Štev. 28.	V Ljubljani, 9. julija 1919.	Leto L1X.
/
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat. . 60 , , , . trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine,
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačaU po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Naše strokovno tajništvo
je ustanovljeno ter sprejema stranke vsak dan dopoldne od 10. do 12. ure.
Isti čas je mogoče govoriti tudi z urednikom Učiteljskega Tovariša.
Uradni prostori obeh so v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstropje.
Kdor želi pismenega odgovora od tajništva ali uredništva, naj vselej pošlje znamko za odgovor.
Debata o načrtu zakona narodnih šol v Narodnem predstavništvu.
Beograd, koncem junija 1919.
Kakor smo v uvodnem članku zadnje številke naznanili, je bil načrt na dnevnem redu v Narodnem predstavništvu dne 25. junija t. 1.
Tega dne na večer tako okolo 7. ure po odmoru, ko so prvi žarki električne luči razsvetlili veličastno dvorano starega dvora, kjer so seje Narodnega predstavništva, se je začela debaat o izpremembi in dopolnilu zakona narodnih šol.
Na galerijah je bilo mnogo poslušalstva: učiteljstva, dijaštva. novinarjev in drugih, a med njimi tudi naši dragi gosti iz Ljubljane, tov. Jelene, Gnus in Gangl, katerih prihod je dospel v srečnem času. Poslanske klopi so bile precej polne poslancev, ki prelistavajo in pregledavajo naš načrt ali pa se mirno razgovarjajo.
Minilo je precej let, odkar nisem bil v parlamentu in ko sem se zadovoljeval samo s časopisnimi poročili. Tu vidimo v novem parlamentu naše nove države nepoznane obraze naših bratov Iz novih krajev, a med njimi vendar zapazim mar-sikako osebnost naših starih parlamentarcev, ki so sedeli na poslaniških klopeh in nas njihova prisotnost spominja pro-šlosti našega burnega življenja in strankarske borbe.
Iz razmišljanja nas zbudi glas ministra Prosvete g. Ljube Davidoviča, ki započne svoj ekspoze o zakonu narodnih šol. Vsa njegova pojava, vsebina govora in način, posebno ton niegovega glasu vlivajo neko posebno zarpanje. G. Davidovič je po
svojem temperamentu in po posebni pri- j rodni umni spretnosti eden od onih mož, ki zbude pri ljudeh dobrohotnost in človečnost, a kadar se te, po besedah nekega pisatelja, pri ljudeh probude, mogoče jih je povesti in skloniti za vsako dobro stvar.
Njegov irovor tvori umetniško celoto. Na eni strani popularizirana študija vsega prosvetnega problema in naloge, ki nas čaka, na drugi strani umetniška slika učiteljske prošlosti. našega življenja in delovanja, naših borb in stradanja. Tu prinašamo poedine konture njegovega govora, a v enih prihodnjih številk bomo objavili govor v celoti po stenografičnem zapisniku, kakor tudi govore vseh ostalih narodnih zastopnikov, ki so govorili pri tej priliki.
Ko je z uvodnimi besedami in utemeljenimi razlogi pojasnil, da zahteva goli interes uka in narodne prosveve povišanje učiteljskih plač, kar se predlaga s ,em načrtom, je g. minister istočasno lepo naglašal, kako osnovna narodna šola v desego nalog sedanjosti poleg svoje naravne naloge, ki jo mora imeti, mora istočasno služiti interesom kraja, kjer se nahaja, kar more izvesti in ustvariti samo usposobljen in materijalno občuvan učMelj, ki donaša v učiteljski posel vso svc.jo silo. Poudarja, da so bili ričultati osnovne šole sijajni, ali je, pravi, naša krivda, da se nismo postarali, da se s stvarjanjem posvetnih ustanov očuva to znni.je iz osnovne šole.	»
Najbolj! program in največje učne reforme ne veljajo nič, ako učitelj ne dela, kak^r t<eba in kolikor treba; toda če ostane v tokih razmerah, on tega ne moie storiti. Za tem prehaja na vse prav-ce učiteljskega dela v prošlosti in posebno v najfinejši umetniški sliki z naj-izbranejšimi besedami poudarja učiteljsko narodno delo, pripravljanje narodne duše kakor v šoli tako izvun šole za velike dogodke in veliko zgodovinsko vlogo, ki se je odigrala za naš narod. Veliki, največji del zaslug za dosežene rezultate pripisuje učitelju.
Četudi je njegov govor precej dolg, on ne dolgočasi, ampak vzdrži v napeti pazljivosti vso skupščino in vse nas na galerijah in prehaja na najlepši del svojega govora, ki je bil vzvišena pesem prelite krvi in istinite požrtvovalnosti učitelja za našo narodno stvar. Spominja na mlajše učitelje-častnike, ki so padli
krvavih prsi tam ob Vardarju in na kani enitih poljih Macedonije v ognju sovražnih krogel. Govori o težkem nacionalnem delu učitelja v Macedoniji, spominja na četaško akcijo, ki so jo učitelji obdržavali in razvijali. Spominja na učiteljskega sina vojvodo Brano, največje domovinsko požrtvovanje, ki je človek sedanjosti more dati im je dal skiomni in siromašni dom učiteljski; spominja na učitelja Lazarja Kujundžiea, njegovo junaško smrt in moralni heroizem njegove majke, ko so jo ob mrtvem sinu Turki vprašali: »Baba, reci, je li to tvoj sin?«
G. Davidovič je završil svoj govor ob burnem aplavzu vse skupščine, in da ni bila ta zadeva že poprej po klubih raz-jašnjena, bila bi njena usoda s tem govorom rešena.
Po govoru g. ministra so se vrstili izbrani in lepo zamišljeni govori ostalih zastopnikov. Tema je bila v resnici hvaležna in nudila je najobširnejše polje za ovor poslancem iz naroda kakor tudi ostalim.
Za g. ministrom je govoril vrlo lepo in preudarno bosanski zastopnik g. Stanko Pavičič.
Za tem govori v imenu radikalnega kluba g. M. Dragovič, poslanec-seljak. On je jasno z zvonkim glasom očrtal svoja opazovanja o pokretu in delu učitelja. Poudarja pojavo, kako je bilo mnogobrojno premeščanje po prošnji v sedanjosti in premeščanje po strankarskih vzrokih v prošlosti, a temu so vzrok slabe materialne razmere učiteljstva, ki se bori zaradi šolanja svoje dece, da pride v mesta, ker nimajo sredstev, da jo iz sela šolajo. Prinaša značilni fakt, da je danes preprost seljak poudarjal, da je treba
'nikom zasigurati materialni položaj, da bi mogli nezavisno in dobro vršiti poverjeni jim posel. Dalje govori o učiteljskem delu. Z aplavzom je pozdravljen, •:o spominja na takozvani učiteljski polk v Šumadijski diviziji, ki so v njem vsi vodniki in komandirji učitelji. Prosi v imemu svoje stranke za sprejetje tes?a zakonskega načrta in rešenje učiteljskega vprašanja, ki bi ga njegova stranka že poprej rešila, da nisosteca dogodki preprečili.
Za tem stopi na govornico g. Milivoj Bašič, nekdanji šolski nadzornik v Kraj-ni. Govori v imenu stranke nacionalcev. Opozarja, da vidi le ozka pamet v tem načrtu samo povečanje uradniških plač, a
.irša vidi pomoč narodni šoli in narodni bodočnosti. Poudarja, kaj o vse učitejji delali v prošlosti, a opominja, da jih čakajo širše in večje zadače v bodočnosti. Poudarja in očrtava težkoče dela in prilike, ki se z njimi učitelj bori, in kontrast med veličino dela in nagrade. Kaže na to, kako so učitelji celo oni mali prosti čas na četrtek in nedeljo žrtvovali za delo v nadaljevalnih šolah in poljedelskih zadrugah in to vse za malenkostno plačo od 50—100 dinarjev.
Zahteva posebno nagrado za vsako kulturno delo učiteljsko izvun šole. Ra-duje se, da načrt obsega vse učiteljstva Jugoslavije.
Dobi besedo g. Nastas Petrovič, ki poudarja kot redko neopažen pojav fakt, da ni niti enega poslanca, ki bi bil pr: 5 • ven temu načrtu. Vsi poslanci in vse po-litiške skupine so zanj in tako ni treba dalje govoriti. Tega načrta ni . a p mer braniti, vsi ga pojmimo in shvatamo kakor treba. Potrebno je samo, da ga soglasno sprejmemo.
Po govoru g. Nastasa Petroviča so se nekateri gospodje vzdržali od nadaljne besede, ko so uvideli, da je povedano v glavnem vse.
Govorili so še gg. Mita Klicin, Stanko Banič, en Slovenec socialist, ki naj nam oprosti, da njegovega imena z našo najboljšo voljo nismo čuii, da bi ga mogli zabeležiti.
S tem je lista govornikov bila izčrpana in načelna debata zaključena. Na koncu povzame besedo izvestilec g. Sv. Dzordževič, naš kolega. On poudari fakt, da je to prvi slučaj in prvikrat, da izvestilec nima nikakega posla, ne da brani pred kom, ne da objašnjuje načrt. Z gor-kimi besedami se zahvaljuje v imenu učiteljstva Narodnemu predstavništvu.
Za tem je načrt stavljen na glasovanje. Glasovalo je 158 poslancev in vsi glasovi so bili za!
S tem je bil načrt sprejet in seja zaključena.
Šolskim vodstvom in uči-telfstvu v uv&ževanje.
1. V razpredelku »opomba« redno podpisane plačilne liste naj vrnejo šolska vodstva (ravnateljstva) deželnemu knjigovodstvu šele tedaj, ko dojde denar in se ta izplača učiteljstvu. Na plačilni list
LISTEK.
t Malki Pušenjakovi.
Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
Blaga njena duša se je preselila dne ¡■5. junija t. 1. ob pol 8. uri zjutraj v lepši ^aj, kjer ne vlada prevara in zmota. Rodila se je 8. julija 1875 kot hči nadučitelja "a Cvenu pri Ljutomeru. Študije je dovršila z zrelostnim izpitom v Mariboru pri sol. sester. Usposobljena je bila v Ljubljani. Pri nameščenju je ni bila sreča mila. vedno je želela v domači kraj, toda usoda ]0 je zanesla v Konjiški okraj. Tu je deloma 13 let in priljubila se je ljudem, po-Sebno pa mladini. Duh ljudomilosti in spoštljivosti je ni navdajal samo med šolskimi stenami, nego jo je spremljal vse-P0vsod. Ganljiv je bil prizor na postaji, v° se je vrnila njim tako priljubljena gospodična po drugi operaciji ma staro acna mesto. Dosti učencev ji je prihitelo uro daleč naproti, ne da bi jih kdo opo-
zarjal na to — in iskren je bil pozdrav, ki se popisati ne da.
Dobre volje za šolsko delo ji ni ne-dostajalo; toda njeni dobrovoljnosti so se ustavljali raznovrstni zadržki. Bolezen ji je nakopala več nego leto neprostovoljne brezposelnosti. Takrat se je kazalo zlato nieno srce doma. Domačinom, kakor napram vrstnikom je bila popustljiva in prizanesljiva ter prijazna z vsemi.
Kar se tiče narodnosti se lahko reče: »Dajte nam dosti takih učiteljev in rešena bo za vedno prekrasna naša Jugoslavija!«
Predraga Malka, obdajale so Te najlepše dobrine, in rosi se mi oko, če mislim, da Te ni. Prepričana sem tudi, da se veselijo snidenja s Teboj v boljši bodočnosti vsi kolegmje in kolegi.	F. R.
Pomoč alkoholikom in njih svojcem!
Alkoholizem je socialno zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške družbe kot take in drugič, ker se
da ta bolezen ozdraviti edino le s socialnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga mora oprijeti po svojih organih tudi najmočnejši družabni organizem — država.
Naša iavnost vidi v pijancu brezčast-nega in delomržnega človeka, ki bi lahko I opustil brezmerno uživanje alkohola, ko | bi le hotel. Alkoholizem je po njegovem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznika in zato se ne briga veliko zanjo.
Ta obskodba je krvična. Med skrbstvom za slepce, gluhonemce, pohabljene in jetične ter skrbstvom alkoholikov obstoji važna razlika. Medtem ko prvi prosijo pomoči, jo drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo ali nočeio videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpodbiti se mu mora dobra vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju.
Da pritegnemo te naloge v svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici so-
dijo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 22. maja 1919 ustanovila tiri poverjeništvu za socialno skrb P r o t i a 1 k o h o 1 n i oddelek. Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim:
a)	kot posvetovalen in posredovalen organ;
b)	s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok in
c) za zdavljenje alkoh^ikov. V interesu javnosti je, da vsi dobro misleči podpirajo urad, ki upravlja socialno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. T'-pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresuje za naloge, ki jih ima državni protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občmstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost

naj zabeleži šolsko vodstvo vsako izpre-membo, oziroma pomanjkljivost, kar bo uvaževalo dež. knjigovodstvo pri novem nakazilu plač in se tako prihrani često-krat mnogo nepotrebnega pisanja. — V shičaju, da je bil premeščen kateri učitelj v teku prejšnjega meseca in so se mu nakazali prejemki — radi zakasnelega ali nemogočega pravočasnega naznanila premestitve - na staro službeno mesto, naj pošlje šolsko vodstvo premeščenemu učitelju prejemke na nov naslov in to zabeleži v plačilnem listu. Na ta način bodo šolska vodstva v »dobi preseljevanja« pospeševala prejemanje dohodkov, za kar jim bo prizadeto učiteljstvo gotovo hvaležno.
2.	Da se pospeši nakazovanje prejemkov osebito na novo nastavljenim učiteljem in suplentom, naj šolska vodstva takoj naznanijo nastop službe okrajnemu šolskemu svetu in poročilu priložijo osebno popisnico.
3.	Najkrajša pot za dosego pomak-nitve v višji plačilni razred, oziroma stopnjo je vlaganje prošenj potom okraj. šol. sveta, ki mora že itak podati svoje poročilo glasom naredbe štv. 361 z dne 20. februarja t. 1.
4.	Oni učitelji in učiteljice, ki so napravili meseca maja t. L usposobljenostni izpit, se uvrste s 1. junijem v V. plačilni razred 1. stopnjo. Kdor še ni prosil za uvrstitev, naj to stori čimprej in prošnji priloži usposobljenostno izpričevalo. Tudi vojnodraginjska doklada se odmerja na podlagi prebitega drugega izpita.
Službe.
Vprašanje na višji šolski svet.
(Iz bivše Slov. Štajerske.)
Ob prevratu so pognali nemškutar-ske učitelje iz njihovih lepih mest, kar smo vsi odobravali. Na mesto teh pa so pod roko — navadno z bližnje sosedne šole — namestili nove učne osebe, pri čemer se je reklo: začasno! Ti pretne-ščenci, navadno poročeni, so se tjakaj selili z vso svojo imovino, ker se jim je zagotovilo. da se bo ob razpisu v prvi vrsti nanje oziralo.
Ti so se vsi, osobito voditelji, na novih mestih lepo udomačili, in nobenemu ne bo zameriti, ako se bo branil s toplega mesta z vsemi štirimi. Sicer pa traja ta provizorij že tako dolgo, da bo kmalu ! iz tega difinitivuml Ta premeščenja so se vodila v okraju, in kdor ni imel sreče, da bi živel v takem okraju, in najsibo pri lem tudi siužbeno 10—20 let stareji, je j lepo gledal, kako si njegovi mladi tova- ! riši udobno urejajo nov dom, a on lahko j čaka na razpis, ki bo najbrž o svetem Ni-kohju in pri katerem bo sigurno propadel. TaKo se godi, da smo tovariši, ki imamo 20 ali še več službenih let, še vedno učitelji, a mladi učitelji, osobito oni, ki so bili svoj čas oproščeni vojaščine, so daens šolski voditelji na bivših nemškutarskih večrazrednicah z lepim stanovanjem, šolskim vrtom in opravilno doklado! Ali se nas tu ne loteva gnev?
Kje je tu socialna pravičnost? Vedno in vedno se nam pravi: »Potrpite!« To lepo besedo slišim sedaj že nekaj let, pravila jo je bivša Avstrija, ki je po nem-škutarski protekciji pod roko »službeno« oddaajla službe, še v večji meri pa jo slišim sedaj, ko so se malone vse službe oddale pod roko! Seveda se pravi: začasno — toda t. j. nezakonito — vse službe se morajo v gotovem roku razpisati in de-finitivno zasesti. Ako so za nas zakonite dolžnosti, moramo imeti tudi zakonite pravice!
Niso mi znane razmere na Kranjskem, govorim le o Slov. Štajerski — tu
ne velja noben izgovor, da še meje niso ugotovljene. Da celjsko, konjiško, slove-njegraško in mariborsko glavarstvo ne pridejo pod Nemško Avstrijo, to vemo vendar vsi! V konjiškem okraj, glavarstvu so namreč razpisali samo učiteljske službe, a nadučiteljskih ne — do teh drugi nimamo pravic!^To se godi v demokra-ški Sloveniji! Še bivši nemški štajerski .solski svet si kaj takega ni upal! Ali se bojijo drugih starejših kompetentov?
Pravica nad vse! Protekcija naj bi pri nas ne bila znana! Vsakemu, kakor si je zaslužil!
Zato vprašam:
1.	Ali se učiteljske in voditeljske službe ne mislijo razpisati povsod, kakor to veleva zakon?
2.	Zakaj se z razpisi — morda namenoma — tako dolgo odlaša?
3.	Kdaj bo prišel tisti srečni čas, ko pridemo tudi zapostavljeni do pravice?
Nato zahtevamo odločnega odgovora — v dejanjih!
ALBIN SPREITZ:
Več demokratizma v šolsko sobo!
(Referiral na dom. učit. konferenci.)
Današnja doba stoji v znamenju demokracije. Padli so že in še bodo krvosesi, tirani, imperialisti et konsorte. Nočem se spuščati v politiko, temveč govo-rii bom o vzgojnih stremljenjih današnjega časa. — Ze v šolski dobi se naj položi temelj k bodočemu socialnemu udejstvovanju mladine v človeški družbi.
Kakor ni zidana hiša trdno, ki nima močnih podstav, tako tudi je demokracija le nekakšen dekorativni nakit, če naj učinkuje na ljudi, ki so v razvoju že dovršeni.
Torej kratko! Za uprav demokraško čuvstvovanje, delovanje in nehanje se mora položiti temelj že v osnovni šoli.
Preidem k praktičnemu delu!
Na višji stopnji osnovne šole se naj povsod ustanavljajo po angiesko-ameri-ških pravcih razredni odbori iz učencev in učenk istega razreda.
Temu odboru, ki je voljen popolnoma demokraško po večinskem sklepu, prepuščamo predvsem takozvano nižjo disciplino, ki jo mora v drugem slučaju učitelj vršiti.
Odbor, sestoječ iz predsednika, podpredsednika, tajnika in 2—3 odbornikov, ima v prvi vrsti skrbeti ^a red, vzorno in dostojno vedenje učencev med odmori, na potu v šolo in domov, nadalje vplivati s prijateljskimi odnošaji in tudi z disciplino na snago pri součencih ter z lastnim lepim zgledom navajati k marljivosti, točnosti in resnicoljubnosti. Predlagati ima razredniku, katere šolske zamude naj opraviči ali ne. Določati mora tudi od slučaja do slučaja, kdo naj oskrbuje snaženje šolskih tabel, prinašanje vode itd.
Kot disciplinarna sredstva so odboru na razpolago prijateljski opomini, svarila in eventualno izobčenje gotovih renitent-nih součencev za nekaj časa od prijateljskega občevanja součencev istega razreda.
Pri velikih kršitvah intervenira odbor razrednika, ki vrši discipliniranje.
Odbor naj skliče vsak teden redne seje, sestavi zapisnik in obelodani sklepe. Ako so sklepi nepravilni, tedaj poseže razrednik vmes. Ako nastajajo prepiri, tedaj se voli razsodišče, kakor so v raznih društvenih pravilih predvideni.
Če nastanejo nepremostljivi prepiri, tedaj razpusti razrednik odbor in zasnuje po glasovanju drugega.
Odbor se voli vsak mesec, oziroma se potrdi prejšnji, eventualno z gotovimi izpremembami.
Vem, da nekaterniki porečejo: To ni nič za naše razmere; če že ni vse norija, je takšna stvar vendar predalekosežna, ker otroški razum za to še ni prav zrel.
K temu pripomnimo sledeče: Res je, da je v prvem času ta novotarija danaidno delo in je mnogo rabuk, vzbun in malo vidnega uspeha pri tem.
Vočigled dejstvu, da se je v zapadno-evropskih državah že obnesla ta uredba in pokazala že obilnega sadu, pa je tudi pri nas kaj takšnega mogoče, dasiprav nismo že iz ranih let vzrasli v demokracijo. Pomnim, da je tov. Flerč že tudi oral tozadevno ledino.
Uspeh tega ustroja je uvo±\i: materialni in formalni.
Prvi obstoja v tem, da učence uvajamo v razumevanje ustavoznanstva, drugi pa obstoja v medsebojni ubranosti in zavednosti dolžnosti in pravic bodočih aktivnih državljanov ter v uprav de-mokraškem mišljenju, ki se zasaja že zgodaj v mladino. Potrebno je le dvoje: vera in dobra volja.
Sklepam z besedami našega velikega romarja Ivana Cankarja: »Verujmo, zakaj le v veri je moč, zmaga in odrešenje k
RACI C BOŽO:
Kaj bo s solskimi knjigami?
Malo polemike ne škoauje dobri stvari. Uiede solskin knjig, smo v precejšnji zadregi, venaar pa se ni stvar tako opasna, kakor se zdi nekomu v 2t>. štev. »učit. Tov.« Knjige so zaradi preobrata in vojne jako zastarele — ziasti računice. ¿animive pa so, ker se čitajo naloge ka-Kor pravljice iz devete dezeie. ¡Najbolj zastarela je Stiasnega računica za pon. šole. ~itaj, kaj se je dobilo pred 10. leti v Krškem za 1 krono, primerjaj današnje cene .n plače 1
Uiede abecednikov se ne more nihče izpodtikati. Vidrovo »Moje prvo berilo« ni »nevarno« šestletnim šolarekorn in prav tako v Kleinmayrovin »Abecednikih« ne najdeš nobenega spomina na Avstrijo. Ze v izdaji iz-1. 1915. nimaš več cesarske pesmi.
Novih knjig za enkrat še ne bo. Ko pa izidejo, bodo mnogo dražje, ker so ravno tiskarske potrebščine silno drage in jih je težko dobiti.
¿¡Šolski list« je sicer lepa ideja, pa zaradi velikih stroškov in pomanjkanja papirja neizvedljiva.
Brez strahu sežemo po starih knji-! gah, ki so le deloma uporabljive. Ni se nam treba bati »inficiranja z avstrijskim duhom«, četudi bi bil na vsaki drugi strani cesar Franc Jožef.
Skrbeti pa je treba za pisalni materi-jal v prvem redu, v tem smo menda edini, in to naj bi prevzel višji šolski svet resno in takoj v delo. Pisava današnjih učencev je na deželi, kjer ni dobiti ne zvezkov, ne papirja, naravnost strašna. Naj se vsaj ta prepotrebni materijal odvzame uavijalcem cen in špekulantom, ker sicer bo čez 10 let mrgolelo analfabetov tudi v Sloveniji.
Poudarjam pa, da nisem proti »Šol. listu«, razmere bodo pokazale, da se dobra ideja za enkrat ne da uresničiti. Ali je kdo prevzel zalogo knjig iz bivše c. kr. dvorne založbe na Dunaju? Ce že plačujemo dolgove, vedimo tudi, zakaj srno jih plačali. _
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Slovenska Šolska Matica. Publikacije za 1. 1916—18 so dotiskane in se bo-
na svoj delokrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj.
Protialkoholni oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, njihovi sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali siromaku, vdanemu alkoholu ter ga pripravili zopet k treznemu in rednemu življenju, naj se zglase pismeno ali ustmeno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, c'.': se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča,, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevah kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna.
V slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani — zlasti otroci alkoholika — potrebni posebnega pravnega varstva, jim bo proti alkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zagotovil. To velja zlasti za mladoetne
otroke, ki so v nevarnosti, da jim njihov oče ali mati, ki sta vdana alkoholu, zapravita vse imetje, tako da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad zahtevo izposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma da se oddajo v primerno vzgoje vali š č e. Ravnotako se bo na zahtevo poskrbelo, da se postavi alkoholik zaprav-ljivec pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih ali na izrecno željo žene, oziroma moža, da jo pospeši.
Enako bo protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe, sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okrviru zakonitih določb možno.
V delokrog tega urada sodi nadalje posredovanje, da se delamržne alkoholu vdane osebe, ki so alkoholiki, spravijo v poboljševalnico, oziroma po r trebi tudi v prisilno delavnico.
Važna je tudi naloga protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše
ves alkohol, da se družinski člani alko-I holika poučijo, kako morajo vplivati na i slednjega z zgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem | času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa sodi tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacientov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bolniščriicah poseben oddelek.
To je na kratko delokroe na novo ustanovljenega protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodelujejo pri delu za streznenje našega naroda. Ako pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost.
Protialkoholni oddelek nrl n^ver: nišivr za socialno skrbstvo.
do začele te dni razpošiljati. Vsak društ-venik prejme Letopis in Bežkovo U k os 1 o v j e. Članarina za 1. 1919 znaša 8 K. V zalogi so še vse stare knjige. Cena je označena v Letopisu.
Društvene vesti.
Ljubljansko učiteljsko društvo vabi svoje člane na zborovanje, ki bo v nedeljo, 13. julija t. 1. ob 3. uri pop. v prostoril Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Učiteljski tiskarni.
-j- Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Ljutomerske okolice ima svoj občni zbor v soboto, dne 19. t. m., ob 10. dop. v Učiteljski tiskarni. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem delovanju in predlog, da se združimo z ljublj. učit. društvom v Ljubljani. Na ta dan vljudno vabimo. — Janko Zirovnik, t. č. predsednik.
+ Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je imelo 3. julija v Radovljici svoj redni občni zbor ob izredni udeležbi članov. Društveni predsednik pozdravi navzoče zborovalce, predvsem tov. Vilka Rusa iz Kranja, ki je poselil zborovanje. — Iz tajnikovega poročila posnemamo, da ima društvo 49 članov ter je imelo redne svoje mesečne sestanke, na katerih so se stavili različni predlogi, ki smo jih poslali na pristojna mesta.
Sklene se, da se računi sklepajo z 31. decembrom vsakega leta, zaradi tega je odpadlo poročilo blagajiničarke, ki nam pa poda račune na prihodnjem občnem zboru, ki se bo vršil meseca februarja. Nato je predlagal tov. Vilko Rus iz Kranja o najvažnejših nalogah naših stanovskih organizacij ter nam podal jasno sliko v svojem nad 1 uro trajajočem predavanju ter žel na koncu govora občo zahvalo in priznanje. Upamo, da nas še večkrat razveseli.
občni zbor Zavezi zahvalo za trud in delo, ki ga je imela, da smo dosegli v gmotnem oziru to. za kar smo se pehali leta in leta. Sprejetih je bilo še nekaj predlogov in resolucij.
Za deleagta za Zavezino zborovanje sta bila voljena: tov. Fr. Jaklič in Kati Drolova, za namestnika Gorišek Josip in Seinol Ivan.
V novi odbor, ki se je takoj konstituiral, so bili voljeni: Franc Jaklič, predsednik; Janko Baraga, podpredsednik; Erna Omanova, blag.; Sega Ivan, tajnik; Ažman Josip in Kati Drolova, odbornika, zaključi predsednik zborovanje z željo, da se kmalu vidimo.	—ič
-r Učiteljsko društvo novomeškega okraja. Učiteljstvo novomeškega okraja ima — glasom sklepa stalnega odbora — v sredo, 16. julija t. 1., ob 8. uri v novomeški gimnaziji svojo neuradno in neobvezno skupščino.
Istega dne ob 3. uri popoldne pa ima novomeško okrajno učit. društvo v dekliški šoli izredni občni zbor, na katerem se pomenimo o nadzorniškem vprašanju. Pridite vsi!	Odbor.
-f Litijsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 18. junija t. 1. v Litiji. Po pozdravu in kratkem pregledu društvenega delovanja med vojno se tov. predsednik s toplimi besedami spominja vrlega tovariša Janka Stepišnika, ki nam ga je iztrgala vojna. Iz obile tvarine dnevnega reda so se izluščile naslednje resolucije:
1.	Ce se doseže sporazum vodstev obeh učit. organizacij za združenje vsega učiteljstva v enotno organizacijo, je naše društvo načeloma za ta sklep.
2.	Pri razkosanju veleposestev naj se misli tudi na šolo ter odmeri gozd m potrebno zemljišče za preizkuševališče, nasade itd.
3.	Skupne nedeljske šolske maše pod učiteljskim nadzorstvom, ker šele zadnji čas ponekod uvedene in ker na več šolali niso izvedljive, naj se odpravijo. Starši naj ob nedeljah in praznikih nadzorujejo otroke v cerkvi. Zaveza naj na višjem šolskem svetu izposluje razveljavljenje dotičnega odloka.
4.	Sedanja sestava okrajnih šolskih svetov je delo Šusteršičevega terorizma in za sedanje razmere nevzciržijiva. • bo okrajni šolski svet res demokraška institucija, naj razveljavi dež. vlada vse mandate zastopnikov občin in bivšega deželnega odbora v to korporacijo ter imenuje nove zastopnike, tako da dobe vse tri slovenske stranke po enega zastopnika in njegovega namestnika.
5.	Vsi referenti za šolske zamude in pregledovalci računov in proračunov krajnih šolskih svetov naj dobe za svoje delo primerne nagrade.
6.	Zvišanje članarine na 48 K letno se odobri. Kar smo si priborili, vse se je izvršilo potom organizacije. Dajmo ji tudi mi, česar potrebuje ona od nas.
7.	Nameravana zveza vsega jugoslovanskega učiteljstva v Unijo se odobrava.
/
8.	Zaveza se naprosi, da posreduje, ¿a se nemščina v višje organiziranih šolah kot neobvezni predmet odpravi. V novi svobodni državi naj bo konec nagega hlapčevanja. Starši, ki žele, da se niihovi otroci uče nemščine, naj te ure pcsebe plačajo.
9.	Zaveza naj posreduje na višjem Šolskem svetu za odpravo, da ne bodo delili krajni šolski sveti voditeljem treh dnevnih dopustov, ampak višja šolska obkst.
10.	Zaveza naj dela na to, da bodo učitelji tudi kakor državni uradniki.
11.	Zaveza naj porabi svojo avtoriteto, da se učiteljstvu ali vsaj učiteljem vojakom — vštejejo vojna leta dvojno.
12.	Društvo protestira proti zasede-nju našega ozemlja ter zoper razkosanje našega naroda in naše domovine, ker je tako postopanje proti načelom svobode, samoodločbe in demokratizina.
Izvrše se še volitve delegatov za Zavezo in stari odbor se izvoli z vzklikom.
Bil je lep dan, zato prekratek. Obilna udeležba, pristop novih članov, jasni obrazi in živahnost so znaki novih časov. Bojevniki naših vrst so dobili najlepše zadoščenje. Pomladili so se, domače in tujerodne tirane njihove pa je odnesel veter. Sešli se bomo sedaj večkrat. Na prihodnjem zborovanju nam povedo tovariši vojaki kaj iz svojih doživljajev. Kraj in čas zborovanja se naznani v »Tovarišu«. Na zdarl
+ Učiteljsko društvo novomeškega okraja je zborovalo dne 21. junija v Toplicah. Vrlo razveseljivo dejstvo je, da stanovska zavednost ni privedla samo dokaj lepega števila bližnjih tovarišev in to-varišic, temveč je prignala celo one s periferije, ki se niso plašili muk, ki so vsekakor združene s potovanjem iz neprometnih krajev.
1.	Po presrčnem pozdravu veleza-služnega predsednika tov. Matka, ki je še s posebnim zadovoljstvom pozdravil navzoče tovariše in tovarišice Slomškove Zveze, poudarjajoč Ganglove besede, da se imamo v stanovskih zadevah združiti vsi brez ozira na politiška ali druga individualna naziranja posameznika, je prešlo zborovanje na druge točke dnevnega reda.
2.	Tovariš Marok nam je v svojem dobro zasnovanem referatu podal nekaj smernic o zgodovinskem pouku, ki smo jih z zadovoljstvom in splošno pohvalo sprejeli.
3.	a) Sklene se urgirati na višji š. svet zaradi srbo-hrvatskega tečaja, ki se ima vršiti v prvih dneh počitnic in ki ga vodi g. Wester, ravnatelj novomeške gimnazije.
b)	odpošlje se protest zaradi »slabih prometnih razmer« odpovedane okr. učit. konference. Zborovalci smo na stališču, da omenjenih konferenc neizogibno potrebujemo — še posebno, ako vpošteva-mo, da so v vojnih letih okr. učit. konference izostale, kar smo pač preboleli, ali za letos in bodoče se pa nikakor ne moremo sprijazniti z dejstvom, da nam višji š. svet odpove okr. učit. konferenco. K besedi se oglasi okr. šolski nadzornik Grad, češ, da višji šolski svet ne bo zbog našega protesta predrugačil svojega mnenja t. j. odredbe. Ker smo pa vsi na stališču, da okr. učit. konference potrebujemo, jo zahtevamo in jo tudi skličemo po predlogu predsednika Matka na dan 16. julija v Novem mestu. Povrnitev polnih stroškov, za okr. učit. konferenco, ki nam pripadajo, Poklanjamo v dobrobit oslepelim vojakom.
c)	Tovariš Štular predlaga odločno zahtevo po novih šolskih knjigah, ker se ie baje bati, da zaradi starih zalog lahko shajamo z ono staro šaro še kakih par let, kar pomeni šoli velikansko cokljo.
Anketa za sestavo novih šolskih knjig, ki se je menda že sestala, naj izvoli upoštevati naše zahteve.
d)	Spričo občutnega pomanjkanja vseh šolskih potrebščin, osobito zvezkov, naj vlada pravočasno poskrbi, da se ti ne-dostatki odpravijo, sicer učiteljstvo odganja vsako odgovornost glede uspehov touka.
4.	Med slučajnosti se vplete želja, od-nosno zahteva, da se razpiše volitev v ?kr. šolski svet, kakor se je to na bivšem ^ajerskem že zgodilo, ker je funkcijska ^ba eo ipso že potekla.
Tovariš predsednik se zahvali za °^i!no udeležbo in pozornost ter zaključi zborovanje z »Na svidenje 16. julija v N°vem mestu!«
+ Učiteljsko društvo za Sv. Lenart *,®lov. Goricah je imelo svoje zborova-¡•e dne 26. rožnika t. 1., na katerem se je 'volil po uradnem poklicu predsednika ^menčiča in njega namestnika Froma ^opet nov odbor: predsednik F. Kranjc, 'am. Mat. Perger. tajnica K. Schweiger-i;Va in blagajnik dosedanji odbornik Rado
°v»čič.	i
Novo izvoljeni preds. Kranjc se pro-tivi prevzeti društveno vodstvo zaradi obilih poslov, naposled se vda soglasni zahtevi, h kateri pa tudi on dostavi svojo zahtevo in pogoj, če se takoj poravna vsa tekoča in zaostala društvenina, čemer so se vsi navzoči odzvali. Blagajniku se naroči, da pobere tudi od ostalih društve-nino. Kdor ne izpolni svoje dolžnosti v določenem roku, naj se poroča predsed iiiku.
Došli dopisi so se rešili. Za delegate Zaveze sta bila izvoljena tov. M. Perger in Lj. Lorber, namest. M. Urh. Delegata imata predlagati pri deleg. zborovanju, da bi suplenti plačevali le polovico članarine, t. j. 24 K, da bi se jih ne sililo na ročiti »Popotnika« in »Učit. Tovariša«; to se je bilo sklenilo po nasvetu blagaj nika tov. Rada Kovačiča. Prečita se poročilo tov. Guste Janežičeve o deleg. zborovanju Zveze v Celju dne 16. aprila 1.1
Soglasno je bila sprejeta prošnja tov. T. Steianciose iz Rogatca, da pošlje društvo Zavezi sledečo resolucijo:
Marsikateri ni mogel po preteku dveh let po maturi iz raznih, neprostovoljnih zaprek napraviti usposobljenostnega izpita. Zveza in Zaveza se naprosita za posredovanje na merodajnem mestu, da se temu učiteljstvu šteje:
1.	Vsa službena doba v pokojnino
2.	Doba, ki so jo preživeli na fronti, oziroma pri vojakih, dvakratno, kakor se je govorilo in obljubljalo vso vojno, ali pa vsaj v razmerju 1 : 1V£ )za 4 leta se šteje 6 Jet.)
3.	Da se mu štejejo def. leta od tistega roka, ko bi naredil prov. učitelj usposobljenostni izpit, ako bi bile normalne razmere.
Tov. Jos. Mavrič predlaga, da naj društvo posreduje, da preskrbi okrajni šclski svet za vse šole državne zastave. Sprejeto!
Predavanje predsedn. tov. F. Kranjca o voj. spominih na Italijanskem kot kad. asp., potem kot praporščak in poročnik v Kotorski boki in Albaniji, je bilo vrlo zanimivo. kar se bo še nadaljevalo na prihodnjem zborovanju meseca avgusta pri Sv. Trojici v Slov. Goricah.
Naposled se je vršila prisega navzočega učiteljstva naši srčno ljubljeni državi po okraj. šol. nadzorniku Ivanu Ko-ropcu.
4- Učiteljsko društvo za laški okraj
je zborovalo v sredo, dne 2. julija t. 1., v ljudski šoli pri Sv. Jederti nad Laškim. Dasi zaradi skrajno slabe poti in deževja ni bilo pričakovati posebne udeležbe, vendar se je ob prihodu na zborovališče moralo zaiskriti oko veselja vsakomur, ker naštel je lahko 62 zavednih članov in članic iz prav vseh šol našega okraja. Pa kdo bi tudi ostal doma! Vsaj je bil vendar naznanjen prihod našega, res našega nadzornika L. Cerneja, ki smo mu položili v roke slovesno službeno zaprisego, da hočemo tudi nadalje biti vredni sinovi i vredne hčerke majke Jugoslavije ter ji posvetiti z radostnim srcem vse svoje duševne in telesne sile!
Radost in ponos sta nam polnili dušo, ko smo poslušali duha ljubezni pro-žete besede g. nadzornika do našega stanu, naše organizacije, naše mile Jugoslavije.
Bil je slovesen in ganljiv trenutek za marsikaterega, ko so se dvignili kakor na znamenje trije prsti v zrak in zado-nela je glasna, pa odločna beseda prisege. Z obraza pa si lahko čital: »Tukaj ne govori jezik, tukaj je duša, ona prožeta duša jugoslovanskega učitelja do svojega naroda!«
Prisostvovali smo pouku o tesno-pisju tov. Pukmeistra v višji skupini. Priznati mu mora vsakdo železno pridnost in veselje do tega predmeta. Ker nam je pa predavatelj naznanil, da sestavlja tudi tozadevno »Začetnico«, smo uverjeni, da bo z njo napravil veliko uslugo meščanskim in trgovskim šolam ter drugim slič-nim institucijam.
Večji del zborovanja pa je bil posvečen izvajanjem tov. predsednika, ki se je ravno prejšnji dan povrnil iz Beograda, kjer je bil kot odposlanec s tov. Ganglom in Jelencem.
Vest, da se je srečno porodila UJU, da je šola podržavljena, da so učitelji državni uradniki, končna povoljna ureditev naših prejemkov, 321etna službena doba, odprava tajne kvalifikacije — vse to so bile novice, vredne našega veselja ter burne pohvale, ki jo je žel tov. predsednik ob sklepu svojega podavanja. Tudi časten sprejem deputacije od bratskih hrvatskih in srbskih učiteljev, nadalje od g. ministrov Kramarja Ln Davidoviča je napravil na poslušalce najboljši vtisk, kakor tudi vest, da se bo pri učifelju upoštevalo razen uspehov v šoli tudi izvun-šolsko delovanje na prosvetnem in gospodarskem polju v prid naše Jugoslavije.
Vsa ta dejstva so pomogla, da smo pozabili na še vedno padajoč dež, slabo in na večinoma dolgo pot. Ko so se še določili delegati za Zavezino zborovanje v osebah tov. Franja Zupančiča, Joška Velkavrha in namestnic tov. Milke Um-bergerjeve in Ide Mazijeve, smo se razšli zopet ojačeni in pogutnnejši kot kdaj poprej na delo za narodov blagor.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 5. junija 1.1. v Ormožu. Ta dan je učiteljstvo storilo službeno zaprisego v roke okrajnega šolskega nadzornika Pavla Flereta, kateri je pojasnil slavnostni akt prisege, ki velja našemu novemu kralju in naši novi državi Po končani prisegi so navzoči zapeli narodno himno Lepo našo domovino. Zaradi tega je imelo zborovanje slovesen znača; in je bila udeležba — izvzemši dveh odsotnih tovarišic — polnoštevilna. Na novo so pristopile tovarišice: Slavica Vojmlo-vičeva in Zofija Okornova iz Središča, Josipina Sitarjeva iz Velike Nedelje in Ivanka Jagodiceva iz Tomaža.
Društveni predsednik tovariš Josip Rajšp pozdravlja z veseljem mnogoštevilne zborovalce, predstavi novovstopivše člane, ter predavatelja tovariša Flereta in gosta tovarišico Svetlinovo iz Bol-fenka.
O velikonočnem delegacijskem zborovanju Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na nekdanjem Štajerskem je poročal tovariš Rosina, o obravnavi zamud pa podaval zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu tovariš Rajšp. Okrajni nadzonik tovariš Flere pa nam je z znano jasnostjo predaval o preustrojitvi šolstva, o dosedanjih uspehih na tem polju in o vprašanjih, ki še pridejo v razpravo. Podal nam je tudi na tozadevno prošnjo tovariša Kosija v kratkih potezah smernice za pouk v poedinih predmetih.
Predlagali in sprejeli so se različni predlogi, kakor zastran učiteljskih stano vanj, katerih vrednost se baje hoče odtegniti od aktivitetnih dokiad, in v zadevi draginjskih dokiad, za katere so učitelji-vdovci tako krivično prikrajšani, ter zaradi neplačanih računov učiteljev-komi-sarjev. Za prihodnje zborovanje se določi 7. avgust pri Jeruzalemu.
Po zborovanju se je vršil skupen obed v gostilnici »Pri zlatem jelenu.«
aaa.ižuw«<itf«-vmiii'itiwim
Kronika.
Petindvajsetletnica učiteljevanja. Te
dni je prexeklo 25 let, kar so se maturanti iz leta 1894. razšli. Tovariši iz tega leta, kako mislite! Bi li ne bilo prav, da se snidemo v teh počitnicah, kar nas je prikorakalo čez Goigato do te učiteljske postaje gotovega dne v Ljubljani? Sporoči mi vsak udeležnik po dopisnici svoje misli! Sestanek bi bil gotovo na mestu, naj se nekateri nismo videli od razstanka, v svobodni naši državi pa povečini še ne. Iskren pozdrav vsem! A. R a p e.
= Šolstvo na prvem mestu, iz Beograda poročajo z dne 6. t. m.: V naši državi je treba postaviti 8000 novih šol in namestiti 10.000 učiteljev. Vlada je odobrila kredit 10,000.000 dinarjev v ta namen. Rešitev te predloge ima prednost pred vsemi drugimi.
= Domovi za deco. Narodno predstavništvo v Beogradu bo v kratkem sklepalo o zakonu za pozidavo domov za deco.
= Dijaki na potovanju. Dne 19. t. m. dospe v Ljubljano klub beograjskih maturantov. Izletniki si ogledajo mesto in okolico ter prirede koncert. Posetiti nameravajo tudi Bled, Kranj, Kamnik in Vrhniko. Dne 24. t. m. se od nas poslove in odidejo v Karlovac. — Ministrsvo pro-svete je odredilo, naj se vsako leto ob velikih počitnicah vrše velika potovanja dijakov širom naše države. Naši dijaki spoznajo na ta način krasote in zanimivosti svoje lepe in velike domovine.
= Sola In politika. Preteklo nedeljo se je vršil v Ljubljanskem Narodnem domu zbor zaupnikov JDS. Sprejetih je bilo več resolucij. Omenjamo one, ki se tičejo šolstva. Resolucija glede vseučilišča z veseljem ugotavlja, da smo po 70 letnem boju končno dospeli do ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. »Ob tej priliki se zahvaljujemo beograjski vladi za njeno razumevanje naših teženj. Zlasti smo ji hvaležni zato, da se že letošnjo jesen otvo-rijo na ljubljanskem vseučilišču 4 posvetne fakultete. — Resolucija glede učiteljišča zahteva od poverjeništva za uk in bogo-častje, naj skrbi zato, da bomo imeli dovolj in dobrega učiteljskega naraščaja. Učiteljišča, ki morajo biti vsa državna, naj se takoj reformirajo. Na njih naj se nastavljajo najboljše učne osebe. — Reso-ucija glede vzgoje mladine zahteva od poverjeništva za uk in bogočastje, naj ukrene vse potrebno, da se bo odgajala mladina v jugoslovanskem državnem duhu. Izdajo naj se tozadevna navodila in potrebni spisi, a izvrševanje tega vpra-
šanja tičočih se ukazov naj se strogo nadzorujejo. — Resolucija glede krajnih šol. svetov zahteva od viade, da razpusti vse one krajne šolske svete, ki delajo proti naredbi deželne vlade, po kateri morajo biti šolski prostori v času, ko ni pouka, na razpolago tudi JDS ^a prirejanje shodov in Sokolom za telovadbo. — Resolucija glede strokovnih in obrtnih šol zahteva, da se ustanovi čimveč takih šol, ki naj pomagajo razvijati pri nas udomačene obrti ter dvigati domačo industrijo. Pri tem je treba gledati, da se šole razdele enakomerno po vsem slovenskem ozemlju, zlasti naj se upošteva Maribor, kjer se naj poleg drugih ustanovi slovenska trgovska akademija.
= Prva hrvatska knjigarna v Subo-tici. Knjigotržec Josip Kacina je otvoril v Subotici prvo hrvatsko knjigarno in papirnico. Tamkajšnji Hrvati se jako okoriščajo ob novem domačem zavodu.
= Češka vlada. V novi češki vladi je naučni minister češki socialni demokrat Karel Mabrrnan, ki je zavzemal isto mesto v Kramarevem ministrstvu.
= Nemški dijaki proti latinici. Dunajski visokošoici so sklenili z.ihtevati od akademskega senata, naj ne bodo doktorske diplome več izvršene v latinici, ampak z gotiškimi črkami.
Polemika.
Oinožene učiteljice.
»Domoljub« odreka nam omoženim učiteljicam možnost pesvetiti se tako svojemu poklicu kakor neomožeue gospodične.
Ce res že moremo služiti v dveh poklicih; pa eno je, da tudi učiteljevanje smatramo bolj kot opravilo srca, kakor pa borbo za ljubim kruhkom.
Povem naj samo en slučaj iz svojega mnogoletnega učiteljevanja.
Prišel je v sredi šol. leta v drugo šol. leto majhen, prijazen deček. Bil je nezakonski otrok, potiskan od hiše do hiše. Mati je bila v svetu iiot natakarica, oče, oblagodarjen s številnim legitimnim zarodom, ga je dal k svojim staršem, da si zmanjša stroške.
Smilila se mi je uboga sirota in hotela sem, da bi mu bila vsaj šola prijeten dom, če ga drugače nima. Otrok mi je vračal ljubezen s pridnostjo.
Sedim nekoč med odmorom na katedru. Pa pride deček k meni, me objame in reče: »Vi ste moja mama!« Ne morem popisati, kako me je veselilo to priznanje. Bolj vesela sem ga bila kot bi bila, če bi dobila deset pohvalnih dekretov.
Ali pa bi mogla dečku zbuditi toliko ljubezni, ako bi bila neemožena učiteljica, ki ji je tuja mala otroška duša!?
Iz Jugoslavije.
—	V proslavo kraljevega imendana
se vrši — kakor nam uradno poročajo — po odredbi vriiovne komanae v Beogradu one 12. t. m. cvetlični aan v korist našim uivaliuom, in sicer to pot hkrati po vsej državi. —- Poživljamo učiteljstvo, naj kot vedno tudi pri tej ciovekoijuoni prireditvi požrtvovalno sodeluje.
—	Odbor Siib žena za slročad v Ljubljani je nabral od meseca avgusta iyia do meseca marca t. J. 25d.ii/3 K 82 vin. Iz tega zneska so prejeli podpore: dijaški kuhinji »Domovina« in »Ljudska kuhinja« v Ljubljani, dijaške kuhinje v Mariboru, Celju, Kranju in Novem mestu ter stradajoča deca v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob bavi, na Jesemcah-bavi m v Trzicu, dalje društvo za otrosKo var stvo in mladinsko skrb v skupnem znesku 64.000 K. Za nakup obleke, perila obutve siiomašni deci je odbor izdal 73.617 K 23 vin. Stroški za preskrbo in spremstvo stradajočih otrok, ki jili je odbor poslal na Hrvatsko, znašajo skupno 4692 K. V Srbijo je poslal oaoor 1782 parov ženskih črevijev, 593 parov dekliških črevijev in 51 zabojev obleke, perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 126.370 K. V Sabec in Valjevo je odbor poslal po 3 zaboje raznega blaga v skup ni vrednosti 35.000 K.
—	Dr. Henrik Tuma — umrl. V noči od sobote na nedeljo je umri, zadet od kapi, vodja slovenskih socialistov dr. Henrik Tuma v Trstu. Ves socialističen Trst žaluje za njim. Dr. Tuma je bil, pre den je pričel s pravniškimi študijami, učitelj v Postojni. Za našo organizacijo se je vedno zanimal. Blag mu spomin!
—	Poročil se je vladni oficial Zvoni-mir Gregorič v Ljubljani z učiteljico Angelo Mandljevo. Čestitamo!
—	Na na$iov deželne vlade! Po »Novi Dobi« je celjski okrajni šolski svet mrtvouden, ker dež. vlada ni potrdila novo predlaganih članov okr. šol. sveta! Ze od novega leta ni imel seje, in zaradi malomarnosti vlade, ki so ji morda strankarske stvari važnejše od šolskih, seje
mogoče še eno leto ne bo! Zato se ne sestavlja nobena terna, se ne govori o razširjanju šol itd. — učitelji, ki imajo prošnje za mesta, ki so bila že pred letom dni prazna, pa čakajo, čakajo in čakajo! Prošnje bodo menda splesnile, a prošnjiki med tem že umrli, pa bo mir! — Ako ne posluje novi okr. šolski svet, naj ima seje stari, saj je bil tudi popolnoma slovenski! To zavlačevanje pa naj — vzame vrag!
—	Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili zrelostni izpiti od 3. clo 5. julija. Predsedoval je ravnatelj Anton Dokler. Aprobirani so bili vsi kandidati in obe kandidatinji, ki sta obiskovali 4. letnik: Bitenc Karel iz Ljubljane, Bolliar Alojzij iz Kamnika, Burja Rihard iz Ljubljane, Debeljak Albert iz Ljubljane (z odliko), Deržaj Emerik iz Ljubljane, Kurnelj Metod iz Ljubljane, Potisek Ivan iz Ljubljane (z odliko), Prosenc Rudolf iz Ljubljane, Seliškar Anton iz Ljubljane, Strei Alojzij iz Mokronoga, Trošt Franc iz Vipave (z odliko), Tscherne Alojzij iz Morobice, Vidmar Karel iz Ljubljane, Vit-tori Srečko iz Gorice, Završnik Rudolf iz Preddvora (z odliko), Zupančič Josip iz Novega mesta, Zabkar Josip iz Krškega (z odliko), Kosančeva Pavla iz Ljubljane (z odliko), Leskovčeva Amalija iz Blok (z odliko), privatist Prestor Niko iz Ljubljane, hospitanti Grašič Franc iz Kranja, Flehan Albin iz Ljubljane, Podržaj Ferdinand iz Ljubljane, Završnik Stanko iz Preddvora (z odliko). Med šolskim letom 1918/19 so napravili zrelostni izpit: sale-zijanec Knific Franc, Torkar Ivan in Weber Alojzij, ki sta bila več let v ruskem ujetništvu, ter poročnik Lachainer /van iz Postojne.
—	Roditeljski sestanek na IV. mestni šoli v Ljubljani se, je vršil ob obilni udeležbi staršev v ponedeljek, 30. junija t. 1. G. šolski zdravnik dr. M. Rus je poučil navzoče v poljudni obliki in zanimivah slikah o vplivu alkohola v higieničnih, socialnih in pekunarnih ozirih. Predavanje je bilo dolgo, a vendar vsem prekratko. Ko je g. doktor govoril že nad poldrugo uro in omenil, da bo kmalu končal, so se matere oglasile, da naj nadaljuje, ker bi ga raden še poslušale. To je znak, da je g. predavatelj ubral pravo struno in da je obvladal povsem predmet predavanja Dosegel je popolen uspeh; slab učinek alkohola na človeško dušo in telo je slikal v tako pestrih barvah in s tako živo besedo, da je gotovo vsak navzoč oče in vsaka navzoča mati sklenila v svoji duši: Ne» moj sin ne bo pijanec; moja hči no bo pijanka! To pa je bil namen g. doktorja. Gasiti, kar je že napol pogorelo, je brezuspešno delo; stari rod izpreminjati pojde težko; pijanec se izpreobrne, ko se v jamo zvrne; a mladi rod, našo mladino obvarovati pred to kugo, to se nam lažje posreči, ako vsi merodajni faktorji zastavijo svoje sile v ta namen. Za tako plemenito stremljenje pa je pridobil g. dr. Rus vse navzoče na zgoraj omenjenem sestanku in s tem veliko pripomogel k dosegi smotra, ki za njim stremi šola. G. doktorju bodi izrečena javna zahvala na njegovem trudu, da bi na ta način pripomogel naši Jugoslaviji do krepkih, krepostnih, zdravih in jakih državljanov; starši, ki so bili na predavanju, so svojo hvaležnost izrazili z živahnim ploskanjem ob koncu predava-teljevega govora.
—	Slovenska univerza in telovadba v šolah. Deputacija „Jugoslovanskega kluba" je posredovala pri ministru pro-svete v zadevi univerze in telovadnih organizacij. Minister skliče te dni vse slovenske poslance vseh treh strank na skupno zborovanje in iz Ljubljane dr. Ma-jarona. Sklepi bodo merodajni za ministra. V zadevi naraščaja telovadnih organizacij „Orel" in „Sokol" je minister izjavil, da je priporočil vsem poverjenikom Sokolsko organizacijo, toda vse njegove odredbe veljajo v enaki meri za „Orle", kakor za „Sokole".
—	Iz mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O izredni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v ponedeljek, dne 23. junija, in nadaljevala v sredo, dne 25. junija, smo prejeli sledeče obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Na znanje se vzemo bistvene kuren-cije. Naknadno se odobre nekateri dopusti učiteljstva, ki jih je bilo zaradi nujnosti odrediti iz predsedstva.— Zapisnik zadnj odrediti iz predsedstva.— Zapisnik zadnje redne seje, ki se je vršila v soboto, dne 10. maja. se odobri brez ugovora. O razpisu višjega šolskega sveta glede nadzorstva šolske mladine pri verskih vajah se izvrši daljša razprava. Mestni šolski svet se smatra tu nekompetentnim kaj odrejati, Ker stoji na stališču, da je po obstoječih zakonitih določilih ureditev nadzorstva stvar lokalnih konferenc. Pritrjuje pa dodatnemu predlogu, naj bi se obvezne šo-larske maše ob nedeljah in praznikih na vseh ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah opustile. — Stanislava Iskra, doslej
suplentka na II. mestni deški šoli, se imenuje za dobo potrebe za začasno učiteljico. Poročila vseli slovenskih ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol za šolsko leto 1917/18 se vzemo na znanje in se imajo predložiti višjemu šolskemu svetu. Uva-žuje se resolucija, naj bi se s prihodnjim šolskim letom po možnosti na vseh šolah uvedel nerazdeljen dopoldanski pouk, ker prevladuje mnenje, da se s tem dosezajo boljši učni uspehi. Reši se več prošenj za denarno podporo, ki jih je višjemu šolskemu svetu predložiti s priporočilom, da jim ugodi. Naglasa se potreba, da se pre-urede nekateri šolski rajoni, da se tako razbremene nekatere šole, ki so prenapo-ijene in da se v tem pogledu šole kolikor mogoče izenačijo. Zadevo naj tekom počitnic uredita administrativni in pedagoški referent po dogovoru s šolskimi vodstvi. Višjesodno oblastvo je naprositi, naj podrejenim okrajnim sodiščem naroči, do so v svojih sodnih poizvedbah napram šolskim vodstvom preciznejša in konkretnejša. Mestni šolski svet se pooblasti pri vojaškem poveljstvu izposlovati, da bi učiteljstva v počitnicah ne klicalo v de-janjsko vojaško službo. Višji šolski svet je nujno naprositi, naj revidira imenovanja izza zadnjih desetih let, da se s tem popravi krivica, ki je zadela različne šolnike in šolnice. Obe učiteljski organizaciji naj se pa naprosita, da čimprej vpošljeta tozadevni materijal, ki se potem predloži višjemu šolskemu svetu v pospešeno ura-dovanje. Ker je dnevni red izčrpan in ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi potem predsednik sejo.
— Otroška prireditev v Tržišču (Dolenjsko) ob priliki zaprisege učiteljstva je kaj iepo uspela. Krepka deklamacija »Mi vstajamo« je uvedla prireditev. Deklice v narodnih nošah so nam zapele nekaj srbskih in hrvatskih narodnih pesmi, igra »V delu je sreča«, ki predočuje boj proti alkoholu, je prav lepo uspela. Nekateri igralci so prekosili sami sebe, posebno crevljar in zli duh, pa tudi krojač in mizar, bodisi v igri kakor tudi v odločnem nastopu. Vso prireditev je zaključila živa slika ob zvokih narodne himne »Lepa naša domovina.« — Uvideli smo pri tej priliki, da je prirejanje otroških iger veii-Kega pomena. Želeti bi bilo, da ima vsaka šola primeren oder, tak, kakršnega ima v Tržišču. Tovarišu Skulju kakor njegovim sotovarišem pa smo hvaležni za lepo razvedrilo in poučno prireditev.
— Iz Ormoža nam pišejo: Neki vinski trgovec s Kranjskega je kupoval vina po ormoško-ljutomerskih goricah. Na potu pride tudi v Pavlovski vrh blizu Svetinj. Tam zapazi pri neki viničarski hiši moško osebo, ki mu je bila jako poznana.
—	Spremljevalec razjasni, da je to neki g. Koltelekar, ki je prišel od nekod s Kranjskega. Sedaj je tu pri svoji sestri, ki je posestnica vinograda. Taisto je naravnal, da mu je polovico vinograda odstopila, rekoč ji, da v novi državi ne sme imeti prevelikega posestva, ker ji ga drugače odvzamejo. Tako je brž vaš vitez Kaltenegger dobrega spomina vendar v Jugoslaviji postal viničar, ki se posebno zanima za ormoške Nemce in nemškutarje. —
Dobro bi bilo malo pogledati za njim in ga poslati v nemško obljubljeno deželo.
Književnost in umetnost.
Popotnik. Vsebina 5. in 6. štev.: Razprav: 1. H. Schreiner: Kratek pregled o razvoju slovenske ljudske šole. 2. J. Bau-kart: Politična naloga šole. 3. Dr. Franc Derganc: William James. (Dalje.) 4. Pav. Flerč: Nekaj o učiteljevi pripravi za pouk. — Iz šolskega dela: 5. Ivan Ioma-šič: Risanje u narodnoj osnovnoj školi. 6. F. V.: Moderna latinska naloga. 7. —m—: Vojni izpiti. — Razgled: A. Slovstvo: Matija Pire: Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. — Fran Erjavec: Naša Istra (F. Kranjc) B. Časopisni vpogled: »Narodno šolstvo«; odgovor g. dr. A. U—u v »Času« (Pav. Flere). C. To in ono: Anketa za preosnovo srednjih šol. — Načrt okvirnega zakona o učiteljski izobrazbi na Češkem. (—č). — Preosnova šolstva na Poljskem. (Fran-čev). — Zakon o otroškem delu. — Tečaj za učitelje na obrtnih nadaljevalnih šolah.
—	Francozi o Jugoslovanih. (F. V.)
Stritarjeva antologija. Uredil in uvod napisal dr. Iv. Pri j a tel j. V Ljubljani 1919. Izdala in založila »Tiskovna zadruga«. 8 a, 247 strani. — V obširnem uvodu antologije nam je na podlagi novih virov pokazal urednik, kako je zrastel iz podlage kraja in časa v boju in trudu veliki mojster in patriarh našega slovstva. Stritarjeva svetovnoširoka izobrazba z izrednim vzgojiteljskim darom je prišla v prid njegovi kulturni misiji v malem, šele nastajajočem narodu. Stritar je nekaj desetletij držal v rokah vse niti, ki se ovijajo
najrazličnejših panog leposlovja: lirike, epike, dramatike, književne, umetniške, socialne, politiške kritike. Stritar je centralna postava slovenske literature, zako-nodajatelj in vzornik svoje dobe. In to dobo nam je naslikal urednik dr. Prijatelj z globokim umevanjem tako mojstrsko, ua smemo njegovo estetsko,kritično analizo sieti med liajduhovitejše slovenske literarne študije. — Antologija nam nudi izbor Stritarjevih pesmi ene umotvorne oblike, ki ne predstavlja njegovega najmočnejšega izraza, pač pa njemu najmi-itjšc duševno deco, ki jo je negoval in pestoval od mladih nog do pozne starosti s posebno ljubeznijo. Ker so Stritarjeve pcezije že pred leti pošle , bo vsak prijatelj njegove Muze z veseljem pozdravil okusno opremljeno knjigo, ki nam v dodatku podaja izbor poslednjih, dozdaj še neznanih pesmi. — Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani (Sodna ul. št. 0.) broš. 15.— K, vezana K 18.— po pošti 50 vin. več.
Naši himni. Vsa vodstva ljudskih in meščanskih šol ter ravnateljstva srednjih šol opozarjamo že danes, da izideta prihodnji teden v Učiteljski tiskarni himni »Lepa naša d o m o v i n a« in »B o ž e pravde ti što spase«, stavljeni dvoglasno s spremljevanjem harmonija (orgel) v posebnem ličnem tisku in s popolnim besedilom. Naročila — najbolje za vse razrede šol, oziroma učitelje skupaj — sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica, 6. — Besedilo druge himne je tiskano v cirilici in dodano, premenjeno za naše razmere, tudi v latinici. Da si učenci višjih razredov ljudskih in vseh razredov meščanskih in srednjih šol osvoje popolnoma in trajno besedilo, naj vodstva, oziroma ravnateljstva pri-poroče z okrožnicami i učencem nakup teh himen, ker je cena tako nizka, da si jih vsak lahko nabavi.	—ar.
O slovenskih narodnih nošah je izdal naš marljivi profesor Sič brošuro v založbi »Tiskovne zadruge«. V njej so zbrani opisi vseh slovenskih noš. Ženski svet ima sedaj lepo priliko, da si popravi svojo spakedrano nošo. Čas bi že bil, da uvede nšoo ženska inteligenca in bodimo prepričani, da pride tudi na deželo. Mesta niktirajo modo, ki prehaja sčsoma tudi na deželo. Če bi nosile nošo gospe in gospodične, bi jo kmalu videli pri ženah in devojkah na kmetih. Brošura je po-rabna pri pouku, zato naj bi jo imele vse šole.
Uredništvo »Nastavnega Vjesnika«.
ki bo od 1. septembra skupno glasilo hrvatskih in slovenskih srednješolskih profesorjev, je prevzel za slovenski oddelek vseučiliški docent dr. Fran Ilešič.
Habsburgovci. Žalostne slike iz naše preteklosti. Ta zanimiva knjižica stane 1 K 20 vin., po pošti 1 K 50 vin. Naroča se pri upravništvu „Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6, kakor tudi po vseh knjigarnah. Somišljenikom priporočamo,
naj naroče večje število skupaj ter jih razpečajo v svojem okolišu.
„Jugoslovanska mučenika Zrinski ¡u Frankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pire. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je posebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiv^.: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrin-skega in Frankopana v domovino. Bro-šurico toplo priporočamo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. F. pri Sv. B.: Pogoj ni, a v Vašem/ interesu je.
D. H. v St. t.: članek o zvezdoznan-stvu smo izročili uredništvu »Popotnika«.
Onim, ki se javijo za službovanje v Srbijo, naznanjamo, da to store uradnim potom in ne potom »Zaveze«.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek.
tSklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XXVII. izkaz. Po 10 K: Gregorič Vinko, Lajovic Aibiri — Ljubljana; Vozel Janko — Trebnje; Mrovat Gaspar -— Šoštanj. Po 5 K: Kabaj Miloš, Margareta Belletova in Štefanija Bojčeva — Begunje pri Cerknici.
Današnji izkaz 55 K. Prej izkazanih 6811 K, Skupaj 6866 kron.
Ivan Petrič Ljubljana — Sp. Šiška.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
učiteljstva". Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Promet do 30. junija 1919 K 192.841*27.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡«i», do '/26. ure popoldne.
Prva jugoslovanska izde-- - - lo val niča g odal---
Vaclav Schramm
Celje — Graška cesta — Celje
priporoča p. t. učiteljstvu svojo veliko zalogo godal, pihal, muzikalij, harmonik, strun in drugih godbenih potrebščin. Popravila se izvrše najna-tančneje. — Postrežba točna in cena.
Visoke C0H6 plačujem za lepo, suho
lipovo cvetje.
Apeliram na gg. učitelje, da s pomočjo šolske mladine pospešujejo nabiranje. Vreče za pošiljatev so na razpolago. Takojšnje plačilo proti povzetju! Prosim, zahtevajte pojasnila! Vinko Vabič, veletržec, Žalec pri Celju, Slovenija.
NaiveSa slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica 3«
je imela vlog koncem leta 1918 . . K 80,000.000'— rezervnega zaklada...... . „ 2,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu
obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
J