. V minulih treh letih smo elemente kablske-ga omrežja razvijali in vpeljevali v proizvodnjo. Na osnovi izkušenj in spoznanj pri uvažanju elementov smo le-te obnavljali in izboljšali. Zdaj imajo boljše lastnosti, saj so odpravljene napake, ki smo jih ugotovili pri izkoriščanju.« Med prednosti projekta je Štefan Vučak uvrstil še »možnost prenosa lokalnih postaj in informacij. Ker gre za polprofesionalne naprave, sta zagotovljeni velika kakovost in zanesljivost delovanja sistema. Ko je vpeljan dvosmerni sistem, je možno, da gredo informacije od uporabnika do dajalca. Na ta način se da v posameznih stanovanjih kontrolirati požare in vlome ter po kablskih omrežjih prenašati računalniške podatke in daljinsko upravljati z raznimi drugimi za to primernimi stroji.« Na vprašanje, če ni posredi plagiat, kopiranje ali nekaj podobnega tistega, kar že imajo Japonci in razviti svet, je sogovornik odvrnil: »Dejstvo je, da si mi ne moremo privoščiti bazičnega razvoja in je naš aplikativni razvoj v tem smislu, da proučimo vse tuje izdelke in jih oplemenitimo z našim znanjem ter tako dosegamo, upajmo, večjo kakovost od tistega, kar bi lahko po normalni poti uvozili za drage devize.« B. Žunec zadel kolesarja in ga poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal v bolnišnici v M. Soboti. 5. aprila ob 12.00 seje na lokalni cesti v naselju Stara Cesta zgodila prometna nesreča, ko je voznik traktorja Branko Pajčlar s Petanjec vozil z neprimerno hitrostjo. Na prikolici je imel naložena drva, na njih pa sta sedela zakonca Martin in Veronika Horvat s Stare Ceste. Na klancu je zašelo traktor zanašati. Voznik Pajžlar je zapeljal v jarek, traktor se je prevrnil, Horvatova pa sta se hudo poškodovala. TATVINA DEVIZ 5. aprila ob 21.00 je Jože Co-pot s Cvena na postaji milice prijavil krajo. Med 24. marcem in 5. aprilom mu je neznani storilec ukradel iz omare v spalnici 1000 šilingov, 100 mark in 50-kanadskih dolarjev. Za neznanim storilcem poizvedujejo. Potrebno pa je povedati, da se doma ne splača hraniti deviz, bolj na varnem bodo v banki. Ekološka ocena Pomurja bi morala biti osnova, kadar govorimo o prostoru, je bila večkrat izrečena pripomba na razpravi o dolgoročnem načrtu razvoja občine Murska Sobota, ki jo je organiziralo društvo za varstvo okolja v Pomurju, udeležili pa so se je poleg naravovarstvenikov tudi strokovnjaki za nekatera področja gospodarstva. Uvodoma je Rudi Horvat naštel predvidene posege v prostor na območju soboške občine. Največ posegov je predvidenih na kmetijskih zemljiščih in zaradi tradicije »gradnje na očetovi zemlji« tudi največ pripomb (štirideset gosto tipkanih strani) na družbeni plan. Veliko je predvidenih zložb, osuševanja in namakanja, ki so vzrok za konfliktna stanja na terenu. Še vedno mo- KROG- SATAHOVCI Samopostrežba še letos? Letos naj bi začeli z gradnjo samopostrežne trgovine tudi v Krogu. Sedanja trgovina je utesnjena in ne dopušča do-voljšne založenosti in izbire. Prav zato je krajevna skupnost Krog—Satahovci zagotovila in v dobršni meri komunalno uredila gradbeno parcelo. Zdaj je vse odvisno od Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote, ki bi s tem predvsem ob koncu tedna precej razbremenila samopostrežne trgovine v občinskem središču. Se bodo obljube res pravoča- -js- sno uresničile? Obletnici krvodajalcev Krajevna organizacija Rdečega križa Ljutomer, je pripravila priložnostno proslavo ob 110-le-tnici RK Jugoslavije in 33-letnici krajevne organizacije. Na krajši slovesnosti, ki je — kljub vabilom — minila brez udeležbe predstavnikov DPO in KS, ki so bili vabljeni, je zbranim krvodajalcem spregovorila Anica Žunič — govorila je o pomenu Rdečega križa in krvodajalstvu — predsednica krajevnega odbora RK, krvodajalcem,pa so za 5-, 10-, 15-, 20-, 25- in 30-kratno udeležbo na akcijah podelili priznanja. Teh priznanj je bilo 140. Za 30-kratno dajanje krvi sta prejela priznanji Anton Jurša in Božo Mlinarič, Francu Šauperlu, ki pa je dal kri že 69-krat, so izročili šopek. Slovesnost sta popestrila Mešani pevski zbor in Ljutomerski oktet kulturnoumetni-škega društva Ivan Kaučič. D.L. UKRADEL 700 kg BETONSKEGA ŽELEZA Od 24. marca do 2. aprila je neznani storilec z delovišča novega mostu čez Ščavnico pri Biserjanah ukradel 700 kg betonskega železa v palicah, dolžine 4 m. Splošno gradbeno podjetje Konstruktor iz M. Sobote je oškodoval za 200 tisoč dinarjev. Velikokrat se tatvine zgodijo na deloviščih, kar priča o tem, da ta niso dobro zavarovana, oziroma da tisti, ki morajo paziti na družbeno lastnino, niso dovolj budni. POŽAR NA BAKOVSKI CESTI 2. aprila ob 16.00 je izbruhnil požar na leseni baraki Splošno gradbenega podjetja Konstruktor na Bakovski cesti. Pogorel je del barake in več opažnih plošč, ki so bile shranjene v baraki. Škode je za 2 milijona dinarjev. Požar so pogasili gasilci iz M. Sobote, vzrok požara pa še raziskujejo. čno odmeva tudi napovedana gradnja hidroelektrarn na Muri, krajinska osnova in preučitve vplivov na okolje, pa osnova in sklep zadnjega posvetovanja na to temo v Radencih. Načrtovani površinski odkopi kremenčevega peska pri Kuštanovcih ter gramoznici na Ivanjcih in pri Krogu se razhajajo z zaščito obdelovalnih površin; varstvo voda, pri katerem naj bi bil poudarek na izboljšanju kakovosti vod in očiščenju Ledave ter Mure, pa usmeritev, ki bi jo morali čim prej s papirjev prenesti in uresničiti v praksi. Tako kot od besed preiti k dejanjem pri ureditvi odlagališča nevarnih odpadkov, o katerem se v Pomurju (in drugod) dogovarjajo že nekaj let, skupne rešitve pa še niso našli. Malo pozno pa pristopamo tudi h gradnji plinovoda in načrtujemo policentrični razvoj, kar pomeni, da se bo gradilo tam, kjer so že urejeni potrebni infrastrukturni objekti in se bodo intenzivneje razvijala obstoječa krajevna središča in mesta. ROGAŠOVCI Okrog bančne agencije čisto zares Izpostava Ljubljanske banke— Pomurske banke v Rogašovcih v utesnjenih prostorih dokaj uspešno posluje že celo desetletje. Da bi posodobili poslovanje, si že tri leta prizadevajo, da bi z lastnimi sredstvi zgradili paviljonsko stavbo, vendar se skoraj po nepotrebnem zatika okrog zemljišča. Posebna komisija si je prejšnji teden ogledala prostor za novo gradnjo, ki povsem ustreza. V banki pravijo, da bodo izpostavo v Rogašovcih ukinili in preselili v kakšno bližnje krajevno središče, če v nekaj tednih ne bodo dobili lokacijskega dovoljenja. Več kot očitno je, da gre za nepotrebna zavlače vanja! -js- KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Na slavnostni seji skupščine in DPO krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, so podelili priznanja OF z bronastim znakom. Prejeli sojih: Anton Kosmajer (Stanetinci), Roman Prelog (Stara gora), Franc Trstenjak (Čakova), Gasilsko društvo in oddelek milice Videm ob Ščavnici. telefonov V šestih vaseh krajevne skupnosti so se resno lotili priprav za napeljavo telefonskega omrežja. Vsak od zainteresiranih, teh je -zdaj 154, bo odštel za novo pridobitev 250 tisoč dinarjev, dobršen del sredstev pa so zagotovili s krajevnim samoprispevkom. Čaka jih tudi precej prostovoljnega dela. Interesentov za priključke je v križevski krajevni skupnosti še dosti več, vendar nekateri očitno računajo na poznejšo priključitev, zlasti na dvojčke. Take priključke bo krajevna skupnost dovolila, če bodo poravnali enake obveznosti kot drugi. -js— AGROSERVIS REŠUJEJO V SOZDU ABC POMURKA Rešitev je v posodabljanju, novih programih in zdravih odnosih znotraj DO. V delovni organizaciji Agroservis iz Murske Sobote, v kateri so delavci marca zaradi začasnega povečanja vrednosti točke in norm prekinili delo, so 3. aprila na četrtkovem sestanku družbenopolitičnih organizacij s predstavniki sozda ABC Pomurka uspeli najti rešitev. Še večja pomoč delavcev skupnih služb je preprečila načrtovano tretjo zaporedno prekinitev dela avtomehanikov Agroservisa. V Agroservisu je 205 delavcev v prvih treh mesecih zabeležilo 261 milijonov dinarjev celotnega prihodka, oziroma 54,9 milijona čistega dohodka. V dogovoru s' predstavniki ABC Pomurke, katere članica je tudi DO Agroservis, so se dogovorili, da bodo ves čisti dohodek razdelili za osebne dohodke. Manjkajočih 11 milijonov za prispevke oziroma obveze do širše družbene skupnosti bodo premostili s pomočjo Interne banke ABC Pomurke. Tako bo poslej OD. ki je januarja znašal 43.883.00 dinarjev, s povišanjem vrednosti točke v februarju skupaj z v četrtek sprejetim 15-odstotnim B. Bavčar V razpravi je bilo največ govora o tem, kakšno energijo naj bi uporabljali in kot krajinski prednosti omenjani predvsem geotermalna energija, po besedah Staneta Juršiča »energija bodočnosti mesta Murska Sobota«, in bioplin ter kot varianta tudi izdelovanje špirita iz slame. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi interpretaciji Alojza Kavavaša o ljudski kulturi panonskega ljudstva in preživetju na malih obedelovalnih površinah ob upoštevanju komparativnih prednosti; ter s pomočjo drobnega gospodarstva. Ob vsem slišanem pa komentirati, da bi se morali pri načrtovanju nadaljnje usode prostora, v katerem živimo, resneje obnašati, predvsem pa najti skupni jezik za celotno pokrajino ob Muri, ne pa parcialno cefrati energijo in sposobnosti posameznikov v njej ter pozabljati na osnovno — zemljo in ekološke poglede razvoja. Prvi praznik KS Minulo soboto in nedeljo so v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici proslavili svoj prvi krajevni praznik. Minil je v znamenju številnih prireditev. Že v soboto zjutraj so učenci osnovne šole 12 talcev pripravili svoj dan in na njem predstavili svojo pestro kulturno in športno dejavnost, zvečer pa so praznik počastili s slavnostno sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Na slavnostni seji je Milan Ti-šler, predsednik KK SZDL na kratko orisal dogodke 3. aprila 1945 in nato povzel 40 letni razvoj te krajevne skupnosti. Ugotovil je, da je še veliko problemov — ceste, oskrba in osnovno šolstvo — nerešenih, vendar pa so vse te naloge skrbno zapisali v sedanji srednjeročni načrt. Ne samo krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije, marveč vsi krajani se bodo morali zavzemati za uresničitev zastavljenih nalog. Ob tem pa pričakujejo tudi pomoč širše družbe-no-politične skupnosti. S slavno- povečanjem vrednosti točke večji za 35 odstotkov. S predstavniki ABC Pomurke, ki jih je vodil predsednik K PO tega sozda, so se še dogovorili, da bodo, takoj ko bo stekla redna izdelava pločevinastih delov, ki jih za TAM izdeluje Agroservis, začeli s posodobitvijo servisa za motorna vozila. Proizvodnja za TAM je že v poskusnem obratovanju. tako da bodo servis začeli posodabljati še pred poletjem. Za dobro sodelovanje s Tovarno avtomobilov iz Maribora se je še posebej zavzel predsednik ABC Pomurke Gusti Grof. Ob naštetem so skupne službe za reševanje gospodarskih vprašanj stne seje so ponesli tudi venec k spomeniku padlih talcev in po- 3. aprila 1945 — na pragu svobode, so fašistični kozaki -v Blaguškem gozdu ustrelili 12 talcev. Lojze Veberičje v soboto zvečer na sprejemu za nagrajence in udeležence slavnostne seje, podrobneje obrazložil takratne dogodke, saj je bil priča skoraj celotnemu dogajanju tiste dni. V spomin na žrtve so v Vidmu ob'ščavnici že pred leti poimenovali šolo v Osnovno šolo 12 talcev, letos pa so sprejeli sklep, da bodo na ta dan praznovali tudi svoj krajevni praznik. delili priznanja KK SZDL — plaketa OF z bronastim znakom. V nedeljo so se že zjutraj krajani pomerili v malem nogometu in streljanju z zračno puško, sekcija žena pa je pripravila lično razstavo domačih izdelkov. Kulturno umetniško društvo Videm ob Ščavnici pa je popoldne izvedlo dramo F. S. Finžgarja, Razvalina življenja. Dušan Loparnik premestile na Agroservis svojega ekonomista. Temu ukrepu bo sledilo nadaljnje urejanje kadrovskih vprašanj. Med drugim bodo v kratkem naredili povzetek stanja, poslovanje pa bodo podprli z računalniškimi obdelavami. Vodstvo Agroservisa se je uspelo dogovoriti še za sodelovanje z Avtomo-tom iz Celja, tako da bodo na Agroservisu ponovno uvedli prodajo avtomobilov po sistemu staro za novo. Vsa rabljena vozila bodo pred prodajo urejali na soboškem Agroservisu in tako povečali obseg dela in dohodek.. Slednje ni nepomembno, saj jih ob visokih obvezah, ki izhajajo iz nove naložbe, namenjene Tamovemu programu, bremenijo tudi obresti za obratna sredstva. Samo lani so za tovrstna posojila plačali 73 milijonov obresti. Pomagal jim bo tudi TAM. s katerim naj bi za delo iz Tamovega programa dosegli ugodnejšo ceno. Boris Hegeduš STRAN 20 VESTNIK, 10. APRILA 1986