je >ri je ia v. I- V soboto so se na Jamniku, v vasici pod Jelovico srečali nekdanji borci VII. slovenske narodnosovobodilne udarne brigade France Prešeren in ob spomeniku sedemintridesetim žrtvam Podblice, Jamnika, Nemilje in Njivice počastili 36-letnico ustanovitve brigade v Davči nad Selško dolino. - Foto: C. Nahtigal leto XXXII. Številka 54 lUnovitelji: občinske konference SZDL senice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka • Tržič — Izdaja Časopisno podjetje 'las Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar ZADNJA VEST Premog de lahko naročite KRANJ - Pred zaključkom redakcije je direktor Merkurjevega tozda trgovina na drobno Ivan Klanj-sek sporočil, da poteka vpisovanje kupcev za premog od 16. julija dalje, pri čemer naj potrošniki računajo tudi na omejene količine in slabše vrste premoga. Merkur ne zagotavlja niti dobavnih rokov kljub sklenjenim pogodbam, ki presegajo lanskoletno potrošnjo premoga za 20 tisoč ton. Vzroke kaže iskati v energetski krizi in v preusmerjanju številnih gospodinjstev iz drugih surovin • na premog. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA Kranj, torek, 17. 7. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih LJUDSTVA ZA GORENJSKO Priprave novega srednjeročnega plana Seli naj se proizvodnja Nove srednjeročne plane razvoja za leta 1981-1985 smo pravkar začeli pripravljati, vendar se že v začetku pojavljajo zamude dogovorjenih rokov. V kranjski m škofjeloški občini so bile smernice razvoja za naslednjih pet let pravočasno sprejete, medtem ko jih v drugih občinah šele pripravljajo. Ze priprave prvega planskega dokumenta so pokazale, da je planiranje resno delo, ki zahteva obilo znanja priprav Ijenosti, predvsem pa upoštevanje zastavljenih ciljev dolgoročnega razvoja vsake občine, Gorenjske in Slovenije ter Jugoslavije. Cilji razvoja so nam že dolgo znani. Opredeljeni so bili v sedanjem srednjeročnem planu m povsod točno vemo, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bil razvoj skladen tako med občinami, kot med panogami in bi predvsem bogatil položaj delovnega človeka. Zal pa se teh usmeritev ne držimo povsod. Resolucije ostajajo le kup papirja. Ze zdavnaj vemo. da lahko na Gorenjskem načrtujemo le nalo žbe, ki ne zahteVajo velikega števila novih delavcev. Se pravi da moramo graditi predvsem tovarne, ki zahtevajo veliko znanja in malo ročnega dela, ker lahko zaposlujemo le iz treh virov: iz naravnega prirastka, delavce, ki bi jih lahko preusmerili zaradi prestruktuiranja industrije in zdomce, vendar slednji na Gorenjskem skoraj niso vredni omembe. Letno naj bi se število delavcev povečalo npr. v kranjski in v radovljiški občini za 2 odstotka in škofjeloški za 3 odstotke. Vendar že podatki iz prvega četrtletja kažejo, da bo plan za letos presežen. Vsako novo delovno mesto pa družbo velja ža kar 3 milijone dinarjev. Da bi se stanje kaj dosti popravilo že v tem srednjeročnem obdobju, je prepozno. Zato je potrebno v planu za naslednjih pet let iti večji poudarek zaposlovanju in vsem procesom, ki so s tem V planu morajo najti mesto le tiste naložbe, ki bodo zagotav- --|„. ■»* ° milnimi investicijami izboljšale svoj položaj, hkrati pa tudi izredno veliko prispevale za razvoj industrijsko manj razvitih krajev v Sloveniji ■'-drugih republikah. Da bi bilo planiranje selitve proizvodnje in gradnje tovarn na drugih področjih in odpiranje Gorenjske navzven, bodo v vseh gorenjskih občinah pripravili analizo, kje v Sloveniji in Jugoslaviji ima združeno delo že svoje obrate m tovarne in kam bi se lahko še vključilo L. Bogataj L _:ce - V nedeljo. 15.julija, je dop se bodo v občini odločili za povečano stopnjo, bodo s tem zagotovili 4 milijone 474.000 dinarjev v okviru razlike, ki je 9 milijonov 294.(KM) dinarjev ob tem, da je upoštevano nominalno povečanje osebnih dohodkov do konca leta. Vrsto teh dejstev, ki nakazujejo potrebo po dodatnih sredstvih, so ugotavljali delegati že na skupščini občinske zdravstvene skupnosti ob poračunavanju presežkov iz leta 1979, ki so sicer poračunani z znižanjem prispevne stopnje od 1. aprila letos, vendar njihovih predlogov niso upoštevali. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je na zadnji seji spet ugotovila, da ne more sprejeti neusklajenega finančnega načrta odhodkov in prihodkov občinske zdravstvene skupnosti in je zato ponovno sklenila, da predlaga združenemu delu povečanja dogovrje-nih sredstev za zadnji dve leti srednjeročnega obdobja. O tem predlogu bodo na prihodnji seji razpravljali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. D. S. Prvi komandant Vil. SNOUB France Prešeren in predsednik odbora za srečanje presernovcev: »Jamnik in celotno območje od Krope do Dražgoš bi že zaradi številnih žrtev v času vojne moralo biti deležno večje pozornosti širše družbenopolitične skupnosti!« odkar je bila julija 1943 v Davči nad Selško dolino ustanovljena Vil. proletarska brigada, kasneje preimenovana v Prešernovo brigado, i) njeni revolucionarni poti k dokončni zmagi kaže vrsta grobišč in spominskih obeležij v osrčju in na obronkih Jelovice, v Davči, na Pokljuki, na Zirovskem vrhu, v Železnikih. Iz njenih vrst je izšel tudi narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun. Jamnik, prijetna vasica pod Jelovico tudi po 34 letih, odkar so utihnile zadnje partizanske puške, še vedno nosi značaj partizanske vasi, saj so njeni prebivalci tudi sedaj pripravljeni ponuditi gostoljubje nekdanjim borcem. Po področju sedanje krajevne skupnosti Nadaljevanje na 12. str. Ni le premog črn Kar se je v nedeljo in v ponedeljek dopoldne dogajalo v Naklem pri Kranju je vredno obsodbe in zahteva najstrožje ukrepanje. Več kot 1000 (tisoč) čakajočih pred Merkurjevo poslovalnico Kurivo, ki so čakali, da bi lahko naročili in vplačali premog, za katerega še niti ne vedo točno kdaj ga bodo dobili, ne meče slabe luči le na Kurivo in Veletrgovino Merkur, temveč opozarja, da lahko nekateri sa-samoupravo in odločanje o or-* ganizaciji dela razumejo le tako »da je meni dobro.« Le tako namreč lahko razumemo odločitev Kuriva in Merkurja, da bodo naročila in vplačila za premog sprejemali le en dan in to 16. julija, kot je bilo navedeno na obvestilih, ki so visela na vseh Merkurjevih poslovalnicah po Gorenjskem. Odločitev je bila sprejeta z utemeljitvijo, da se je letos poraba premoga močno povečala, ker onemogoča redno dobavo potrošnikom, zgodilo pa bi se celo lahko, da bi kupci naročili več premoga, kot ga uspe Merkur preskrbeti. Razen tega je moral Merkur pred začetkom vpisa skleniti pogodbe s premogovniki o količinah in vrstah premoga. Nadaljevanje na 12. str. Dan vstaje Črne gore V Crni gori so slovesno proslavili dan vstaje — 13. julij. Ob prazniku so jim čestitali tudi člani predsedstva SR Slovenije, ki so v svoji čestitki zapisali: Praznovanje, s katerim proslavljamo začetek vašega oboro ženega boja proti okupatorju in njegovim domačim pomočnikom, predstavlja hkra ti pregled in počastitev doseženih uspehov, ki naj boj krepijo in utrjujejo enotnost naših narodov in narodnosti in predstavljajo najboljše jamstvo za nemoten razvoj naše skupne domovine in njene neodvisnosti.« Božidar Jakac — 80-letnik Slovenski akademski slikar Božidar Jakac je praznoval 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je poslal če stitko tudi predsednik republike Josip Broz Tito, k' je v njej zapisal: »Sprejmite naj-pnsrčnejša voščila ob vašem 80. rojstnem dnevu in dolgoletnem ustavrjalnem delu. Z izredno plodovi tim umetniškim delom na likovnem področju in s svojim celokupnim prizadevanjem niste obogatili samo družbene in estetske vrednote našega časa, temveč ste tudi osebno prispevali k naši revoluciji in socialistični skupnosti.« ZKJ danes Zveza komunistov se mora vselej prilagajati zahtevam in nalogam družbenega napredka, je rekel dr. Vladimir Bakarič v pogovoru za T V Beograd. V intervjuju je obširno govoril o zvezi komunistov danes. Med drugim je opozoril, kakšna je razlika med podjetjem in temeljno organizacijo in navedel vzroke, zakaj je bančni kapital še vedno odtujen združenemu delu. Pri tem je dejal, kako nujno potrebno je organizirati ZK, da bo lahko kos najbolj zahtevnim nalogam, če hočemo graditi družbo Še naprej, bi komunist moral biti prav taken, kot ga defini-nira statut ZK. Hitro reševanje problemov Program ZK prispeva k reševanju odprtih vprašanj in odpravljanju težav, je med drugim poudaril predsednik CK ZKS France Popit, ko je odgovarjal na vprašanja urednika Tanjuga 0 po-kongresnem delu Zveze komunistov Slovenije. Ko je opozoril na nenehno iskanje novih načinov in metod delovanja, je podrobneje spregovoril o minulih obiskih v občinah in delovnih organizacijah, kjer so skupaj s ko munisti in samoupravljači podrobno preučili nastale probleme. V intervjuju je predsednik ZKS omenil tudi letošnjo obravnavo zaključnih računov v temeljnih organizacijah. Potem pa je osvetlil praktič no delovanje političnega si stema. Bencin dražji Pp najnovejših odločitvah držav proizvajalk nafte, da podražijo nafto m njene de-nrate za 75 odstotkov v pri merjavi s cenami preteklega leta, je zvezni izvršni svet v petek sprejel sklep o podra žiti t bencina in sicer super od sedanjih 10,50 na I .i,50 dinarja in navadnega bencina od 9,80 na 12,50 din Določil je tudi cene za plinska olja. ki 90 sedaj V poprečju rtš/r za iO odstotkov, medtem ko se je koresin podražil kar za H4 odstotkov, NtSO pa podra žili goriva, ki ga uporabljajo prevozniki v mestnem pro mrt u To pa zato, da bi spod budili porabnike k manjši uporabi osebnih cbžit. t*—1-——- Pretekli teden so v Osijeku na srečanju predstavnikov republiških in pokrajinskih konferenc SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij razglasili najuspešnejše krajevne skupnosti in aktiviste za leto 1978, ki so tako dobili najvišje priznanje — listino samoupravljanja. Listino samo upravljanja so podelili eni krajevni skupnosti in enemu aktivistu iz vsake republike in pokrajine. V Sloveniji je dobila listino samoupravljanja krajevna skupnost Žiri za svoje dosežke pri varstvu okolja, inftrmiranju krajanov in samoupravljanje. Med aktivisti pa je bil iz Slovenije nagrajen dr. Ciril Ribičič iz Ljubljane. Na sliki je predsednik skupščine KS Ziri Tone Oblak ob prejemu priznanja. (lb) . Ob dnevu vstaje slovenskega naroda Množični pohod na Davovec Priprave srednjeročnega plana Potreba, dolžnost in odgovornost Kranj — Spoznanje, da planiranje ni »modna muha« si utira pot v sleherno organizacijo združenega dela in zadnjo krajevno skupnost. Mnogi kolektivi, predvsem večji, imajo zato organizirane močne planske službe, saj so se že neštetokrat prepričali, da brez jasno postavljenih programskih ciljev tudi ni napredka in da brez trdnih planov ni mogoče doseči začrtanih ciljev. Te izkušnje in ta spoznanja morajo osvojiti tudi tisti delovni kolektivi, ki so do sedaj životarili in poslovali po principu »iz rok v usta«, v težavah pa zahtevali družbeno pomoč in trkali na solidarnostno zavest. V kranjski občini smo sredi največjih priprav na novi srednjeročni načrt za obdobje 1981- 1985.: občinska skupščina je že sprejela smernice razvoja občine za novo srednjeročno obdobje, v organizacijah združenega dela in v KS pa tečejo priprave na izdelavo lastnih smernic in drugih planskih dokumentov. Koordinacijski odbor za planiranje pri OK SZDL Kranj je prevzel nalogo spremljati priprave srednjeročnega plana, spodbujati in usmerjati povezovanje med TOZD, KS in SIS pri pripravi srednjeročnih planov, usmerjati družbenopolitične aktivnosti pn nosilcih planiranja ter opozarjati nosilce planiranja na pravočasnost in realnost načrtovanja. Koordinacijski odbor je na svoji zadnji seji nosilcem planiranja postavil tudi nekaj rokov, ki jih nikakor ne bi smeli prezreti. Vsi temeljni nosilci planiranja morajo pravočasno imeti izdelane osnutke smernic, da jih je možno sprejeti do 10. septembra, kajti že 15.9. 1979 morajo biti koordinacijskemu odboru dostavljena poročila o poteku sprejemanja osnutka smernic za novi srednjeročni načrt. Javna razprava mora biti končana do 15. oktobra, ko je tudi zadnji rok za sprejem smernic tako \ združenem delu kot v krajevnih skupnostih. Časa torej in na pretek, veliko pa je še nalog in dela, da bomo prišli do trdnih osnov in vsklajenih interesov za sestavo planov. I. S. Cerklje - V nedeljo, 22. julija, organizira športno društvo Krvavec Cerklje na pobudo SZDL Cerklje množičen pohod na Davovec v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, I tem pa se vključujejo tudi V republiško akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Zbor vseh udeležencev pohoda bo ob 8. uri pred osnovno šolo Davorin Jenko v Cerkljah, trajal pa bo okrog dve uri. Udeleženci pohoda bodo med potjo obiskali tudi spominska obeležja ter položili vence in cvetje. Na robu gozda nad Ste-fanjo goro je spominsko obeležje, na katerem piše: »Matere, žene in dekleta, ne sprašujte po grobovih svojih dragih. Pokopali smo jih v gorah . . .«, obiskali bodo tudi spomin- sko obeležje, ki stoji na Steianji gori proti Kozjem bregu, Miroslavu Snajderju, ki je padel v boju z Nemci 5. aprila 1944 leta. Cilj phoda pa je Davovec, kjer bo ob 10. uri osrednja proslava, na kateri bodo sodelovali s kulturnim programom mladi iz OO ZSMS Cerklje in Dvorje - Grad. Na ta pohod vabijo še posebej krajane pod Krvavcem, borce in planince. Na Davovcu je padlo v boju z okupatorjem 11 partizanov II. grupe odredov ob prehodu z Dolenjske na Štajersko. Organizator pohoda na Davovec bo za vse udeležence pohoda pripravil kjižico: Cerklje na Gorenjskem I okolico z vpisanim datumom pohoda. J Kuhar Nujne še tesnejše vezi Delavci na začasnem delu v tujini močno zainteresirani za čim trdnejše vezi z domovino — v Stuttgartu deluje SKUD Triglav, ki je povezan s Kranjem in v Essnu Slovensko kulturno umetniško društvo Bled, nad katerim ima pokroviteljstvo radovljiška občina — nujno potrebno je razširiti krog sodelovanja Kranj — Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je 12. julija obravnavalo problematiko delovanja slovenskih kulturno umetniških društev delavcev na začasnem delu v tujini in se ušiv-dotočilo predvsem na delavce v nemški pokrajini Baden-VVurtenberg. V Stuttgartu deluje SKUD Triglav, ki je prav v letošnjem letu dosegel že vidne rezultat«-, sai M |e . julija, je predsednik občinski konference Socialistične zveze sklical sejo predsedstva, - Na sep bodo obravnavali osnutek smernic družbenega plana občine Radovljica« osnutek samouprav neg« sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovip< a. predlog solinam irunja i/gradnp nekaterih pomembnejših družbenih pbjestQ> i občim iyl)u,ii |n aredjog okvirnega programa dejavnosti , V",."|l')'l|ii^i d^MMi^i^AM.Ii^kliuka _____,____________ Pedagoška gimnazija dražja za 6 milijonov Zaradi nerealnega planiranja in podražitve cen v gradbeništvu bo prizidek h kranjski gimnaziji stal 22,6 milijona oziroma 6 milijonov več kot s; gorenjske izobraževalne skupnosti že združile Kranj - Zaradi vključitve kranjske gimnazije v mrežo pedagoškega šolstva Slovenije je bilo v minulem šolskem letu v gimnaziji deset oddelkov pedagoške usmeritve, ki so jih obiskovali učenci iz vseh gorenjskih občin. To je seveda povzročilo strašansko prostorsko stisko in že lani so M vse občinske izobraževalne skupnosti z Gorenjske odločile, da sofinancirajo gradnjo prizidka h kranjski gimnaziji. V ta namen so po dogovorjenem ključu združile 10,8 milijona dinarjev. Vsota, izračunana na osnovi pro-jektanskega predračuna, kot se je kasneje izkazalo, pa je bila precej optimistična. Najboljši ponudnik Gradbinec iz Kranja je namreč dal ponudbo za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela v znesku 18,2 milijona dinarjev. Ce prištejemo še stroške projektov, nadzora, opreme in podražitve gradbenih del, bo celoten prizidek stal 22.6 milijona. Da pa ne bi celotnega bremena 0 milijonov nosile le gorenjske izobraževalne skupnosti, je kranjska gimnazija zahtevala sofinanciranje podražitev pri republiški izobraževalni skupnosti, ki je lam za gradnjo prizidka odobrila 38 odstotkov planiranega zneska. Gimnazija je prostilo Utemeljila s priznanimi cenami za kvadratni meter površine, ki se j« od lani do letos podražila za 1.200 dinarjev. Vendar pa od republiške izobraževalne skupnosti Gorenjska /a pedagoško gimnazijo ne DO dobila ničesar več. Breme podražitev je torej v celoti padlo na občinske izobraževalne skupnosti, ki naj bi 0 milijonov zbra le po enakem ključu kot lanskih 10.8 milijona dinarjev, Na kranjsko odpade ikoraj polovna oziroma i. t milijona, na jeseniško, radovljiško m -kntifb.sk.. po • >*:> (HM) dm.n |e\ na trtiMco pa 514 000 dinarjev Kot ie bilo rečeno na minuli skup Mini kranJake izobraževalne skii|> nosti. bi okrog 2.7 milijona dmariev lahko zbrali z denai pni iz letosn pb finančnih programov, za ostali in« sek pa bodo občinske izobraževalne skupnosti prevzele obveznost odplačevanja kredita, ki ga bo investitor kranjska gimnazija najel pri Ljubljanski banki TBG Kranj. H. Jelovčan Pohvala mladim tehnikom Radovljica - Organizacijski odbor pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo občine Radovljica, ki so mu zaupali organizacijo XV. srečanja mladih tehnikov Jugoslavije in VIL srečanja klubov mladih tehnikov Jugoslavije, je na svoji seji v ponedeljek, 9. julija, ocenil priprave in izvedbo srečanja. Pridružil se je že izrečenim besedam udeležencev, da je prireditev uspela tako v organizacijskem, tehničnem in tudi vsebinskem pogledu. Zaupana naloga organizacije in izvedbe tako pomembne prireditve kot je srečanje mladih tehnikov iz vse Jugoslavije radovljiški občinski organizaciji za tehnično kulturo, je priznanje njenemu delu v preteklosti, hkrati pa pomeni tudo spodbudo za še večjo aktivnost njenih članov v prihodnje. Gostoljubnost organizatorjev, predvsem učencev osnovnih šol, ki so na domove sprejeli vrstnike iz ostalih republik in pokrajin, bo ostala vsem v prijetnem spominu. Sklenili so nova prijateljstva, Radovljica kot gostiteljica pa je s svojimi turističnimi in zgodovinskimi za-nivostmi ter s svojo lepo naravno lego m okolico udeležencem prav gotovo nudila mnogo lepih vtisov in st,.\ ilna lepa doživetja. Na seji so sklenili, da bodo najbolj aktivnim in najbolj zaslužnim de-lavcem /ii uspešno organizacijo in izvedbo srečanja podelili v jeseni po-sebna priznanja. D. Rozman Vrtce do nove« leta prizidek četrtrgu ,/,. nedmegu leta odprt pa ho prem w_________^_ " .— kJutfM, ~----~- • - ----- ' Uspešna sanacija Utoka wen pristop k razrešitvi težav — Rezultati iovanja v letošnjem prvem polletju so presenet-o ugodni — Bančne omejitve Utoka ne smejo prizadeti imAk. — »Na tem mestu ne trditi, da je naša branža naj-[perspektivna, toda v tem treni drugih možnosti, da bi de-organizacija postala med vuni v Jugoslaviji, za kar so v tej ani vsi pogoji,« je v svojem po-na sredinem zasedanju kam-i občinske skupščine poudaril Vonta, predsednik začasnega a v Tovarni usnja Kamnik, al je vrsto pokazateljev, ki prida se je delovna organizacija ala iz težav. Delegati so zato predlog izvršnega sveta o frlja vi tvi odloka o začasnem enem varstvu in prenehanju raja začasnega organa v Uto- novanje dodatne komisije za-ega družbenega varstva sredi klega leta je pomenilo tudi raz-je vprašanj glede Utokovega oja. Ponujale so se tri poti: sa-Ja obstoječe proizvodnje, preučitev in likvidacija. Kot edina fiost, ki je upoštevala vse Uto-zmožnosti, je bila izbrana sa- nacija, ki je dobila podporo občinskih družbenopolitičnih dejavnikov in delegatov občinske skupščine. Dokaj popularna je bila preusmeritev, ki pa se je pokazala kot ekonomsko neutemeljena, saj je bila ocena Utokovega ustroja kapitala, zaposlenih in obratnih sredstev pavšalna. Program ni dajal nikakršnih zagotovil glede prodaje in nabave surovin. Da je Utok v tistem trenutku potreboval predvsem akcijo, kažejo rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju, ki so presenetljivo ugodni. Poglejmo si nekaj pokazateljev, primerjalnih podatkov letošnjega gospodarjenja z lanskim. V prvem polletju je bila prodaja za 20 odstotkov večja, na domačem trgu za 1.1 odstotkov, izvoz pa se je povečal kar za 52 odstotkov. Zaloge surovin so se povečale od lanskih 4.568.000 dinarjev na letošnjih 31.176.000 din, zmanjšala pa se je zaloga gotovih izdelkov: usnja od 16 milijonov din na 4 milijone din in konfekcije od lanskih 14 milijonov din na letošnjih 8 milijonov dinarjev. Osebni dohod- Priprave na gradnjo Planine III fačrti na izkušnjah sedanje gradnje j*tos v Kranju končujejo gradnjo e Planina I, ki je do sedaj naj-I strnjeno novo stanovanjsko rije v občini in tudi na Gorenj-rX Ob občinskem prazniku, l.av-^ bodo položili temeljni kamen Ovo soseko Planina II, ki jo bodo Nili severno od sedanjega nase-Hkrati pa so se že začele priprava načrtovanje soseske Planina * katero naj bi zaključili gradnjo *m koncu Kranja, izhodišča za izdelavo zazidalnega d^a in celotne projektne doku-i- racije za novo stanovanjsko so-io h Planina lil morajo temlejiti u posedanjih izkušnjah pri gradnji a pvanjskih sosesk ob upošteva-P i^hničnih in tehnoloških možno-v Izvajalcev, tako gradbenih podje-*• IH izvajalcev obrtniških in insta- faih del. Projektanti bodo pn iz-M načrt« K'^Inašamolnos. '"dust"J- ^načrtov morali.upoštevat, tu- boljša ve pri grad- V,?.Hi gradnjo fleksibilnega sla- novanja, v katerem bi lahko stanovalci po svojih željah in potrebah spreminjali velikost nekaterih prostorov. Pri izdelavi načrtov morajo sodelovati vsi, ki bodo sosesko načrtovali in gradili, upoštevati pa bo potrebno tudi mnenja pričakovalcev stanovanj, saj bi bilo nesmiselno graditi stanovanja, ki niso praktična, oziroma takšna, da stanovalci niso zadovoljni z njimi. Vse zasnove je potrebno izdelati v več različicah, pokazati prednost raznih oblik, izhodišče pa mora biti najbolj racionalen in uporaben projekt stanovanjskih blokov. Pri načrotvanju bo potrebno paziti na očuvanje kmetijskih površin, zato se gostota gradnje v novem naselju ne bo mogla bistveno zmanjšati. Potrebno bo načrtovati smotrno kanalizacijsko omrežje, upoštevati pa tudi dejstvo, da se s to sosesko zaključuje rast mesta proti vzhodu, ter da so v neposredni bližini zelene površine, polja in gozdovi. L. Bogataj ki so se povečali od lanskih 4.274 dinarjev na letošnjih 5.735 dinarjev. Število zaposlenih se je zmanjšalo od 607 na 516. Će je bilo lani za 13.135.000 dinarjev izgube pa pričakuje v letošnjem prvem polletju 13 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka, koncem leta pa že 21,5 milijonov dinarjev. Na razširitev možnosti za boljše poslovanje bodo vplivale tudi načrtovane naložbe, ki jih bo vsekakor treba izpeljati, sicer bo delovna organizacija stagnirala. Bančne omejitve torej ne bi smele biti ovria za nakup investicijske opreme. Začasni organ je vso pozornost posvetil investicijskemu vzdrževanju, ki ie bilo v preteklih letih zanemarjeno in bi delovna organizacija v prihodnjih letih plačala davek slabega vzdrževanja. Upoštevati bo treba tudi dogovor, po katerem naj bi banka s kratkoročnimi krediti pomagala reševati oskrbo z obratnimi sredstvi. Jože Vonta je poudaril, da so v Utoku izoblikovali dobro vodilno ekipo, manjka jim le še finančni strokovnjak in delavci za nekatera strokovna dela v proizvodnji. »V tem času je bilo veliko narejenega in ni bilo dejavnika v delovni organizaciji, ki ne bi doživel spremembe,« je dejal Jože Vonta. Delavci so napeli sile, sicer tako dobrih rezultatov ne bi bilo. Nedvomno pa ima veliko zaslug, da se danes Utoku obetajo dobri časi, prav začasni organ, z Jožetom Vontom na čelu, ki je s svojo strokovnostjo in izkušnjami znal ubrati pravo pot in je k reševanju težav pritegnil celoten kolektiv. M. Volčjak Najboljše v Stražišču V vsej Sloveniji se intenzivno pripravljamo na uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki naj bi na eni strani zagotovili večji vpliv delovnih ljudi na gradnjo in pridobivanje stanovanj, po drugi pa boljše vzdrževanje celotnega družbenega stanovanjskega fonda. Slednje naj bi omogočile ekonomske stanarine. Osnova za izračun stanarin so potrebe po vzdrževanju stanovanjskih hiš na osnovi petletnega plana. Zato so že spomladi vsi hišni sveti v kranjski občini dobili nalogo, da izdelajo petletni plan vzdrževanja stanovanjskih hiš, da bi tako lahko planirali potrebe v okviru celotne občine. Vendar je od 470 hišnih svetov izdelalo plane le 220 hišnih svetov. Najbolje so se odrezali hišni sveti v Stražišču, najslabše pa v krajevni skupnosti Planina. Izkazalo se je, da so hišni sveti premalo usposobljeni in tudi preslabo obveščeni o pomenu planov vzdrževanja hiš. L. B. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Gibanje zaposlenosti v prvem četrtletju i Po evidencah skupnosti zdravstvenega varstva je h aprila na Gorenjskem zaposlenih 79.316 delavcev [Večno število delavcev v prvem četrtletju letos se :% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta ignilo za 3,2 odstotka Odstotki porastov v občinah nekoliko različni. Najvišji Je v Škofji Loki in sicer Jwa 3.9 odstotka, sledita Kranj in Kadovljica s liti Stotkt* več zaposlenimi, Jesenice so zaposlile i, , ^"'ai'i'no C*. ««» Tržič 0 9 odstotka novih delavcev. Ce se \totka m ' ■ .;inan nadaljevala v enakem obse-Vlo g>banjaiaP zaposlenosti v občinah Kranj. Radov-L ho stopnj« /p presegla resolucijska predvi-in Skotja i* /a ()ncjni Kranj in Radov-za leto l»'»v*if_.J......,Q ftknfin loko za A mm m ?» bo S» ir panj £o p Jija \jvidevanji t Visoko prekoračevanje planiranih stopenj običajno Sieni težnje po doseganju planiranih gospodarskih J poslovnih rezultatov s pomočjo večjega števila >lavcev. Ta torej ne zagotavlja bolj smotrnega KO parjenja z živim delom, ki bi bilo v naših občinah J»jno potrebno Sedanja stopnja pomeni 2411 novih %vcev, dosežene stopnje po občinah pa. -Jesenu e M, Kranj 1146. Kadovljica 460. Školja Loka 529 m Vič M delavcev. I Zaostajanje za planirano stopnjo pa je pozitivno v \neru. da so doseženi planirani ekonomski rezultati ' nasprotnem primeru pa je ta pojav prav tako nega- \\n in pomeni gospoilarsko stagnacijo I V gospoda™k,n dejavnostih je bila skupna stopnia ftti 2 7 odstotka, po občinah pa. Jesenice \;> odatoi »»nja *a.J,eJnVmlstotni porast, za Skotjo Loko za 3 '0 predv.dc n- Jesenj(.e in Trzir pa pomeni se- Btn' aposlenosti zaostajanje za resolucijskimi ka, Kranj 3,4 odstotka, Radovljica 3,5 odstotka, Školja Loka 3,3 odstotka in Tržič 0,6 odstotka. Največje premike smo opazili v prometu in zvezah (17 odstotkov), vodnem gospodarstvu (15,6 odstotka) ter gostinstvu in turizmu (12,7 odstotka). V vseh primerih gre za dejavnosti, ki imajo še vedno veliko sezonskih del in prav v spomladanskih mesecih zaposlujejo nove delavce, jeseni pa jih ne zaposlujejo več. Omenjene dejavnosti izstopajo v tistih občinah, kjer imajo sedež te OZD. V posameznih primerih pa se jim pridužujejo še stanovanjska in komunalna dejavnost na Jesenicah, tehnične, finančne in poslovne storitve ter trgovina v Kranju, stanovanjska in komunalna dejavnost ter obrt in osebne storitve v Radovljici, trgovina in Škofji Loki ter trgovina in gozdarstvo v Tržiču. Dosežene stopnje v industriji so letos veliko bolj ugodne, saj gre le v enem primeru za preseganje 2 odstotkov in to v Radovljici. V Tržiču pa se je število zaposlenih v industriji celo zmanjšalo. Povečanje zaposlenosti v dejavnostih storitvenega značaja ne moremo ocenjevati v celoti negativno, ker že več let poudarjamo neugodno gospodarsko strukturo v kateri visoko prevladuje industrija, kar nam z vrste vidikov poslabšuje kvaliteto življenja in ne ustreza zahtevam družbene strukture razvitejših družb. Podobno kot zaposlovanje v storitvenih dejavnostih lahko kot družbeno nujno označimo tudi zaposlovanje na negospodarskih področjih. Tudi tu gre za opravljanje izredno pomembnih storitev, v katerih so ljudje-delavci praktično nenadomestljivi. Stopnja porasta zaposlenosti v negospodarskih dejavnostih pa je 5,7 odstotna. Izstopa občina Škofja Loka s H,4 odstotka, sledijo ji Radovljica s 7,3 odstotka, Kranj s 5,6 odstotka. Tržič s 4,7 odstotka in Jesenice s 3,5 odstotka. Ti odstotki pa pomenijo v številkah na Gorenjskem 48.1 delavcev, na Jesenicah 62, v Kranju 226. Radovljici 87. Škofji Loki 93 in v Tržiču 18. Največji premiki so bili v izobraževanju, znanosti, in kulturi, kjer so se zaposlili na novo 103 delavci in to v vseh občinah, razen v Radovljici, kjer se je število delavcev v omenjenih dejavnostih zmanjšalo in na Jesenicah, kjer se je bolj povečalo število zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. V tej dejavnosti se je na novo zaposlilo na Gorenjskem 179 novih delavcev, kar pomeni 6.6 odstotka Joži Puhar Delovna organizacija Inštalacije iz Škofje Loke gradi novo skladiščno halo, ki jo bodo predvidoma izročili namenu v začetku jeseni. — Foto: F. Perdan Manj za investicije Zaradi zmanjšanega obsega kreditiranja je iz letošnjega plana razvoja občine Škofja Loka izločenih več naložb Zbori škofjeloške občinske skupščine so na svojih sejah 13. junija letos obravnavali osnutek spremembe dokumentarnega gradiva k Resoluciji uresničevanja družbenega plana razvoja občine do leta 1980. Spremembe se nanašajo na program investcij v letošnjem letu in so bile v javni razpravi v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah. Na zadnji seji so spremembe pohvalili delegati vseh treh zborov. Javna razprava je dala podporo uresničevanju resolucijskih ciljev, da morajo prioritetne investicije izpolnjevati čim več ciljev, zahtevi po združevanju sredstev in sovlaganju in, da morajo biti deležni posebne skrbi in podpore družbeni objekti, še posebno tisti, ki jih sofinancirajo z referendumskim denarjem. Posebej so v javni razpravi opozorili na probleme stanovanjske gradnje, ko mora biti predmet posebne obravnave in na nujnost programiranja in uresničevanja izgradnje drugih objektov, ki so izredno družbeno potrebni in zanje še niso znani viri financiranja. Iz plana za letos zato investitorji umikajo več naložb in sicer Termika ekološko saniranje na Trati, pilotno napravo za pretaljevanje odpada in prestavitev obrata Bodovlje; LTH Poljane ne bodo uresničile modernizacije; Tehtnica ne bo zgradila nove proizvodne hale, Mesoizdeliki ne mesnopredelovalnega obrata, Gorenjska predilnica ne bo kupila razne strojne opreme in krajevna skupnost Škofja Loka umika iz programa kulturno družbeni center. Na novo pa se v program vključuje gradnja trgovine kmetijske zadruge na Trati. Predračunska vrednost teh investicij je 1,559.883 din. Zaradi izjemne pomembnosti oziroma zato, ker združujejo več ciljev, opredeljenih v resoluciji pa imajo absolutno prioriteto izgradnja depandanse hotela Transturist, vrtci, komunalno opremljanje zemljišč po programu stanovanjske gradnje, investicije, ki vključujejo denar iz samoprispevka, izgradnja novih prostorov Obrtnika in Slikopleskarstva, modernizacija Iskre Železniki, gradnja nove tovarne LTH ter infrastrukturni objekti kot so voda, regulacijska dela, kanalizacija, objekti ptt itd. Ostale naložbe pa se bodo uresničevale v okviru finančnih možnosti. Za omenjeno prioriteto so se odločili tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine na zadnji seji. Hkrati pa so predlagali, da se delovne organizacije, ki imajo prosta sredstva poslovnega sklada, dogcvorijo za združevanje denarja za tiste naložbe, ki jih je mogoče čimprej uresničiti. L. Bogataj Delegatsko vprašanje Kdaj urbanistični načrt ? Delegat krajevne skupnosti Gorenja vas je na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine zastavil vprašanje, zakaj se pri izdelavi urbanističnih načrtov ne držijo prioritetnega reda, ki je bil sprejet hkrati z urbanističnim programom občine. Gorenja vas je namreč bila na prvem mestu, ker v tem zaradi urbanistične neurejenosti kraj že zaostaja v razvoju in so se ljudje začeli izseljevati v kraje, kjer lahko gradijo. Zadnje družbeno stanovanje pa je bilo v Gorenji vasi zgrajeno pred več kot desetimi leti. Odgovorila je načelnica oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Mana Veble-Grumova, ki je povedala, da je izvršni svet občinske skupščine že lani sklenil pogodbo o izdelavi urbanističnega načrta Gorenje vasi s pooblaščeno organizacijo Projektivni atelje Ljubljana in zato plačal 250.000 dinarjev. Načrt bi moral biti narejen aprila letos. K ljub urgencam izvršnega sveta, tega načrta še ni in tudi od- govora na vprašanja, kako delo poteka in če bodo pri Projektivnem ateljeju lahko uresničili pogodbo, še ni. Za urbanistični načrt Soriške planine pa je bila pogodba podpisana marca letos. Vendar je Projektivni atelje delo odstopil drugemu naročniku, ki se je obvezal, da bo dokument izdelal v 60 dneh. Dokument je bil izdelan v roku in je bil lahko predložen v obravnavo občinski skupščini in na seji v sredo tudi sprejet. Načelnica oddelka za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve je dejala, da se bodo pri občinski skupščini prizadevali, da bo tudi načrt za Gorenjo vas čimprej narejen in zahtevali od Projektivnega ateljaja, da se drži dogovorjenih rokov. Težko pa je, je dejala, poiskati drugo projektivno organizacijo, ker so vse v Sloveniji tako zasedene, da bi težko kaj prebrali. Vendar pa kljub temu le iščejo možnost, da bi posamezne dokumente izdelali drugje. Imenovanje novih ravnateljev Na sejah vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so delegati imenovali ravnatelje nekaterih osnovnih in srednjih šol v občini. Največ razpisov je bilo /aradi reelekcije. Za ravnatelja osnovne šole Padli prvoborci Ziri so imenovali dosedanjega ravnatelja Slobodana Poljanska iz Zirov. Za ravnateljico osnovne šole Cvetko (tolar v Škofji Loki so ponovno imenovali Polonc«) Jesemčnik. Razpis za ravnatelja Čevljarskega izobraževalnega centra Ziri ni bil uspešen, zato so dosedanjega ravnatelja, ki sicer odhaja v pokoj. Janeza Zavrla imenovali za vršilca dolžnosti ravnatelja. Delegati so razrešili ravnatelja osnovne šole Železniki Franca Benedika. ker je postal ravnatelj Vzgojnovarst-venih ustanov v Škofji Loki in so na njegovo mesto imenovali Leopolda Nastrana iz Železnikov. Razrešen je bil ravnatelj gimnazije Boris Ziherl Marko Erznožnik. ki je zaprosil za razrešnico iz zdravstvenih razlogov in na njegovo mesto je bila imenovana Vladka Jan iz Škofje Loke. Na skupščini so tudi dali soglasje k imenovanju dr. Mladena Šubica za dnekioija J UZD Zdravstveni dom Škofja Loka. Janeza Kosa so razrešili pooblastila sklepanja zakonskih zvez v občini in za to delo pooblastili Petra Freliha iz Škofje Loke. L. B. Prireditve ob blejskem prazniku Bled — V počastitev krajevnega praznika so na Bledu v nedeljo, 15. julija, pripravili večerni promenadm koncert na Blejskem jezeru, ki so ga pripravili gorjanski godbeniki. V ponedeljek, 16. julija, je bila v hotelu Jelovica slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti ter orgelski koncert v cerkvi na otoku. V sredo bo ob 20.30 jugoslovanski folklorni večer v festivalni dvorani, na katerem se bo predstavil folklorni ansambel Sava iz Kranja, v soboto, 21. julija, pa bo pihalni orkester iz Gorij pripravil v Zdraviliškem parku promenadm koncert V ponedeljek, 23. julija, bo tržiški oktet zapel v cerkvi na otoku ob 17.30, v sredo, 25. julija, pa bo ob 20.30 jugoslovanski folklorni večer v festivalni dvorani. Gostovali bodo člani folklornega ansambla Vojvodinsko kolo iz Subotice. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Bleda vabijo vse krajane, da se teh prireditev udeležijo. Jezersko - Na reč// obisk, ki nuj bi ga prinesla modernizirana centa skozi dolino Kokre, se /»uspešen,, pripravljajo tudi gostim, Ze :unonji izgled marsikoga zvabi v notranje prostore V Central,»vem tmielu kazina no Jezerskem to vedo, zato hitijo z deli pri urejan/u fasade na starem delu h 'telo (t z) - Foto F frrdan BLED PRAZNUJE Krajevna skupnost Bled, ki ima okrog 5.000 prebivalcev, praznuje 17. julija svoj krajevni praznik — Pomembni dosežki in napredek turističnega kraja Bled — Krajevna skupnost Bled in družbenopolitične organizacije Bleda si v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva iz leta v leto prizadevajo, da bi Bledu zagotovili nenehen razvoj in napredek na vseh področjih. Z uvedbo samoprispevka, za katerega so se odločili krajani in delovni ljudje Bleda, so zgradili mrliške vežice, obenem pa so prizadevanja za boljšo turistično ponudbo in za višji družbeni standard prisotna na vseh področjih. Bled praznuje letošnji krajevni praznik v obračunu minulega dela in v načrtih za prihodnje. Med pomembnimi naložbami, ki so danes \ krajevni skupnosti, je obnova nekaterih hotelskih objektov, drsali*« na hala, ki bo večnamenska ter drugi objekti, ki so potrebni za rekreacijo, družbeno in družabno življenje krajanov. Pred začetkom svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo konec avgusta na Bledu, so že začeli temelji- Bled — Na Bledu je reč izvoičkov, ki prevažajo izletnike in goste okoli jezera, na grad in v bliinjo okolico. V turističnem društvu imajo izvoSčkl svojo sekcijo, najstarejši med iz voščki pa je Franc Kejžar, ki to delo opravlja že 71 let in je 20. januar/a dopolnilni let. - H. H. Gneča v tržiškem kopališču Tale posnetek, napravljen v petek dopoldne, ko se je po nekaj dnevih hladnega vremena spet nekoliko ogrelo, sicer stvarne gneče v tržiškem letnem kopališču ne prikazuje. Je pa bila junija, med pravo pasjo vročino, kar precejšnja. Kopališče, s katerim upravlja TVD Partizan Tržič, je bilo letos odprto že H. junija (lani šele julija), lahko pa bi ga odprli celo nekaj dni prej, če bi bila obnovitvena dela končana. A kdo bi že tako zgodaj pričakoval pravi vročinski val? Junija je bilo v kopališču več kot 1000 obiskovalcev, med katerimi niso samo Tržičani, ampak pridejo tudi iz Kranja pa telo i/. Ljubljane Zaradi izredno čiste vode. pravip> Kekord so zabeležili Jo junija, ko se je v bazenih namakalo kar D80 ko palcev. Kopališče ima namreč dva bazena, manjšega, kot nalašč za malčke, ki še ne /nap) plavati, in velikega, ki je na enem koncu prav tako primeren /a neplavalce Veselje v vodi, /a katerega morajo otroci odšteti 7 dinarjev, učenci in študent |e II) ter odrasli 11 dinarjev bo trajalo tja do ■redi avgusta, če DO le lepo v reine V TVD Partizan predvideva p), da bode vodo v bazenih le prihodnje leto lahko ogrevali i/. Zhtove kotlov line m potem navdušenih kopali ev niti v nekoliko hladneiših dneh ne bo manjkate H lelovčan to obnavljati obalo jezera, razširili in asfaltirali so ceste v Zaki in pod gradom, obnovili bodo del upravne zgradbe kopališče ter več drugih objektov, tako, da se bodo gostje in obiskovah i prvenstva dobro počutili, Bled pa dostojno predstavil. Prav svetovno prvenstvo v veslanju je zahtevna naloga, ki jo bodo morali opraviti zadovoljivo in se s tem predstavili vsej športni javnosti in svetu nasploh. Samoupravna interesna skupnost za izgradnjo blejskega drsališča je že zbrala nekaj potrebnega denarja za objekt, ki pomeni za Bled in tudi za bližnjo okolico precejšnjo pridobitev Vendar- pa jim je zdaj zmanjkalo nekaj denarja, ki ga bo prispevala po odločitvi delegatov vseh treh /borov skupščina občine Kadovljica in bodo tako lahko zgradili streho HI izročili drsališče svojemu namenu. Hotelske organizacije in podjetja na Bledu so se že pred leti odločila, da adaptirajo nekatere hotelske zmogljivosti. Tako pričakuje depandanso hotel Lovec, v temeljiti obnovi je Kazina, ki mora biti končana do začetka svetovnega prvenstva Kazina bo po obnovi osrednji zaba- viščni prostor Bleda, v njej bo« trgovine, igralnice, s Kazino se l blejska turistična ponudba znati obogatila. Hotelsko turistično po jetje Bled je obnovilo tudi Jelovic ki zdaj sprejme več gostov v v hotelsko kategorijo. V okviru krajevne skupnosti i; prizadevanjih za izdelavo nasledn ga srednjeročnega programa raz krajevne skupnosti pa bo trel prihodnje marsikje še izboljšati j no razsvetljavo, položiti asfalt v stih naseljih, kjer ga še ni ter opraif— ti druga nujna vzdrževalna dela. krajevni skupnosti, kjer živi okr 5000 prebivalcev, se nenehno poi jajo novi problemi in nove zahtei ki jih bo treba uskladiti z možna mi, morda tudi tako, da bi se kraja in delovni ljudje krajevne skupno ponovno odloČili za plačevanje s moprispevka in si skupaj pomaga pri nadaljnji izgradnji svoje kraje ne skupnosti. Dosedanji delovni uspehi krajevi skupnosti Bled so lahko le no\ spodbuda vsem krajanom m delo nim ljudem Bleda, da nadaljuje prizadevanja za še večji in hitrej samoupravni in družbeni napred« vse krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Bled in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Bled čestitajo delovnim ljudem in občanom ob krajevnem prazniku Bleda Bled Med najpomembnejši n kt bo tako poaialo vi^mnm Vkmkur ugradnja strehe nad dr*ah> maluško vprašanje, ki najbolj moti sicer trden družbeni red in mir. KRIZA PESTI TUDI RAZVITO DEŽELO V nekdanjo metropolo se je po osamosvojitvi Indonezije in drugih kolonialnih posesti, nabralo na stotisoče temnopoltih bivših podanikov nizozemske krone, ki jih srečuješ dobesedno na vsakem koraku. Oni opravljajo večidel najbolj težka in umazana dela. Res pa je tudi, da se jih je veliko udomačilo, bodisi z mešanimi zakonskimi zvezami, bodisi s podjetnim vključevanjem v gospodarstvo predvsem pa trgovino in gostinstvo. Značilno je, da je med njimi največ nezaposlenih, ki so prav v tem času, ko je brezposelnost postala ključni problem Nizozemske, prvi na udaru. In Se nekaj, kar ti pade v oči povsod v tej deželi. Vse je nekam vljudno zadržano, brez prerekanja in surovega robantenja. Kadar so Holandci v množici na trgu, v trgovinah, restavracijah, na postajah in pristaniščih, se vedejo drug do drugega kot tujci. Izredno pa so društveni in familijarni v ožjem krogu. Kult družine je še vedno visoko razvit, čeprav se z mlado generacijo postopoma že krha. Pravzaprav zaradi vse večje razbrzdanosti umazanih dolgolascev in bradačev, ki jih je vse polno, lahko kaj kmalu računajo na večje težave, ki jim bodo težko kos. Alkohol in zlasti mamila vsebolj osvaja mlade. To že povzroča resne skrbi oblastem, ki pa so vse preveč ravnodušne do pijancev narkomanov in hi-pijev vseh sort. Kakšno grozljivo svobodo nosijo s seboj ti mladi ljudje, sem se lahko prepričal ne samo v Middelburgu, Amsterdamu in Haagu, marveč tudi v manjših naseljih. NEPRIZADETOST PA TAKŠNA Najbolj močno me je pretresel dogodek naslednjega dne v sosednem pristaniškem mestu Vlissin-gen. Komaj 18 ali 20 let star mladenič se je skoraj tri ure zaganjal, zdaj dirjal, zdaj se ustavljal in krilil z rokami kot bi plaval in to na očigled stotine mimoidočih, sredi mesta. Nihče ga ni niti pogledal. Fant je bil v obraz višnjato rdeč, iz ust pa mu je po bradi in dolgih laseh silila pena kot ranjeni živali. Nikjer ni bilo nobenega policaja ali človeka, ki bi nesrečneža spravil z ulice. Da pač, nekateri so se mu samo izogibali in se ravnodušno posmehovali. Res čuden svet? MIDDELBURG SREDIŠČE Z E ELAN DA Bivanje v Middelburgu, ki mi je bil izhodiščna točka za ogled in seznanjanje s kraji in ljudmi v drugih delih Nizozemske, mi je zahvaljujoč ljubeznivim gostiteljem potekalo zares prijetno. Tudi čez hrano, ki je sicer na Nizozemskem precej drugačna kot pri nas, se nisem imel kaj pritožiti, ker je bila vseskozi pripravljena po naše. Hodil in vozil sem se po mestih in vaseh ter opazoval in razmišljal. Dokaj zanesljiv način za ocenjevanje in spoznavanje ljudi, dežele in njenih razmer se ponudi lahko le v stiku z našimi ljudmi. Videz kar tako mimogrede je lahko sila varljiv, posebno v Holandiji, ki se vsa razkazuje v razkošju in zunanji urejenosti. Na cilj v Middelburg smo prispeli po dobrih treh urah. To je lepo mestece baročnih in novejših zgradb ob obveznih kanalih, ki ga presecajo po dolgem in počez. Šteje nekaj nad 36.000 prebivalcev, ki se ukvarjajo največ s trgovino, gostinstvom in kmetijstvom, nekaj pa jih dela v bližnjih tovarnah predelovalne in elektronske industrije. O velikih vojnih pustošenjih, ko je bil Middelburg dodobra porušen, ni več nobenega sledu. Najlepši je tlakovan mestni trg z mogočno mestno hišo, podobno kakšni katedrali, lepimi cerkvami in palačami z nešteto ljubkih trgovin in restavracij v pritličju. Vse zgradbe so zbite druga ob drugi. Tod je tudi deželna palača s 85 m visokim gotskim stolpom, zanimiva vzhodna cerkev iz 17. stoletja s celo vrsto majhnih stolpičev, gostilniška cerkev iz 15. stoletja in kajpak kitajske in indonezijske restavracije, ki jih ne manjka prav v nobenem holandskem mestu. Seveda bi bilo odveč ponovno poudarjati, da je vse kar se da lepo pobeljeno, popleskano in okrašeno s cvetjem, zavesami in bleščečimi napisi. Stari del mesta s tipičnimi holandskimi hišami, ki so povsem podobne tistim z amsterdamskih razglednic, ima še vrsto zgodovinskih, spomeniških in turističnih zanimivosti. Vredni ogleda so znani ribji trg, cvetlični trg, tržnica sira, muzeji in minimon-dus. Bolnice in hoteli za pse, majhne in ozke krčme z igralnimi in glasbenimi avtomati, tako kot sexi schopi, so očitno domača posebnost. SE NADALJUJE Kako je bilo v Turčiji Milan Krišelj *J %J Vseskozi ima človek občutek, da je tukaj narava tista, čemu je vse ostalo podrejeno, Človeška naselja, kolikor smo jh videvali, so skromna in nekako niso v sorazmerju z boga stvom, ki ga vsekakor daje bogata zemlja. Ugibali smo ali so hiše start ah so nove Kakšnih novogradenj ni bilo opazni. Stanovanjska ali bolje gradbena kultura je na zelo nizki stopnji. Kaj posebnega v Bolgariji nismo doživeli. Omenim naj le postanek v Plovdivu (za to mesto ob reki Marici tnliio, da je staro več kot 7000 leti, kjer smo kupili za vsakega po eno rožno olje, ki ga prodajajo v listih značilnih lesenih turbančkih. TURČIJA (TURKIVE CUMHURIYET1) Turčija je republika na Bližnjem vzhodu v Mali Aziji m na jugo vzhodnem delu Balkanskega polotoku, na obalah Črnega, Marmor nega, Kgejskega in Sredozemskega morja; ima morski oiini Bospor in Dardanele. Na zahodu meji na Bolgarijo in (irčijo, no vzhodu na Sovjetsko zvezo, Iran, Irak in Sinjtt. Men 7H0.57H kvadratnih kdo metnu (torej je trikrat večja od Jugoslavije) Na evropski celim ima Traktjo, ki je nekoliko večja od republike Slovenije (23.721 kvadratnih kilometrov). Turčija ima okoli 40 milijonov prebivalcev Največ je Turkov. Ho odstotkov, manjšine pa so še: (irki, Armenci. Kurdi, Arabci, Bolgari, (iruzijci. Čerkezi in drugi. (ilavno mesto je Ankara no Anatolski planoti Ima približno 1,2 milijona prebivalcev. Naj več p' mesto pa je Istanbul, ki ima od $ do a milijonov hudi Ozemlje /«• pretežno gorato, V ('mornarskem primorju se dviga Pontsko gorov/e (nad .loOOrn), na jugu je Taurus in Antitaurus (;i906m), na vzhodu pa armensko višavje ; najvišjim vrhom Arurat /,>!.>(> m). Nižinski svet je samo v Trukiji - evropski del. Podnebje je v primorju sredozemsko, v notranjosti pa celinsko m deloma /mščuvsko (A natolijat. 0 Bolgariji naj povem še to, da so glede cest no prometnih predpisov izredno strogi. Na cestah je dovoljena nasplošno manjša hitrost kot drugod po Evropi ali pri nas. Pove čini HO ali 70 km na uro, rtdkokje več, v naseljih pa povsod 40km/h. Domačini se teh omejitev in pred pisov točno držijo Ni bil redek pri mer, ko smo opazovali domače voz nike, ki so oh pogledu na prometni znak obenem pogledali na IVOJ !>rzi nomer m takoj ustrezno prilagodili vožnjo znaku Ceste so bile K udu l'ri ishodu iz Bolgarije pri Svilen gradu pa hi se kmalu zataknilo. 1 annik |c namreč /ahtev al pol idilo omembne primerke. Med njimi je >tovo najpomembnejša tristo let ira gerbovka ob Mošeniku, v kate-so nekoč delali poljsko orodje, ij pa jo nameravajo postopoma uura»i»B"----- _ , obsežnega fotografske* brali najbolj zanimive značilne fotografije Albumi o srečanju mladih tehnikov Radovljica — Člani foto kluba Hadovljica so na XV. srečanju mladih tehnikov Jugoslavije in VIII. srečanju klubov mladih tehnikov Jugoslavije napravili vrsto posnetkov v spomin na to prireditev. V sredo, 11. julija, so se sestali člani upravnega odbora fotokluba, ki so iz kM*naM fotografskega gradiva iz- in najbolj m z njimi opremili spominske albume. Le-te bodo poslali zvezni in republiški organizaciji za tehnično kulturo ter -astnemu pokrovitelju srečanja tovarišu Francu Leskošku — Luki. DR. Kdaj avtobus v Struževo? Menda je Struževo edina mestna krajevna skupnost v Kranju, ki ni vključena v mestni javni promet, čeprav se krajani že nekaj let neprestano trudijo prepričati pristojne • Alpetouru. Res je, da leži Struževo lekoliko odmaknjeno od samega mestnega jedra Kranja, da za neizkušenega voznika predstavlja določno težavo lahko odcep proti taselju, a Strutevčani menijo, da je »težava« lahko samo izgovor ne pa razlog, saj so v preteklih dvajsetih »etih tisoči kamionov prav iz gramoznice v Struževem VARNO prepeljali milijone kubikov peska; Struževo pa leži neposredno med Kranjem in Saklom, zato ne bi bilo težko Strutevo vključiti v »vozni fed« na tej trasi. Interes za mestni prevoz se je povečal prav v tem času omejitev voženj z osebnimi avtomobili ter podražitve bencina v sklopu akcij za spremeniti v kosarski muzej. Sicer pa je glavni del tržiškega muzeja v nekdanji Polakovi kajži. Tu je cela vrsta dragocenih zbirk o bogati preteklosti Tržiča in njegovih prebivalcev. Morda je najprivlačnej-ša, zagotovo pa je najstarejša, čevljarska zbirka z originalno šuštarsko delavnico iz 19. stoletja. S čevljarskim se povezuje usnjarski oddelek, v katerem je nazorno prikazan postopek in delovno orodje za rastlinsko strojenje usnja. Še pred štiridesetimi leti je bila skoraj vsaka tretja hiša v Tržiču majhna usnjar-na. Zdaj je ta obrt popolnoma izumrla. Najdlje se je držala tovarna Runo. V tehnični del tržiškega muzeja sodi še tekstilni oddelek, ki ga je 1972. leta, ko je izločila iz proizvodnje vse stare stroje, močno obogatila Bombažna predilnica in tkalnica. Na grobo je v oddelku prikazana tudi tehnologija predelave bombaža v platno. Lesnopredelovalni oddelek je posebno zanimiv zaradi oglarske make- TR2ISKI MUZEJ Polakova kajža hrani čevljarsko zbirko z originalno šuštarsko delavnico, usnjarsko, tekstilno in lesnopredelovalno zbirko, od drobnih pa zgodovino poti čez Ljubelj in začetki mestne naselbine ter zbirki zgodovina delavskega gibanja in zgodovina NOB. Muzej v Polakovi kajži bo odprt ob delavnikih od 9. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa je treba obisk predhodno najaviti. V stari Kurnikovi hiši je lepo urejena nogavičarska zbirka, kolarska delavnica,, gasilski oddelek, literarna zapuščina pesnika Vojteha Kurnika, zgornji prostori pa so namenjeni gelerijski dejavnosti. Kurnikova hiša je odprta ob sredah od 15. do 17. ure, sicer pa po dogovoru. —i——m^mm—————mmpaan—————■^» Če je življenje polno, ni dolgčas Imajo pa v Kamniku tudi mično kavarnico Veroniko. — Izvesek z njenim likom je dovolj zgovoren. Zato bodo ti zapisi bolj svojevrstni: hodil bom sem ter tja, poslušal tega in drugega, navduševal se bom za nek kraj bolj kot za sosednjega. Vendar pa bom skušal — četudi le v mozaični maniri — prikazati oni del Gorenjske, ki si s takim ponosom sam pravi — da je Kamniško najlepše. Pritrjuje mu množica slovenskih rojakov pa tudi tujih popotnikov. sta po petdesetih letih ponovno stopila pred matičarja varčevanje z celotnih energijo '-tanek ^ KS Kranj-Struževo bo v Hneh skušal doseči pri-^"^Petoura m pnčetek vsaj Voženj na relacij. Labore- l.S. 750-LETNICA KAMNIKA Določevanje obletnic — t. j. leta, ko se nek kraj prvič po-javi v zapiskih starih listin — je dostikrat kaj tvegano dejanje. V temi starih časov, so tudi zapiski največkrat nejasni, dvoumni, nedorečeni. Posebno tudi zato, ker je bilo nemško ime dostikrat istovetno za več krajev in gradov. Tako je nemška oznaka Stein ali Stain pomenila lahko grad Kamen nad Begunjami, grad Kamen v Frančiška in Janez Smole/ z Raven ori Tržiču Ader«asu Pri veiesovem pa tudi - - - " naše mesto Kamnik. Govorim o obletnici — 750 let Kamnika. Točneje bi moral reči: 750 let mesta Kamnika! Naselbina je bila tu gotovo že v prazgodovinski dobi. Potem so domnevno imeli Kamnik Rimljani, kot izhodišče za stranski trakt glavne prometne žile Aquilea —Emona —Ad quartum decimum (v bližini Mengša) — Ad publicanos (v bližini Lukovice) — A trans — Celeia — Poetovia in dalje v Panonijo. Ta stranski trakt velike rimske ceste je vodil skozi Tuhinjsko dolino še daleč v novejši srednji vek. V tem času je promet med Podo-navjem in Primorjem potekal od Celja in Vranskega po Tuhinjski dolini na Kamnik, odtod na Kranj in Škofjo Loko ter nato po Poljanski dolini v Italijo. To pa je dalo srednjeveškemu Kamniku tako veljavo, da se je v mnogočem že kosal z Ljubljano. Ze konec 12. in v začetku 13. sto- »Ja, našel me je pri Lojzku, ko sem bila maškara in nisem imela denarja za vstopnico. Plačal je zame. Mislim, da me je spoznal in da je bil že prej zaljubljen vame,« je pripovedovala o prvem srečanju z bodočim možem Frančiška Smolej z Raven pri Tržiču. Vzela sta se sredi junija pred petdesetimi leti. Začetek ni bil lahek, saj sta bila oba rojena v revnih delavskih družinah. Janez še bolj; doma je bilo kar 11 otrok; če bi vsi preživeli, bi jih bilo 26. Zato je bilo seveda treba že zgodaj misliti na zaslužek. Se kot otrok je pomagal tu in tam, s štirinajstimi leti pa se je zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici. V njej je dočakal tudi upokojitev, invalidsko, ker si je po padcu s tovornjaka toliko poškodoval nogi, da ni mogel več delati. Drugače pa sta pred vojno živela kar lepo. Bila sta mlada, rada sta se imela kot zdaj. »Nič drugače ni kot prve dni,« zatrjuje Frančiška. Pokonci ju drži dobra volja, ki je imata na pretek. Kar nalezljiva je. S prihodom okupatorja pa so se tudi za Smolejeva začeli grenki časi. Bila sta napredna in sta se kot »terenca« vključila v narodnoosvobodilno vojno. Prenašala sta pošto. Marca 1942. leta so Janeza zalotili na poti v Duplje. Niso ga takoj prijeli. »Naslednji dan, ko ga ni bilo z dela, sem ga šla sama iskat,« pripoveduje Frančiška. »Sele v tovarni so mi povedali, da so ga odpeljali.« »Vlekli so me v Begunje,« nadaljuje Janez. »Bilo je strašno. Zasliševali so me in tepli, da bi kaj zvedeli. Pa nisem niti črhnil. 28 dni sem bil v bunkerju. Čudim se. da me niso ustrelili. Bil sem že privezan ob kolu, ko so streljali talce. Sam sebe sem šlatal, če sem še živ. Kasneje so me poslali delat k nemškim družinam na Bled. Izpustili so me po osmih mesecih. Pa tudi potem še nisem imel miru. Kadar je bilo kje kaj .narobe', so me prišli iskat.« Novo življenje se je za oba začelo šele po vojni. Razen rednega dela sta imela dovolj opraviti tudi doma na vrtu, skrbeti pa je bilo treba tudi za živali. Vseh sort sta jih imela; od kur in zajcev do gosi, prašičev in kanarčkov. »Zdaj sva oba upokojena. Honorarno vsak dan meriva višino vode v Mošeniku. drugače pa sva svobodna. Rada poklepetava s sosedi, rada ga malo srkneva, včasih pa se tudi bolj za šalo skregava« Dolgčas jima res ni kot ni nikomur, kdor je imel bogato življenje. H. Jelovčan letja (med letoma 1188 in 1204) se Kamnik omenja kot trg, že leta 1229 pa se v stari listini prvič omenjajo prebivalci Kamnika kot meščani. No, to je pa tudi letnica, ki je osnova jubileju 750-letnici Kamnika! Vsekakor le starost mesta, ne kraja, naselbine. Le kdo bi mogel vedeti, kdaj so se ljudje tod naselili? Sprva morda Kelti, za njimi Langobardi, končno naši slovenski predniki. — Je že tako v krivični zgodovini: zapisala (in ohranila v današnji čas!) je vse zgode in nezgode vladajočega plemstva, njihove zaroke in poroke, nesreče in uboje, turnirje in vojaško slavo. IZ ROK V ROKE o. tako je bilo tudi s Kamni-kom — natanko vemo, kako ■*» 1 je bilo z gospodarji.. O hlapcih m tlačamh pa nobene bese- Širok pas ozemlja od Trojan in Motnika do Kokre, Kranja in Smlednika so imeli že od približno 1. 1140 v posesti grofje AndechsMe-ran. Le-ti so tudi zgradili nad Kamnikom dva gradova. Stari in Mali grad. Pač zaradi varstva tovornikov, ki so prihajali iz Tuhinja. Zaradi obstoja teh dveh gradov se je naselbina pod njima počutila bolj varno in se širila. Obrt in trgovina sta dajali boljši kruh kot tlačansko delo na zemlji. Kamnik postane mesto in kot tak glavno upravno središče andechs-meranske posesti na Gorenjskem. Grofje so imeli na Malem gradu celo lastno kovnico denarja. Leto 1248 je Ulrik Spanheim dobil Kamnik kot doto, ker se je oženil z Nežo Meransko. Pričel se je celo imenovati »gospod Kamnika«. — Ko pa je rod Spanheimov 1. 1269 izumrl, se je Kamnika 1. 1270 polastil češki kralj Otokar Prernisl, ki se je 1. 1271 osebno mudil v Kamniku in tu izdal listino, v kateri se mesto prvič v zgodovini omenja s slovenskim imenom Kamnik. Leta 1278 je prišlo mesto v habsburško posest. In tako je bil krog tuje gospode sklenjen. S Kamnikom so poslej gospodovali vojvode, nadvojvode, cesarji.. . VERONIKA S KAČJIM REPOM Vte stare »grajske« čase najlažje vpletem bajko o zakleti gospodični, mladi grofični Veroniki. Ljudje so si v nekdanjih čaasih, ko so še verjeli v pravljice, pripovedovali, da se ob sončnem zahodu in ob jutranji zarji sprehaja po obali Bistrice pod Malim gradom lepa mlada ženska — ki pa iznenada izgine kot se iznenada pojavi. Za njo, grofično Veroniko, je bilo znano, da je zaradi svoje trdosrč-nosti do tlačanov, bila hudo kaznovana: do sodnega dne se bo morala skrivati v razvalinah Malega gradu. — Rešili pa bi jo trije poljubi zalega mladeniča, ki še ni spoznal ženske. Če bi se tak mladenič našel, bi se z njim poročila in še zaklad, ki ga skriva v razvalinah, bi bil njegov. — Takega mladeniča, čistega in pogumnega pa ni bilo izlahka najti. No, naposled je le neka mati pregovorila svojega sina, naj poskusi rešiti nesrečno grajsko deklico. Veronika, polienapolkača, v grbu mesta Kamnika. Mladenič je šel na breg Bistrice, stopil k Veroniki in jo poljubil. Ko pa jo je poljubil drugič, se je Vero-nikin stas pričel počasi spreminjati. Ves njen spodnji del se je oblikoval v kačji rep! Mladenič je od groze od-skoČil — ni se je upal še tretjič poljubiti. Zbežal je. Veronika je razočarano kriknila in poslej je ni nihče več videl. Kamničane pa je ta zgodba tako prevzela, da so si v svoj mestni grb zarisali žensko s kačjim repom. Grb je še danes v veljavi! Seveda pa je zgodb o kamniški Veroniki cela vrsta. Nekatere celo namigujejo, da bi to utegnila biti bajeslovna riba — faronika ali celo morska deklica, ki je zašla v nekdanje kamniško jezero. No. če že vse te zgodbe niso resnične, so pa vsaj prijetne za branje G LAS 8. STRAH TOREK, 17. JULIJA 1979 Predstavljamo vam Karlo Švarc: Solaris ali Triglav? k KAN.J - Medtem ko vaterpolisti v prvi zvezni vaterpolski ligi končujejo svoj prvenstveni »ples« za naslov državnega prvaka, bodo moštva v treh medrepubliških ligah — zahod, vzhod in jug — začeli konec tedna svoj pohod za vrh in uvrstitev ns kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo. Prvaki vseh treh skupin bodo dali kvalifikacijsko skupino, ki se bo borila za dve izpraznjeni mesti v prvi ligi. To soboto bodo prvestveni krst v Kranju in Kamniku odprli v medrepubliški ligi vaterpolisti Triglava in Kamnika. V tej zahodni skupini so se Gusar iz Filip Jakova, Brodograditelj iz Betine, Solaris iz Šibenika, Jedinstvo iz Zadra ter Delfin iz Rovinja. Koper, Kamnik in Triglav. Vseh osem moštev bo dalo odgovor, kdo bo imel največ moči, da bo prvak te skupine in s prvim mestom si bo priboril tudi pot na kvalifikacije. Vaterpolisti Triglava in Kamnika so se dobro pripravljali za to sezono. Oboji računajo na uspeh. Triglavani naj bi se borili za ponoven vzpon v družbo najboljših jugoslovanskih vaterpolskih moštev, Kamničani pa naj bi dokazali, da so moštvo, ki kljub slabim pogojem, zna igrati vaterpolo. Rebolj, Plavc, Vidic (vratarji), brata Malavasič, Calič, Starina. Svegelj, Kraiovec, Kuhar, Vukanac, Jerman in Brinovec so igralci, ki so pod vodstvom trenerja Boruta Farčnika trenirali in vadili za prvenstvo. Med temi je tudi kapetan moštva petindvajsetletni delavec Merkurja in izredni student drugega letnika V F. KS Karlo Svare. Karlo Avare ni neznao ime ljubiteljem vaterpolske igre v Kranju. Ze vrsto let je eden najboljših in najbolj discipliniranih igralcev. Ko je bil se v mladinski vrsti, je Karlo igral za drtavno mladinsko reprezentanco do šestnajst let in za naso mlado izbrano vrsto do dvajset let. Kakine so možnosti, da se po enoletnem premoru ponovno uvrstite v najkvalitetnejšo jugoslovansko vaterpolsko ligo? »Mislim, da smo dobro pripravljeni za letošnje obračune. Vsi smo trenirali dvakrat dnevno in ni bojazni, ds bi nam zmanjkalo moći. Iz prejšnjega moštva so odšli Velikanje — prenehal igrati — Tomo Balderman in Strgar — odšla v Kamnik. Tako smo ostali samo mladi. »Novi« so edino le vratar Plavc, Jerman in Brinovec. Ti trije so prišli iz mladinske vrste. Imajo nas za favorite. Vendar je tu se sibeniski Solaris, ki je enako kot mi lani izpadel iz prve lige.« »Za prvo mesto naj bi se tako udsrili vi in Solaris?« »Tako naj bi bilo. A prednost ima Solaris. Zakaj? Nimajo finančnih skrbi, imajo dober igralski kader, tudi nas ni slab, in velike možnosti za trening tekme. Imajo pa tudi skupne priprave. Moji soigralci so skoraj vsi zaposleni in problem je, kako uskladiti treninge. Vendar smo jih. Vsi so skoraj redno prihajali na trening. Prepričan sem, to je tudi telja vseh, da se lahko ne bomo predali v boju za vrh. Sposobni smo osvojiti tudi prvo mesto. Pri tem nam lahko veliko pomagajo Kamničani, saj so te lansko sezono dokazali, da v domačem bazenu nersdi prepuste točke gostujočim moštvom. V našem bazenu nobeden od gostujočih moštev ne bo odnesel zmage. Bolj me skrbi igra na gostovanjih. Tu je Jedinstvo, ki je v Zadru vedno nevarno. Gusarja in Bro-dograditeljs ne poznamo in tudi Delfin iz Rovinja je v svojem bazenu nevaren. Ta naia skupina pa je gotovo kvalitetnejša od ostalih dveh.« »Torej sistem tega tekmovanja ni najboljša rešitev?« »Spodbudno je, da v naii ligi nastopamo skupaj s Kamnikom. To je za napredek slovenskega vaterpola. Sam sistem res ni najboljši. Na kvalifikacije se lahko uvrstijo tudi slabša moštva iz preostalih dveh lig. V tem pa ni napredka v jugoslovanskem vaterpolskem prostoru.« Kranjčane in Kamničane čaka to vaterpolsko poletje tetka naloga. Upajmo, da nas ne bodo razočarali. Kako so pripravljeni, bomo videli te v soboto in nedeljo. Kamničani gostijo Koper in Delfin, Kranjčani pa Delfin in Koper. L) Humer Kolesarstvo Zlata, srebrni in bronasta ATENE - Na 12. balkanskih igrah v Atenah je bila jugoslovanska mladinska kolesarska ekipa druga, v posamični vožnji je mladinec Primož Cerin osvojil zato medaljo, člana Drago Frelih in Mirko Rakud pa srebrno in bronasto ATENE — Prvi dan balkanskih iger v kolesarstvu, v petek, je Bolgarija alavila dvojno zmago v ekipnih votnjah. V članski konkurenci je njihovs četverka prevozila ltO km dolgo krotno progo s poprečno hitrostjo več kot 43 km na uro in dosegla čas 1:10,06. Druga je bila Romunija 2:14,3», 3. pa Grčija 2:15,44. Nasa reprezentanca, za katero so vozili Ssvčani Frelih, Udovič, Ropret in ( uderman je m časom 2:15,67 os- ZaVeliko nagrado Dola '79 LJUBLJANA - V Dolu pri Ljubljani je >iU v soboto 14. mednsrodna kroina koledarska dirka za Veliko nagrado Dols, Kveren, vsem padlim in umrlim borcem esarjem Dola in okolice ter letošnjim jubilejem. Tekmovanje je potekalo v osmih kategorijah: pionirji A in B. mlajši in starejši mladinci, člani A, R in C ter veterani. Vsega skupaj je nsstopilo več kot 200 kolesarjev iz večine jugoelovanakih klubov ter predstavniki iz sosednje Avstrije. Manjkali so le člani, ki so tačas zastopali nato reprezentanco ns balkanskih igrah v Atenah. Rezultati - pionirji A (I krog, I rt km): 1. 8ret (Pomurje), 2. Hsmun (Rog). 3. Ss-bransk (Linz) vsi 20,30, ekipno 1. Rog; pionirji B (1 mali krog, H km): 1. Smole (Novo-teks). 2. Jertin (Grosuplje), 3. Teksvc (Dol) vsi 0,00, ekipno I. Grosuplje; mlajši mladinci (2 kroga, 32 km): 1. Tunič, 2. Marn (oba Sava), 3. Ankerst (Bled) vsi 60.10. ekpno 1. Sava; starejši mladinci (3 krogi, 48 km): I. Moravec (Sloga) 1:30.16, S. Biča nir (Lokomotiva), 3. Govekar (Rog) oba 1:30,17, ekipno 1. Kog; člani A in B (0 krogov, 00 km): I. Marinković (JLA). t. 2aubi (Rog), 3. Novak (Dol), vsi 2:20.26. ekipno I. Rog; člani C (2 kroga, 32 km): I. Kuna ver. 2. Henigmsn (oba Dol). 3. Stih (Novoteks) vsi 60,06. ekipno I. Dol; veterani (I krog. 10 km): 1. Vallant. 2. Schtvinger (oba Celovec), 3. Hafner. 7. Detman (oba Kokrics) vsi 25,00. ekipno 1. Celovec. H. J. Šah Simul tanka Barleta KRANJ - Mednarodni mojster Janez Mar I.- je pred dnevi odigrsl simultanko s "ahist. kranjske Iskre - FJektromeh.nl- vojila četrto meato. ksr je sicer za dobro minuto slabil rezultat kot na enako dolgi progi na minulem državnem prvenstvu, vendar pa je treba povedati, da no bili fantje od zadnjih dirk doma precej izčrpani, k razpoloženju pa je prispevala ie huda vročina, tako da je po 50 km votnje mlajSi najmljasi v ekipi Marko ( uderman. Nata mladinska reprezentanca, ki jo je zastopala ekipa Astre Kastelic, Planin. Cerin in Povirk, ta je odnehal te po petih kilometrih, pa je bila odlična. S časom 1:30,24 je osvojila srebrno kolajno. Prva je bila Bolgarija 1:38,15, 3. pa Grčija 1:40.13. V soboto je bila krotna proga za posamično votnjo mladincev dolga 76 km in je bila zaradi tetkega vzpona in hude pripeke izjemno zahtevna. Ze med prvim krogom ata se na* Cerin in Grk Kovias prebila naprej, vendar pa je Grk kmalu popustil. Ujela ga je ubetniika skupinica, na čelu katere sta bila Bolgar Kalčev in na* Kastelic. Pridružili so se jima ie iUrje. Sele zadnjih nekaj sto metrov se je razvil hud boj, v katerem je priila do veljave odlična taktika naiih. Rezultati: 1. Cerin (Jug.). 2. Orfanidis (Gr.). 3. Grigorov (Bolg.). 4. Jil-unn (Tur.), 6. Kastelic (Jug.) vsi 1:64,40. Medtem ko je bils zmaga Cerina nesporna, pa kaj takega ni mogoče reči za zmagovalca Grka Kelesidisa v člsnski konkurenci. Kelesidis si je med votnjo pomagal z vleko motornega vozila, in to kar dvakrat. Medtem ko so našega Borovičanina prav zaradi tega izločili, pa so Grka sodniki lepo prezrli. Zato je imel v odločilnih trenutkih več moči kakor Frelih, ki je akuial poma gati ie Rakuiu, da bi kot bollii iprinter pravočasno smuknil iz vrste, kelesidis ie Freliha premagal v zadnjih petih metrih, Rakuiu pa je uspelo sovojiti bronasto me daljo. Rezultati (120 km): t. Keleaidia (Gr .). t. Frelih, 3. Rakui (oba Jug.), 4. Manikaro« (Gr.) vsi 3:10,51. Se ena ugodna novica za Kranj je priila iz Aten; na aestanku balkanakega komiteja so se dogovorili, da bo naslednja 13. kole aarska balkaniada avguata prihodnje leto v Kranju. M" Štiriindvajsetimi na ■ n Is- k i Pomeril aprotniki. Izid .rečanja je bil I",5:5,5. V moštvi kre s« zmagali Rebolj, Obleičak. Mezek. Ciperle. Borov..-, Piskar in Kmetij Prvenstvo SRS za st. pionirje in mladince v plavanju Praprotnikovi in Celarju največ odličij KRANJ — Dobri rezultati, popravljeni osebni rekordi in zanimivi ter ogorčeni boji oo glavne značilnosti dvodnevnega republiškega prvenstva za starejše pionirje in pionirke ter mladince in mladinke v letnem bazenu. Za letošnje naslove se je v »tirih kategorijah potegovalo sto mladih plavalcev in plavalk iz osmih nlovenskih plavalnih kolektivov. Čeprav nastopajoči niso posegsli po republiških in drtavnih rekordih pa no njihovi rezultati dober obet za drtavno prvenstvo mladincev, ki bo od petka do nedelje v Ljubljani. Največ sta na tem prvenstvu odnesla pri pionirjih domača plavalca. Vesna Praprot-nik je v kategoriji starejših pionirk osvojila kar sedem republiikih naslovov. Marko Celar pa je v isti kategoriji Šestkrat stopil na naj visio zmagovalno stopnico. Nasploh pa je Celar v tej kategoriji dosegel tudi najboljši rezultat na 1500 m kravi. S svojim dobrim časom je dokazal, da je za Borutom in Darjanom Petričem se en dober kranjski dolgoprogai. Pri tem ne Minemo pozabiti ostalih plavalcev Triglava. Kadoič, Jocič, Veličkovič, Rus so imena, ki bodo se razveseljevala ljubitelje plavanja v Kranju in drugih slovenskih in jugo-slovanakih bazenih. lato velja tudi za Dvoriakovo, Rakovčevo in druge kranjske plavalke. V tej konkurenci so se odlično držali tudi plavalci Radovljice. V mladinaki kategoriji je največ po pričakovanju dobila Maja Rodič iz ravenskega Futinarja in Boris Novak iz trboveljskega Rudarja. V tej kategoriji je največ pokazal trigJsvan Darjan Petrič, ki je kljub rahli črevesni obolelosti, ki ga tare te nekaj dni, dobro plaval. Pri tem ne smemo pozabiti Koželja, Beitra pri mladincih, pri mladinkah pa so se iakazale Karmen in Irena Berlotnik, Tatjana Bradaika in druge. 2. Drnač (Ljubljana) 18:04,52, 3. Kolenc (Rudar) 18:10,28. 4x 100 m kravi - 1. Triglav 4:24.84. 2. Ljubljana 4:30.05. 3. Koper 4:42,06; pionirke - 100 m kravi - 1. O. Avbelj (Ljubljana) 1:00,14, 2. Kos (Futinar) 1:07.04, 3. Dvoriak (Triglav) 1:08,40. 100 m prsno - 1. I'.»rent« (Ilirija) 1:24.48, 2. Pra-protnik (Trigisv) 1:24,72. 3. 1. Avbelj (Ljubljana) 1:15,10, 400 m meiano - 1. Praprot-nik 5:31.40. I. DvorAak (oba Triglav) 5:41.03. 3. Kos (Futinar) 5:44.80. 400 m krsvl - 1. Praprotnik (Triglav) 4:50.84. 2. O. Avbelj (Ljubljana) 4:58,20 3. Lorenci (Branik) 5:00,55, 100 m hrbtno - l.Cesnik (Futinar) 1:13.35. 2. Lorenci (Brsnik) 1:18.77, 3. O. Avbelj (Ljubljana) 1:27.65. 100 m delfin - 1. Praprotnik 1:11,47, 2. DvorAak (oba Triglav) 1:13,80. 3. Kos (Futinar) 1:14,20 . 4 x 100 m meiano - 1. Triglav 5:10,24. 2. Ljubljana 5:40,30, 200 m delfin - 1. Praprotnik 2:41.80, 2. Dvoriak (oba Triglav) 2:44,77. 3. Kos (Futinar). 200 m hrbtno - 1. Cestnik (Futinar) 2:30.46, 2. Lorenci (Branik) 2:43.44. 3. O. Avbelj (Ljubljana) 2:40,10, 200 m prsno - 1 Dvoriak (Triglav) 2:58,08, 2. Porenta (Ilirija) 2:58,12. 3. Rakovec (Triglav) 3:02,94. 200 m kravi - 1. Praprotnik (Triglav) 2:21.11, 2. O. Avbelj (Ljubljana) 2:25.00, 3. Lorenci (Branik) 2:28.07, 200 m meiano - 1. Praprotnik (Triglav) 2:27,4. , 2. Cesnik (Futinsr) 2:41,4, 3. Dvoriak (Triglav) 2:43,4, 800 m kravi - 1. Prsprotnik (Triglav) 9:50.15. 2. O. Avbelj (Ljubljana) 10:00,71, J. Lorenci (Branik) 10:20,02, 4 x 100 m kravi - 1. Triglav 4:42.61; mladinci - lOOm kravi - 1. Novak (Rudar) 50,38. 2. D. Petrič (Triglav) 59.70. 3. Brlič (Branik) 1:00.31, 100 m prsno - 1. Mejač (Ljubljana) 1:14,00, 2. Kos (Futinar) 1:15,74. 3, Mihelič (Ljubljana) 1:17,80. 400 m meiano - 1. Novak (Rudar) 5:00.15. 2. Kos (Futinar) 5:01.12. 3. D. Petrič (Triglav) 5:02,81. 4 x 200 m kravi - I. Ljubljana 9:40,43. 400 m kravi - 1. Novak (Rudar) 4:23.70. 2.D. Petrič (Triglav) 4:24.28. 3. Vozel (Rudar) 4:28,84, 100 m hrbtno - 1. Koa (Futinar) 1:02.38, 2. Novak (Rudar) 1:03.91. 3. Botteri (Ljubljana) 1:05.42, 4X 100 m meiano - 1. Ljubljana 4:50,00. 200 m delfin - 1. Vočko (Futinar) 2:19.54. 2. D. Petrič (Triglav) 2:21.60. 3. Vozel (Rudar) 2:31.47, 200 m hrbtno - 1. Kos (Futinar) 2:17,35. 2. Novak (Rudar), 2:31.04, 3. Jug (Radovljica) 2:34.20, 200 m prsno - 1. Mejač 2:42,82. 2. Mihelič (oba Ljubljana) 2:43.47, 3. Koa (Fu- tinar) 2:47,59, 200 m kravi - i Novak 2:06.59. 2. Vozel (oba Rudar) 2:00 05 3 O Petrič (Triglav) 2:07,00, 200 m mešano -' I. Kos 2.20,07, 2. Vočko (oba Futinar) 2:22.00. 3. Novak (Rudar) 2:25.M. 1500 m kravi - 1. Novak (Rudar) 17:03 01 2 D Petrič (Triglav) 17:04.85. 3. Vozel (Rudar) 4?18 oil' 4 X 100 m kravl ~ LJu°H«na Največ zlatih odličij na prvenstvu SRS v plavanju za starejše pionirke in pionirje je osvojila Kranjčanka Vesna Praprotnik. Kar sedemkrat je stopila na najvišjo stopnico. Rezultati - starejii pionirji 100 m krsvl - 1. Celar (Triglav) 1:00.71. 2. Drnač (Ljubljana) 1:02.36, 3. Kolenc < Rudar) 1:03.01. 100 m prsno - 1. Jocič (Triglav) 1:21,10, 2. Sluga (Ljubljana) 1:21.20. 3. Kadoič (Triglav) 1:21,37. 400 m meiano - 1. Drnač (Ljubljana) 6: 11.37. 2. Celar 5:15.52. 3. Kadoič (oba Triglav) 5:26,64, 4 x 200 m kravi - 1. Triglav 9:27.00, 2. Ljubljana 9:40,77, 400 m kravi - 1. Celar (Triglav) 4:27,22. 2. Drnač (Ljubljana) 4:27.22. 3. Kolenc (Rudar) 4:40,70, 100 m hrbtno - 1. Drnač (Ljubljana) 1:00.10, 2. Vrenko (Ilirija) 1:22.20. 3. Peslcar (Futinar) 1:12,74, 100 m delfin - 1. Celar 1:08,50, 2. Jocič (obs Trigisv) 1:10,00. 3. Glavnik (Toplice) 1:11,63, 4 x 100 m meiano - 1. Triglav 4:65,90, 2. Ljubljana 4:59.23. 200 m delfin - 1. Celar 2:20,48. 2. Jocič (oba Triglav) 2:35,70. 3. Karlin (Ilirija) 2:37.26. 200 m hrbtno - 1. Drnač (Ljubljana) 2:20.69. 2 Vrenko (Ilirija) 2:33,01. 3. Pesičer (Futinar) 2:34,87, 200 m prsno - 1. Drnač (Ljubljana) 2:64,00, 2. Ksdoič 2:56.10. 3 Jocič (oba Triglav) 2:66,25. 200 m kravi - i Drnač (Ljubljana) 2:28.78. 2. Celar 2:30.38. 3. Kadoič (oba Triglav) 2:32.70. 1500 m kravi - 1. Celar (Triglav) 1 7:18.72. Nasvet za »parni vikend* - Foto: C Nahtigal Tenis Zeilhofer premagal Muleja KRANJ - Na odprtem članskem tehniškem turnirju, ki sodi v okvir Športnih prireditev ob občinskem prazniku, je naatopilo itiriinieatdraet igralcev iz Srbije. Hrvatske in Slovenije Pokal Kranj '79 pa je zasluženo odiel v Maribor. V finalnem srečanju je namreč član mariborskega Branika /.eilhofer po iigorfrnrm boju premagal favorita tega turnirja triglavana Janeza Mule)a. Hi-cer pa tokrat favoritom ca prvo mesto ni tlo vse po računih. Tudi domačin Davor 2nidar je v polflnalu moral pri/ natt pri mol |>o/ni lAemu zmagovalcu /,cilhoferju. Od Kranjčanov je poleg Muleja in 2 nI da rja največ poka/al Ae nadarjeni Dovjak. lil« te moral Acle po dohri m» i prrpualitl zmago Muleju Izidi - četrtflnale - /nidar (Trt glav) Jeras (Kamnik) 6:1. 0:4. /eilhot, r /iliert (oba Branik) 6:4. 7:5. I>..leček (Branik) : Bogata) (Kamnik) 2:6, 0:6, Mulej i Dovjak (oba I riglav) 7:5. 6:2; polftnale - /eilhoiei Žnidai 0:2. 7:6. Mule finale - Zei i Hogataj lit, l I Ihofer : Muli i | | | l 6:4; i Marko Celar iz kranjskega Triglava /e na republiškim prvenstvu za starejše pionirje dokazal, da je plavalec i:rctimh možnosti. V tej konkurenci /e osvoji/ sest naslovov in na 1500 m kruvt dosegel tudi noJbaUii Č€U prvenstva v kategoriji pionirje i »TV Kaveljc in Korenina« 1,11 lll.l \s \ - Kandidati za lovoriko • RTV Kaveljc :n Korenina« so v petih mesecih. od kar n stekla ts rekreacijska trtm aki i|n. opravili Je akorsj več kot polovico svojih nalog. Kandidati, motki in ženske, ao tekli na ■ mucah na Friiovskeni maratonu Tu je bilo tri sto devetnsjai moikib in drveim ilvujaet irnuk Na partizanskem msriu I okviru prireditev Po poteh partizanske Ljubljane je normo treh ur pri moikib Izpolnilo dve ato ilvanajat kandidatov žen-ake ao to nalogo morale opraviti v eni url. *to ilvanajat kandidatov je imelo tuilt re prvo preiakuinjo v okviru prvega kolesar skega maratona Pohor.kega bataljona na IMI km dolgi progi a posebnimi kolesi in na 100 km / navadnimi koleai pri moikib in 70 km za »enake Velika večina kandidatov pa ima opravljene «e tri aH itlrl vzpone na naSr tis allaočakc Ns Bledu »»o 19 avgusts »a večino najtežja preakuinja Plavati bodo morali dva prej pa kilometra Htart bo .»»» I I JO. A bodo nastopili »lovenaki plavalci na maratonu, ilolgrm oaem kilometrov /aoui pa se izkažejo t zdravniškim potrdilom Val vadijo po n..|»..tkih organ./a. l|skega iM«bora in imajo pri lem natančen g| OgTSI »adhr /« lezke ,.i. .kutnu V r* tal red pri lovonki M vaten. M tem uapeAn,. MVtl '<«< tekmovalno ragri/.....nt. -4 programi /a vadbo pa dajejo „,,.>.!..( /« radno I« isdsgta* potplati Tudi Sonja Dvorsak iz Triglava se je na tem prvenstvu izkazala. Med pvtnirkami je bila enkrat prva, trikrat druga in dvakrat tretja. mladinke - 100 m kravi - 1. Kraiovec (Ilirija) 1:06.00. 2. Kolenc (Rudar) 1:05.10, 3. Močnik (Ljubljana) 1:05,70, 100 m prano - 1. Rodi« 1:21,53, 2. B rumen (oba Fužin« rl 1:21,53, 3. Bradaika (Triglav) 1:23.29. 100 m meiano - 1. Rodič (Fužinar) 5:31.29, 2. Kraaovec (Ilirija) 6:35.31. 3. K. Berlotnik (Triglav) 5:36.54. 400 m kravi - 1. Močnik (Ljubljana) 4:47.80. 2. Kraiovec (Ilirija) 4:50,25, 3. Rodič (Futinar) 4:50.49, 100 m hrbtno - 1. Kolenc (Rudar) 1:12.00. 2. Žibert (Velenje) 1:18.33, 3. I. Berlotnik (Triglav) 1:19,14, 100 m delfin - 1. Močnik (Ljubljana) 1:11,28, 2. K. Berlotnik (Tri-glav) 1:12.21.3. Kraiovec (Ilirija) 1:12,47,4 x 100 m meiano - 1. Futinar 5:08,26, 2 Triglav 5:14,75. 200 m delfin - 1. Močnik (Ljubljana) 2:30.80. 2. K. Berlotnik (Triglav) 2:38,00, 3. Kraiovec (Ilirija) 2:39,32, 200 m hrbtno 1. Kolenc (Rudar) 2:38,19 2 I. Berlotnik (Triglav) 2:48,27. 3. 2ibert(Velenje) 3:01.70, 200 m prano — 1. Rodič (Futinar) 2:56,39. 2. 2ibert (Velenje) 2:58,00, 3 Brumen (Futinar) 2:59.70, 200 m kravi -1. Kraiovec (Ilirija) 2:18,78, 2. Rodič (Futinar) 2:19.91. 3. Kolenc (Rudar) 2:21.10. 200 m meiano - 1. Rodič (Futinar) 2:37,8. 2 Kolenc (Rudar) 2:41,5. 3. Bradaika (Triglav) 2:43,5, 800 m kravi - 1. Kraiovec (Ilirija) 10:03.03, 2. Močnik (Ljubljana) 10:16.50. 3 K. Berlotnik (Triglav) 10:19,17 4X100 m kravi - L Triglav 4:45,03. Besed i I o in foto: D. Humer Spored medrepubliške vaterpolske lige — zahod KRANJ — V soboto in nedeljo se prične letošnja vaterpolska sezona v treh medrepubliških li-gah. V zahodni je osem moštev in med njimi so tudi vaterpolisti Kamnika in Triglava. Oboji obljubljajo dobro igro. Spred srečanj v Kamniku in Kra nju: 21.7. Kamnik : Koper, Triglav : Delfin; 22. 7. - Kamnik : Delfin, Triglav : Koper; 28. 7. - Kamnik : Gusar, Triglav : Jedinstvo; 29.7. - Kamnik : Jedinstvo, Triglav : Gusar; 1.8.- Kamnik : Triglav; 15. 8. - Triglav : Kamnik; 25.8. - Kamnik : Brodograditelj, Triglav : Solaris; 26.8. - Kamnik : Solaris, Triglav : Brodograditelj; V hh srečanja v Kamniku so ob 17., v Kranju pa ob 20. uri. -H- Vaterpolo Koper prvi, Kamnik drugi KAMNIK - Tukajinji letni basen je gostil mladinska vaterpolska moitva Delfina, Triglava. Kamnika in Kopra, ki so ae borila zs leioinji mladinaki vaterpolski naslov. t »1» pnkszsni igri je naslov v pravih rokah Zmagovalci Koprčsni so pokazali tudi največ Prvsku so bili enskovredni le Kamničani. ki so bili drugi. Solidno so igrali tudi Triglav I. Delfin in Trigisv II. Izidi - Kamnik : Delfin 17:4. Triglav I j Koper 3:14, Kamnik I Koper 6:0. 1 riglav I Delfin 11:3. Triglav I : Koper IV Triglav II I Delfin 4:13, Delfin : Koper Kamnik I Triglav I 7:5, Kamnik : Triglav II 19:3. Triglav I : Triglav II 15:3. Vratni red - I. Koper, 2. Kamnik. 3. Triglav I, 4 Delfin (Rovinj), 5. Triglav II. Najboljši strelci - Dojčinovič 18. Slapar (oba Kamnik) 16. Pečar (Koper) 12. za najboljšega igralca tega prvenstva je bil proglašen Koprčsn Staniiič. Srečanja so ■ odili Balderman, Msrinček, Starina in KraAove« (vsi Kranj). -dh PREK. 17. JULIJA ia/a 9. STRAN G L A ljubljanska banka Svetu varčevalcev so zaupane pomembne naloge JO Ze pred dvema letoma, ko je bila sprejeta nova organizacija banke, je bilo odločeno, da bo glavni organ upravljanja banke zbor banke, organi soupravljanja pa svet varčevalcev, svet deponentov in zbor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za določene namene. Organi upravljanja po poslovnih enotah pa so po novem koference članic banke, ki poslujejo preko poslovne banke. Svet varčevalcev so izvolile konference poslovnih enot izmed varčevalcev banke na predlog občinskih konferenc SZDL. Varčevalce iz vsake poslovne enote zastopajo po trije delegati v svetu varčevalcev, tako da ima svet varčevalcev za Gorenjsko 15 delegatov. Svet varčevalcev so-upravlja banko v delu, ki se nanaša na njeno poslovanje s sredstvi hranilnih vlog, namenskih stanovanjskih hranilnih vlog in depozitov, depozitov občanov in obravnava druga vprašanja poslovanja banke, kot na primer: srednjeročni plan, letni plan in akte poslovne politike banke v delu, ki se nanaša na zbiranje in usmerjanje sredstev občanov, o politiki obrestnih mer za sredstva občanov in o ugodnostih, ki jih občani pridobijo z vlaganjem hranilnih vlog in depozitov v banko, razpravlja o pravilnikih in drugih splošnih aktih o namenskem varče-nju, predlaga pospeševanje raznovrstnih oblik varčevanja, obravnava samoupravne sporazume, s katerimi se usmerjajo sredstva občanov in podobno. Torej vrsta izredno pomembnih nalog, ki jih opravlja za našega bb-čana. V zadnjem mandatnem obdobju je svet varčevalcev imel sedem sej, na katerih so v glavnem razpravljali o gradivu za zbor Temeljne banke Gorenjske, kjer je bilo precej točk dnevnih redov posvečenih prav poslovanju s prebivalstvom. Obravnavali so skupni program informativno-propagandne dejavnosti Ljubljanske banke za letošnje leto, finančni plan za informativno propagandno dejavnost in podobno. Že na prvi seji sveta varčevalcev Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, 26. decembra 1977, ko se je svet varčevalcev tudi konstituiral, je bila za predsednico sveta izvoljena Vera Dulmin iz Kranjske gore. Da bi nam malo podrobneje povedala o delu sveta, smo tovarišico Dulminovo pred dnevi obiskali. Pa ni bila prav nič zadovoljna z delom sveta. »Vedno je na sejah sveta varčevalcev vprašnje sklep.čnosti in resnično zamerim delegatom, ki so jim varčevalci zaupali, da jih zastopajo pri banki in odločajo v njihovem imenu, da se ne udeležujejo teh sej. Da bi nekdo ne mogel priti dvakrat, trikrat na leto — skoraj v dveh letih je bilo sklicanih le sedem sej — res ne morem razumeti. To vendar ni nobena obremenitev. Sicer je pa vsak delegat pristal, da bo sodeloval! Le par tovrišev je takih, ki redno prihajajo. In zanimivo, da redno prihajajo tisti, ki so najbolj oddaljeni.. . Delam analizo prisotnosti in morala bom določene občinske konference SZDL o tem obvestiti. Nujno bo treba ukrepati, kajti z našo nesklepčnostjo je vprašljivo tudi zasedanje konference in zbora banke, kajti vsi sveti se morajo sestati pred tem.« »Koliko pa bi lahko varčevalci vplivali na predloge, ki jih pripravijo vsakokrat strokovne službe banke?« »Poudariti moram, da so vsa gradiva za sejo svetov kot tudi za zbore banke vedno odlično pripravljena in razumljiva. Pomembno je, da nič ne more mimo našega občana, nič mimo nas, ki so nas varčevalci delegirali. To je velika pridobitev naše družbe in že ta občutek, da se ne da nič narediti brez delegatov, ima svojo vrednost. Prav vse akcije, ki gredo vse do zbora združene banke, morajo skozi naš svet varčevalcev.« /O /o »Kakšne so pa trenutno vase akcije?« »Morali bi pritegniti še ostale, manjše delovne organizacije, v sistem izplačevanja osebnih dohodkov preko banke. Prav tako je vprašanje šol, raznih skupnosti, invalidnin in pokojnin. Okrog zadnjih se pričenja prav zdaj široka akcija. Menim pa, da bo tu prihajalo do težav, ker gre pri invalidih in upokojencih pogosto za starejše, bolne ljudi, ki težko pridejo sami do banke ali pošte. Zato bi tu morala sodelovati tudi krajevna skupnost s svojo sosesko pomočjo.« »Tovarišica Dulminova, zdi se nam, da smo sami varčevalci premalo seznanjeni z vašim delom in vsemi predlogi in sklepi okrog naših hranilnih vlog. Bi se dalo to kako izboljšati?« »Res je. Razmišljali smo že, da bi nekaj ukrenili. Da bi obveščali kot obveščajo na primer občinske skupščine z delegatsko stranjo v GLASU. Informatorji Ljubljanske banke res niso dostopni vsem varčevalcem. In seznanjali bi jih tako tudi pred vsakim zasedanjem sveta o čem se bomo menili, o novih predlogih, o poslovanju in podobnem.« /O »In vase želje?« »Najprej, da bi se uredilo tole z udeležbo na sejah, da bi člani sveta redno prihajali in nam ne delali težav zaradi nesklepčnosti. Saj nam je vendar naložena velika odgovornost: zastopamo ogromno bazo. Pa da bi steklo širše informiranje, da bi bil varčevalec res sproti obveščen o našem delu in seveda o tem, kaj se dogaja z njegovim dinarjev, ki ga je zaupal banki.« Dobrote visoške kuhinje Pavle Hafner, ki z ženo Zinko skrbi za kočo, se na kuho dobro spozna in njegove visoške jedi so prava poslastica. Lovska koča na Prtovču Bil ie vroč junijski dan in sopara ,> pritiskala k tlom. Zato je bil izlet »elske hribe prava osvežitev. Naš V i ie bil Prtovč, slikovita vasica ob ti na Ratitovec. Lovska družina iz Steznikov je tam prvega maja Žrinrla kočo in širi se glas, da trežejo z odličnimi domačimi jedrni. Z»kaj jih ne bi poskusili. CESTA BO ASFALTIRANA M Železnikih zavijemo v breg. r*Lta kmalu izgubi asfalt in avto aZat*. do makadamu in dviga goste .fdake prahu Toda ne več dolgo. Se i /os no dobila asfaltno prevleko do ^repa m Podlonk. Od tam je do d tovča ie Ae dva kilometra. Ker je Ktovčanov in Podlončanov malo in i ne bi mogli zbrati pet milijonov ? «riev kolikor jih bo požrla po-dj^obitev ceste, so prijeli za lopate a00" to »ami razširili in jo posuli s in km P° 120 udarniških ur je pe8ltdil vsak. V Železnikih pravijo, naF Dredno bodo začeli razvijati da /ki turizem v teh odročnejsih, kme«vskih vaseh, morajo tem Iju-*?ni! omogočiti, da se bodo hitro eI3L»liali v dolino na delo ah po pn vkih S sodobno cesto bo hkrati °£rrta pot turizmu. Zato v zadnjih ■K veliko vlagajo v posodobitev iet,iI!wHkih poti. Ratitovec vsako hn obišče blizu 10.000 planincev. Uifiko * Jih do Prtovča pnpelje z V m in od tu naprej vzamejo pot avt°n Ko bo cesta obnovljena gotovo ^'koVrevaaL8JCANA ■ prtovčem pustimo avto Ko iz pregrete pločevine, glo-zIe.Z*jr,/aiamemo zrak, k. diši po go-b h in planinah Tu na tisoč zdovin nadrnorsue višine ni ver tf".'i*fie dolirmke vročine Oko oh stane na domačijah, stisnjenih na obronku gozda. Če hribovskim vasicam radi pravimo, da so idilične, to za Prtovč posebej velja. Narava je v svoji delavnici ustvarila preval, ki ga ne bi oblikoval še tako iznajdljiv arhitekt. Ljudje, ki so bili tu vedno tesno združeni z naravo, so se prilagodili naravni danosti. Domačije so potisnili ob hrib. Plato se s travniki in njivicami spušča na eni strani v dolino Dašnice, na drugi v grapo Plešnaka. Tudi ime vasice si lahko razlagamo, da se pot pretolče čez sleme iz doline v dolino. Na najbolj vidni točki sredi sedla stoji skromna cerkvica, spomenik pod vasjo pa spominja na težke dni narodnoos-C občudoval tudi znani avstriski alpinist Julius Kugy, ki je pravil, da mu je to najljubša vas kar jih je videl. Prtovč je nastal v času nemške kolonizacije, ko so v 13. in 14. stoletju freisinški škofje v kraje pod Ratitovcem naseljevali podložnike iz nemških pokrajin. Kolonizacija se je razlezla s Sorice do Prtovča in deloma tudi v Podlonk. Na to spominjajo rodbinska imena, saj se večina Prtovčanov piše Tolar. Največ prebivalcev je Prtovč štel leta 1890, kar 76; danes jih je skoraj štirikrat manj. Polovica se jih vozi na delo v šest kilometrov oddaljene Železnike. Med vojno so Nemci pol vasi požgali in prva povojna leta so Prtovčani požgane hiše obnovili. Od sedmih domačij pred vojno jih je ostalo pet. Stara ljudska arhitektura je najbolje ohranjena na Petričkovi hiši, kjer je planinska okrepčevalnica. Samo pri tej hiši so še tako značilna mala, zamrežena okenca lovci 90 NA prtovcu zgradili svoj dom Pod vasjo se cesta obrne na desno m M polagoma vzpne do Tole ter se konča pod Jesenoveem. to je robom planote Jelovice. Pet minut hoje in že smo pri koči, ki so jo postavili člani lovske družine iz Železnikov. Sest let so jo gradili, saj so jo spravili pod streho zgolj z udarniškim delom. Pravzaprav bi ji morali reči koča na Toli, toda lovci so menili, da je Prtovč veliko bolj znan in so jo imenovali koča na Prtovču. Da je to lovski dom pričajo trofeje, ki običajno krasijo sleherno lovsko sobo. Mogočno zre na nas s stopnišča planinski orel, ki čez krila meri več kot dva metra. Ujel se je nekje na Jelovici, saj je kot prava redkost naših gora ostro zaščiten. Morda velja omeniti, da je 80-članska lovska družina iz Železnikov po obsegu in številu divjadi ena najmočnejših v Sloveniji. Njihov letni odstrel je 85 gamsov in 92 srnjakov. V gozdovih med Blegošem, Ratitovcem in Jelovico ne manjka divjih petelinov in ruševcev, divji prašiči zaidejo celo v vas Prtovč. V koči so poleg dnevnega prostora in posebne lovske sobe uredili tudi trinajst ležišč v treh sobah. Posebej je treba povedati, da iz pip teče čista studenčnica, saj ima koča svoje zajetje vode. Okolica še ni povsem urejena. Zunaj nameravajo postaviti kotel in žar, okrog katerih bo lahko posedla druščina. SKRIVNOST ODLIČNE KUHINJE Vrata koče so odprta slehernemu obiskovalcu. Planinci, ki odhajajo ali se vračajo z Ratitovca se tu radi ustavljajo. Pa tudi takih, ki pridejo le do koče, je vse več. Hvalijo domače jedi, s katerimi jim postrežejo. Prijazno nas je sprejel oskrbnik Pavle Hafner, ki z ženo Zinko skrbi za kočo, ki je odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih, če se najavi večja družba pa tudi med tednom, kar poskusite je odvrnil, ko smo ga poprašali, če imajo res vrsto domaČih dobrot. In že je bila na mizi prtovšks malica - pečena svinjina, domača klobasa in marinirano zelje. Če kislega zelja običajno ne maram videti na krožniku, sem ga vendarle poskusila. Pa se tudi meni ni zdelo slabo. Toda pravo presenečenje je šele sledilo. Lovski golaž s srninim in gamsovim mesom je bil pravi gurmanski posladek. Vsaj zame je bila krona vseh jedi na žaru pečeno kislo zelje s svinjsko pečenko. Odslej ne morem več reči, da kislega zelja ne maram. Od kod recepti za te izjemne jedi, smo drezali z vprašanji. Pavle Hafner nam je smeje odgovoril, da je kuhanje njegov konjiček. »Veste, ko gre človek v pokoj, mora pustiti profesijo,« nam je dejal. 2e ko je delal načrte za kočo so ga lovci vabili na Prtovč. Ko se je letos marca upokojil, se je odločil in »zamenjal poklic«. Kuhanje je njegova velika strast. Malce jo je tudi podedoval, saj je bila njegova mati šolana kuharica. Veliko receptov mu je zapustila teta in stara mati, zadnja Kalanova lastnica Visokega, domačije, ki jo je kasneje kupil pisatelj Ivan Tavčar. Od tod tudi njegovo poznavanje visoške kuhinje, na osnovi katerega je snoval svoje recepte. Da ne bodo šli v pozabo, saj so domaČe jedi spet vse bolj cenjene, pripravlja knjigo, ki jo bo naslovil »Jedila iz kuhinje moje stare mame«. Zbranih ima že okrog 120 receptov, ki jih bo popestril z zgodbicami o nekdanjih visoških običajih in navadah. Kako so lovci prihajali na svoj praznik pred Visoko, zatrobili in gospodar jim je prišel naproti z domačim žganjem, nakar so ta dan vselej jedli lovski lonec, ki je bil pravzaprav raubšicarski. Navada se je razvila iz »zadrege« raubšicarjev, ki ustreljene divjadi niso mogli odnesti domov, zato so meso v železnem loncu čez noč dušili v kopah. Da so visoške jedi zares dobre, je Pavle Hafner dokazal leta 1967 na tekmovanju amaterskih kuharjev v hotelu Slon. Pripravil je visoško kosilo in zanj dobil prvo nagrado — zlato žlico. M. Volčjak iVo Tn/i nad Prtovčem. K)tiJ mvtnn nad morjem, so ivlvzKikarskj lovci poslu vili kočo. v kateri sc planinci in uletnik-i radt ustavljajo. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 1 1 ZDRAVSTVENE ADMINISTRA TORKE 2. 2 SNAŽILK Pogoj: pod 1.: pod 2. — dokončana poklicna administrativna šola. — dokončana osemletka Delo se združuje pod 1.: — za nedoločen čas s polnim delovnim časom pod 2.i — za določen čas s polnim delovnim časom Poskusno delo pod 1. in 2. traja dva meseca. Kandidatke naj prijave o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OsnovnozdravstvoGORENJSKE Kranj, Goaposvetaka 10, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja prosta delovna opravila in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v zastopu 03-415 (za življenska zavarovanja) Kropa. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — da imajo zaključeno srednjo šolo ali najmanj popolno osemletko, — 2 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — posebno veselje za terensko delo in za delo /. ljudmi, zaželeno pa je tudi. da stanuje v zastopu. K prošnji za pridobitev lastnosti delavca je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Rok za prijavo poteče 15 dni po objavi. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2. KANDIDATOM ZA ŠTIPENDIJE V OBČINI TRŽIČ Vse kandidate za štipendije iz združenih sredstev in za razlike h kadrovskim štipendijam obveščamo, da sprejemamo prijave s potrebno dokumentacijo za šolsko leto 1979-80 vsak četrtek od 7. do 16. ure v prostorih strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Tržič. Rok za prijave je do 31. 7. 1979, razen tistih, ki bodo v poletnih mesecih še izpolnjevali šolske obveznosti ali spremenili vrsto šolanja; zanje je rok od 1. do 15. 9. 1979. Osnovna sola Bratov Žvan — Gorje razpisuje dela in naloge KUHARICE — KV kuharica HIŠNIKA — Kv lesne ali kovinske stroke Rok za prijavo je 15 dni od objave. Ne kopamo se samo v morju blagovnica Ijubljana Kopalnica je pomemben del vašega stanovanja Do 4 avgusta lahko v naši blagovnici v L|ub Ijani Mariboru in v prodajalni v Kamniku i/birate med obilico kopalniške opreme Opozoriti vas želimo da lahko v tem času kupite opremo sodelujočih i/delovalcev na 12 mesečno brezobrestno potrošniško posojilo kupite vse na enem mestu dobite strokovne nasvete, kopalnice »Kolpa« — Novoles in »Maja« — Marles dostavimo brezplačno tudi na dom (do 25 km od prodajalne) / Metalko sodelujejo Marles — Maribor Novoles — Novo mesto Meblo — Nova Gonca Gorenje — Velenje Sigma — Žalec in Svilamt — Kamnik Odprto vsak dan Tudi to je Metalka! od i 30 do 20 ure ob sobotah do 1 4 ure Cenjene občane obveščamo, da smo odprli Gostilno pri • Viktorju« v Kranju, Partizanska cesta 1 7 (ob cesti na letno kopališče), tel. 23-484 Odprta je vsak dan razen ponedeljka, od 9 do 22. ure — tudi kuhinja. Postregli vas bomo solidno z raznovrstno jedačo in pijaco — kosila in večerje po naročilu. Priporočamo se za obiski GOSTILNA PRI VIKTORJU" Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko razpisuje na podlagi 26. in 39. člena Zakona o javnem obveščanju in na podlagi 129. člena Statuta ČP Glas Kranj proNta dela in naloge direktorja in glavnega urednika poltednika Glas, glasila SZDL za Gorenjsko kot delavca g posebnimi pooblastili in odgovornostjo, kot so: — predstavlja in zastopa 1)0 — predstavlja in zastopa poltednik Glas — načrtuje in predlaga perspektivno in tekočo poslovno politiko 1)0 ter pripravlja programe dela redakcije — skrbi za vsebinsko urejanje časopisa in daje smernice za tekoče delo redakcije. Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — da ima visoko ah višjo strokovno izobrazbo, — da ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj, — da ni bil kaznovan za naklepno kaznivo dejanje, — da je državljan SFRJ, — da ima moralnopolitične kvalitete ter sposobnost organiziranja in vodenja. Kandidati naj svoje priglasitve a priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih opravil, dostavijo v zaprti ovojnici do 6. 8. 1979 na naslov: Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Kranj, Trg Revolucije 1, s pripisom »za razpise. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva izbire kandidata. SGP Gradbinec Kranj Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja TOZD LESNI OBRATI Kokrica objavljamo prosU' delovne nalog«' in opravila 3 K V mizarjev Pogoji: - končana poklicna *ola lesne smeri in leto dni delovnih iikuaen i 2 priučena mizarja Pogoji: opravljen izpit za priučenega delavca in 6 me- sere v delovnih izkuSen i 2 NK delavca Pogoj: nedokončana .»snovna šola Na podlftjli sklepa Odbora /a delovna razmerja TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA objavi |amo proste delovna naloge m opravili 3 šoferjev Pogoji: končana pukli, na ftola u vo/.nike motornih vozil, opravljan iipit m (' 1,1 K ^<«,«'K<>^.l<, t<>r ;{ '<>,a delovnih izkušen | 1 st rojnika TGM Pogoji: končana poklicna sola kovinske 01 avtomehatl-ske smeri ..pravljen i/.pil za strojnika IGM in I leta delovnih izkušeni Za objavljene delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen cmn in h polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje t dokazili poiljejo n- binee Kranj, kadrovsko socialna -lužba. Kranj. Nazorjeva 1. Prijav* sprejemamo II dni od objave v časopisu. fOREK, 17 JULIJA 1979 MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodam dva JOGIJA in dva OGRADA«. Informacije po teletu 24-472 v petek dopoldan in od nedeljka dalje popoldan. 54.11 Tri mesece stare JARCKE dobite Bidovcu v Srednji vasi 7, Golnik 5434 Prodam 18. gr. ZLATA za zobe. rašati od 15. ure dalje. Telefon 012 5570 Prodam PSA, nemškega ovčarja, dobrega čuvaja, starega 2 leti. Zupan Francka, Preserje. Kamniška c. 25. P. 61235 Radomlje 5571 Prodam mlade KOZE. Zvrče 7, P. Tžič 5572 Prodam OBRAČALNIK maraton 140 B za kosilnico BCS. Gaber Franc, Gosteče 15, Šk. Loka 5573 Poceni prodam skoraj nov IZ-VENKRMNI MOTOR saks. lo KM. Pagon Milan, Moste 27/a, Žirovnica 5574 Prodam 230 kom. nove STRES-l NE OPEKE, trajanke, rjave barve. Irankar, Polica 17, Naklo 5575 Poceni prodam dolgo, belo POROČNO OBLEKO, št. 42. Sajovic, Predoslje 67 5576 Prodam TRAKTOR leran 45 KM i pogonom na vsa štiri kolesa, za hribovit teren. Apno 9, Cerklje 5577 Zaradi selitve prodam SPALNICO s petdelno omaro in HLADILNIK gornje. Telfon 28-004 vsak dan med 17. in 19. uro 5578 Prodam MOTORNI ČOLN in PRIKOLICO. Informacije vsak dan rjd 15. do 16. ure na telefon 22-732 C NESREČE NENADOMA STOPIL NA PREHOD ZA PEŠCE Kranj — Petkovi nasreči ob 20. 30 v Kranju na Cesti JLA je botrovala nepazljivost pešca. Voznik osebnega avtomobila Marjan Bernik (roj. 1938) je vozil iz Kranja po cesti JLA in pri hiši št. 5 previdno in počasi zapeljal na prehod za pešce. V tem trenutku je na cesto pritekel Džu-rica Gaj (roj. 1960) iz občine Zitišče v Srbiji, začasno stanujoč v Lahov-čah. Voznik Bernik kljub zaviranju nesreče ni uspel preprečiti in je pešca zbil po cestišču. Z zlomljano nogo so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Jesenice — V petek ob 4. uri se je na magistralni cesti na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Igor Stare (roj. 1954) z Jesenic je pripeljal po cesti iz Planine pod Golico na križišče Ceste maršala Tita pri hiši št. 70 in ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, zapeljal v križišče. Pri tem je zadel osebni avtomobil voznika Djura Petroviča (roj. 1941) iz Gročaca. Staretovo vozilo je odbilo na levi prometni pas in s tem zaprlo pot Dujelu Romanu (roj. 1952) iz Zadra, ki je vozil za Petrovičem. Dujela je opazil zaviranje voznika pred njim, zato je skušal preprečiti nesrečo z vožnjo po levem pasu. Kljub temu je prišlo med voziloma do trčenja. V nesreči nihče ni bil poškodovan, materialne škode pa je za 140 tisoč dinarjev. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Soteska — V soboto ob 21.20 se je na cesti med Skofjo Loko in Železniki v kraju Soteska pripetila prometna nezgoda. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke zastava 750 bele barve je trčil v vozilo Zbontar Vojka iz Zalega loga. Voznik belega licka je po nesreči pobegnil. Kdor bi karkoli vedel o pobeglem vozniku, naj^ to čimprej sporoči na oddelek PM Škofja Loka. TRČENJE PETIH AVTOMOBILOV 5579 Prodam BIKA, težkega 350 kg. za zakol. Mihelič Ciril. Rovte 5, Pod-nart 5580 Prodam OGRODJE lesene koče primerne za vikende. Telefon 24-03H 5581 Prodam OTROŠKI POGRAD. Vodnik, Kranj, Gubčeva 6 5501 Ugodno prodam nemško trajno-žarečo peč KUPERBUSCH in TERMOAKUMULACUSKO PEC aeg 3 kvv. Informacije na telefon 25-644 5602 Prodam KASTRUNA in dve OVCI. Mavčiče 28, Kranj 5603 Prodam KRAVO, ki bo konec meseca četrtič teletila. Lancovo 25, 5605 Radovljica Prodam malo rabljeno BARVNO TELEVIZIJO gorenje »kerting«, še garanciji. Stular Vlasta, Britof 15, ran j 5606 KUPIM ^ssg Kupim MIZARSKI STROJ za cepljenje (cinkanje). Urbančič, Pre-doslje 5, Kranj 5582 Kupim ŠIVALNI STROJ novejše znamke. Peklenik, Mlaka 43. Kranj 5583 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO tla Pokljuki ali v Bohinju za vikend. Naslov v oglasnem oddelku ali tele- Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Aleš na Bregu ob Savi zaprta od 23. julija do 24. avgusta zaradi dopusta. Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979. Ogled pri Božiču, Lipnica pri Kropi. 5609 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Telefon 26-540, Kranj 5610 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971. Zvegelj, Grmičeva 19/a, Kranj 5611 ZAPOSLITVE \asl- 'on 22-85« Za pomoč v gospodinjstvu samski invalidni obsebi v Škofji Loki iščem samsko žensko. Nudim sobo, ostalo po dogovoru. Telefon 064-60-379 Pogačnik Ana. Kooališka 7 5556 Sprejmem več VAJENCEV v u k za poklic finomehanik. Pismene ponudbe oddati na naslov Avbelj Peter, Kajuhova 23, Bled 5598 POUČUJEM srednejšolsko matematiko in fiziko v mesecu avgustu v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5599 Brnik — V soboto ob 7.30 se je na cesti Kranj —Brnik izven naselja pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo udeleženih pet vozil. Voznik osebjiega avtomobila Anton Draks-ler (roj. 1947) iz Kranja je vozil iz Kranja proti Brniku. Približno 90 metrov pred šestkilometerskim kamnom je nameraval ustaviti vozilo, vključil desni smerni kazalec, nato še levega in ustavil. Voznik Ivan Tičar (roj. 1954) iz Voklega je namero voznika pred njim pravočasno opazil in hitrost svojega vozila močno zmanjšal. Zatem je prav tako iz kranjske smeri pripeljala voznica Jožica Blažič (roj. 1952) iz Kranja, ki je v zadnjem trenutku opazila, da vozila na cestišču stojijo. Trčila je v zadnji del Tičarjevega vozila, ki se je pri tem odbilo na levo stran cestišča, in se nato zaletela še v Drakslerjevo vozilo. Iz brniške smeri je takrat pripeljal voznik avtobusa ljubljanske registracije Franc Marela (roj. 1944) iz Zaloga pri Domžalah, ki kljub umikanju v desno trčenja s Tičarjevim vozilom ni uspel preprečiti. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je v avtobus zaletel še Voznik tovornega avtomobila Vili Skumavec (roj. 1957) iz Ljubnega. V nezgodi sta bila sopotnika v Tičarjevem vozilu Angela in Janez Tičar je Voklega huje poškodovana in so ju pripeljali v Klinični center v Ljubljano. Škode na vozilih je za 220 tisoč dinarjev. Nezgoda pri delu Jesenice — V nedeljo blizu 15. ure se je v obratu martinarna v jeseniški železarni pripetila delovna nezgoda delavcu Djordu Dušenovi-ću (roj. 1950) z Jesenic. Dušenovič je pomagal livnemu vodji Alojzu Kocjanu (roj. 1929) pri zapenjanju polne kokile težke okoli 20 ton na žerjav. Kocjanu je zaradi neravnega dna ni uspelo zapeti, zato mu je na pomoč priskočil Dušenovič. Ko sta za zapenjanje že namestila, sta jih še vedno držala z »rokami in dala znak žerjavodoji, da kokilo dvigne. Ta se je pri tem zasukala okoli svoje osi in stisnila Dušenoviču prste ob drugo bližnjo kokilo. Odtrgalo mu je kazalec in sredinec desne roke. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. S PREVELIKO HITROSTJO V KRIŽIŠČE Vrba — V nedeljo ob 16.45 se je na regionalni cesti med Vrbo in Breznico pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Alojz Knavs (roj. 1932) iz Mošenj pri Radovljici je vozil proti križišču enakovrednih cest. ki vodita v Zapuže in Žirovnico. Pri tem se mu je v križišče z njegove desne strani približeval kolesar Mirko Kajdiž iz Žirovnice. Voznik Knavs zaradi prevelike hitrosti vozila ni uspel ustaviti in je kolesarja s prednjim delom vozila zadel. Huje poškodovanega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. 11 .STRAN O LAS PO LEVI SKOZI OVINEK Brezje pri Tržiču — V nesreči, ki se je pripetila v nedeljo ob 15.10 na regionalni cesti Tržič—Begunje \ naselju Brezje je bila ena oseba huj< poškodovana in dve lažje. Voznik osebnega avtomobila Franc Megli* (roj. 1932) iz Loma pod Storžičem je vozil iz Begunj proti Tržiču. V naselju Brezje je v blagem levem ovinku zavozil na levo stran ceste in čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Alojza Iskre (roj. 1930) iz Radovljice. V nesreči se je huje poškodoval sopotnik v Megličevem vozilu Franc Toporiš (roj. 1935) i/. Tržiča. Voznika Meglic in Iskra sta bila lažje ranjena. CZ. Moste pri Kamniku - Krajevna skupnost je l fr,tf, prepovedala odlaganje smeti z glavne ceste. Morda se krajani vendarle držijo predpisa in pripelje,,, smeti čez polje. Za čisto naravo jim gotovo ni mar. Sprašujemo le kdaj bodo utrgali cvetko, ki krasi njihov kraj. M. V. - Foto: F. Perdan i s Komisija za medsebojna razmerja delavcev Državne založbe Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja naslednja prosta dela in naloge prodajanje v poslovalnici Kranj, Prešernova 2 (2 nalogi) Pogoj: — triletna poklicna šola, — (dokončana šola za prodajalce), — do 3 mesece delovnih izkušenj Pismene prijave sprejema splosno-kadrovski sektor Državne založbe Slovenije na gornji naslov 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. VOZILA STANOVANJA Prodam neregistriran FIAT 850 Jetnik 1969. Ogled v sredo ali četrtek Od 16. ure naprej. Kos, Stirnova 1, Kranj 5585 Po zelo ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Hajko Hajk, Smledniška 108, Kranj. Ogled popoldan 5586 Prodam AUDI 60. tip 72, kompletnega ali po delih in DKVV F 12. Informacije telefon 61-4ol, zvečer 5587 Prodam AVSTIN 1300, celega ali po delih. Sodja Martin, Gorjuše 71, Boh. Bistrica 5588 Prodam FIAT 126 P. letnik 1977. Ogled v sredo od 15. do 19. ure. Vrš-nak. Begunjska 15, Kranj 5539 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do marca 1980. Ogled popoldan. Zan-—H K ran i 5590 Nujno rabim SOBO s sanitarijami v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod Možnost predplačila 5595 Iščem SOBO s KUHINJO ali stanovanje v kranju ali okolici. Pred-plačam 2 do 3 milijone. Naslov v oglasnem oddelku 5596 Miren študent, nekadilec, išče pri-MERNO SOBO v Kranju. Oddati ponudbe pod Skromen 5604 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke-Selška dolina. Ponudbe pod: Loka 5552 OBVESTILA đo marca *~0 ko, V. Vlahoviča 8. Kranj 55^1 Prodam ZASTAVO lui, letnik 1972. Hafner, Zabniea 31 / U godno prodam MOPED to Hvtomatik. Ogled popoldan Koži,!, Bojan, Hrast je 150, Krati) 55^ Poceni prodam ZASiAVo l.joo, ark Pn Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna NA SEDLU v Cepuljah zaradi dopusta zaprta od 20. julija do 9. avgusta 1979. Se priporočamo za obisk. 5557 Cenjene stanke obveščamo, da bo GOSTILNA SINK zaradi dopusta zaprta od 23. julija do vključno 11. avgusta 1979 5558 Cenjenim strankam sporočam, da imam ZAPRTO DELAVNICO od 18. julija do 1. avgusta 1979. Ogris Andrej, mizar, Trojarjeva 9, Kranj 5607 NAJDENO Kranj, 1'liea Motr lzd*L*i. 1 Stavek. TK Gorenjtkl P0«d^J"nj ti«k: Združeno podjetje timk* k« pravica, Ljubljana. Kopi-Ljud«*" K NaHlov uredniAtva in tarjev- *• Kranj, Mo*t Pijadeja uPraVfrko'i ra^un pri SDK v Kra- t — I • " ...... d/11 -iiuuu _ T.»- l»J |ka 5I500-S03-3I99S - T davni urednik, odgovorni lefon'-.. * uprHVa 23-34U uredni-uredni* n(,vinarjj 21-8H0. malo-štvo ZI. in' „arofniAki oddelek og'H", _ Naročnina: U-tna .12.% din, *3'? V«« I7.r» din. ,rna 1 A,,-v"ko 5 dinarjev. - Oprode v d-vk« |m» Pvn,»4nYrn ■ ni' p mnrniu -121-1' 7Z. Našel nem moško kolo med Ceft-njevkom in Trato. Pšenična polica 10, Cerklje r)WH) POZNANSTVA Upokojenec, soliden, star 53 let, visok 1.71 m, iskren, razvezan, vitke postave, simpatičen, dobrega srca, zdrav, voznik B kategorije, želi spoznati mladostno, plemenito, inteligentno partnerko, dobro jfl prijazno, vodovo ali razvezano, lahko kmečko žensko^ staro ot\ 37 do 43 let /, hrst-L hini domom. Otrok ni ovira. Oddati p o n u < 11 > e pod Ro ža, v v • jjj_____N.......> j\' J 7. OBLETNICA 14. julija je minilo leto dni, od kar nas je zapustila skrbna in dobra žena in mamica LJUDMILA REMIC roj. Traven Dom je postal tih in prazen, v naših srcih je ostala bolečina. Ne moremo verjeti, da te ne bo več, zelo te pogrešamo. Vsem, ki jo obiskujete na njenem zadnjem domu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni! Milje, 14. julija 1979 ZAHVALA Ob smrti našega dragega MATIJA UDOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali med boleznijo in ga pospremili na njegovi zadnji poti Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v vseh težkih trenutkih, častitljivi duhovščini za spremstvo in lep pogrebni obred, lovcem za lep poslovilni govor, darovalcem cvetja in osebju Kliničnega centra za zdravljenje in lajšanje bolečin v njegovi težki bolezni. i ♦ » s \ Vsi njegovi '*■*»»•»•■»»•»., 1 " * ♦ ■ * • » * .* » ,».* j ♦ ,♦.«* • :\ ,v ,S ,* ,S ., ., lS , t t t t t % t Gostoljubje iz vojne vihre Nadaljevanje s 1. str. ostalo Vet*»t '000 ljudi seje zbralo do ponedeljka zjutraj med Merkurjem v Naklu da bi lahko naročili in plačali premog. - Foto: Z. d. Podbhca so vodile številne kurirske poti. potekale vojne operacije. Vasi Nemilje. Podbhca. Njivica in Jam-rnk so v času najhujših dni naš*- (godovi ne izgubile 37 ntoi m Fantov, tod je padel tudi narodni heroj Lojze Kehe Hre/ tesne povezave s krajani borci Cankarjeve in Prešernove brigade ne hi izdržali. Jatnničani so v soboto nekdanje bone Vil. SNOCH France Prešeren pozdravih s češnjevcem - tako kot v času vojne, ko so izčrpani potrkali na njihova vrata Prijazni stiski rok in nenarejeno gostoljubje so doka/, da nekdanje zastavonoše revolucije še niso pozabile na domačine, ki so se tudi organizacijsko uspešno pripravili za srečanje presernovcev in počastitev db-letnice rojstva te brigade. »Tri dni« dolga vrsta za premog V petek zvečer so se pred vrata Merkurjeve poslovalnice Kurivo v Naklem postavili prvi, v soboto jih je vztrajalo kakih 100, v nedeljo ob 2.1. uri jih je bilo že 408, v ponedeljek zjutraj ob treh 500 in okrog šestih že već kot 1000. Čakali so, da bi lahko naročili in plačali premog, ki ga bodo dobili jeseni ali že na zimo. Sprehodili smo se med čakajočimi in jih pobarali, kaj menijo o Mer kurjevi odločitvi, da bodo vplačila sprejeli le en dan in to lb. julija. lahko naročim premog, ker grem sredi julija na morje, pa sem dobil odgovor, da se za premog splača tudi dopust prekiniti. Zanima me, kaj o takšnih odl<»čitvah menijo komunisti v Merkurju.« Milan Nastran iz Bitnja: »Zanima me, kdo bo odgovarjal za to, da se je danes izgubilo toliko delovnih ur, saj je med nami gotovo 500 takšnih, ki bi morah biti na delovnih mestih« Ciril Rogelj iz Kranja: JaW i »Ce drugod lahko vpisujejo vsak dan in če so tako lahko delali pretekla leta, ne vem, zakaj je letos drugače. Ti.krat sem že bil tukaj in vedno sem dobil odgovor, da bom premog naročil šele julija Danes sem spet vzel »prost dan«, ker nas bo drugače pozimi zeblo« Olga -w "i S Skarabot iz Škofje Loke: »Od petih zjutraj čakam in imam številko 082 tako, da bom na vrsti najbrž sele enkrat popoldne Ne vem, kdo je lahko sprejel odločitev, da bodo naročila sprejemali le en dan. Najprej smo čakali na avto, potem za cement, sedaj še za premog. Kaj. če bi začeli še meso in kruh prodajati le eno uro na dan * Franc Dolenc, Stražisče: »Ce so že sprejeli sklep, da bodo sprejemali naročila en dan, naj bi bili pri Merkurju vsaj toliko solidarni s potrošniki, da bi začeli delati ob štirih ali petih, ne pa ob polosmih Lahko hi bilo tudi več blagajn, da bi delo šlo hitreje in bi se vrsta hitreje krajšala.« SUnka Sesek, Kranj: iZe pred dvema mese cema sem /elela naročiti premog m ga tudi plačati, vendar M Al dalo Danes pa |e tak naval, da bom le težko dočakala Ne vem zakaj takšna odločitev, saj ni nikomur v prid« Desa Jezersek, Kranj: »Zanima me, kakšno organizacijo dela imajo, da ne morejo redno in sproti sprejemati naročil, saj bi potrošniki radi plačah. S takšnimi ukrepi se dela velika škoda, saj nas |e ogromno, ki smo danes ostali doma samo zaradi premoga Bo kdo izračunal, koliko ji zaradi takšne odločitve in prihranka v Merkurju, izgubili* gorenjsko gopodarsl vo?« Rudolf Rozman iz Kranja: Vsaj teden dni naj hi spre lemah naročila, če že ne gre dni gače. pa ne hi bilo takšnega na vala Zaradi nekaj Merkurjevih delavcev, moramo hiti potrošniki • na razpolago« l'a ne le po-troAniki. miličniki morajo hm tu, da je red in mir, čeprav hi bili najbrž veliko bolj potrebni v pro metu Ze maja sem prosil, če Helena Skofic iz Kranja: »Dovolj |e bilo, da smo med vojno čakali v vrstah /,i kmli Sedaj, v novi .Jugoslaviji, ko imamo vsega zadosti, se kai taki nega sploh ne l>i smelo zgoditi Nečloveško je prisiliti nas upokojence, pa bolnike m splob občane, da zaradi naročil rakama po več ur ah celo dan ali dva« Besedilo I. Bogata| Fotografije M Volčjak Ni le premog črn Nadaljevanje s 1. str. Drug vzrok, ki ga navajajo, je, da imajo premalo delavcev in zato vplačil ne morejo sprejemati sproti. Ob taksnih konicah, kot je bila včerajšnja, pridejo pomagat »dekleta« iz drugih pisarn. Težave s preskrbo premoga vsekakor so. Tega Merkurju ne moremo oporekati. Težko pa se je strinjati s tem, da bi lahko ob rednem vpisovanju, ki bi bilo vsak dan, kot je bilo v navadi pretekla leta, sprejeli preveč naročil. Celo lažje je voditi evidenco ob rednem delu, kot ob navalu, kakršen je bil v ponedeljek. Mogoče pa res prihranijo pri plačilu delavcev, saj bi ob vsakodnevnem vpisovanju moral eden skrbeti le za stranke. Vendar pa taksno varčevanje in na taksnem mestu ni opra- vičljivo. Zato da prihranijo nekaj tisočakov, je bilo v nedeljo in v ponedeljek pred njihovimi vrati več kot 1000 ljudi, od katerih bi jih vsaj pet sto moralo biti na delovnih mestih. Mnogi so morali prekiniti dopust, da so se lahko postavili v vrsto. Med čakajočimi so bili bolniki, upokojenci in celo nosečnice. Zaradi reda in miru, je moralo biti prisotnih tudi več miličnikov, ki bi najbrž imeli dovolj opravil drugje. Skratka, zaradi Merkurjevega prihranka, se na drugi strani dela veliko večja škoda. Na koncu le se to: je sprejemljivo za nas sistem, da lahko nekdo z enostranskimi odločitvami in le zaradi svojih koristi, postavi ljudi v tri dni dolgo vrsto? O tem bi morali najprej razmisliti komunisti v Merkurju. L. Bogataj Zirovsko združenje šoferjev in avtomehanikov je na proslavi v nedeljo razvilo svoj prapor. — Foto: L. B. Praznik šoferjev in avtomehanikov Kri ni bencin V spomin na dan. ko je bila leta 194;i v Zužeml>erku ustanovljena pr va partizanska motorizirana enota, praznujejo šoferji in avtomehamki Slovenije 1.1. julija svoj praznik. V počastitev praznika je bilo na Gorenjskem več prireditev, najsloves-neje pa je bilo v Zireh. kjer so člani novoustanovljenega društva šofer jev in avtomehanikov razvili prapor Proslava se je začela s parado, v kateri je sodelovalo več kot 200 predstavnikov domačega in skoraj dese tih drugih društev / Gorenjske, Primorske, Notranjske in Doleniske Udeležilo pa se je je tudi več sto domačinov m gostov, med katerimi |e bil tudi sekretar Zveze združen) šoferjev in avtomehanikov Stane Zerovnik. Najprej je navzoče pozdravil predsednik žirovskega društva šofer jev m avtomehanikov Lojze Firšt. ki je povedal, da so društvo v Zireh ustanovili predvsem i/, potrebe po medsebojni povezanosti m strokov nem izpopolnjevanju delavcev \ cestnem prometu, voznikov kmetij ske mehanizacije m vzdrževalcev vseh vrst motornih vozil Poleg tega so se šoferji in a vtomehaniki čutih nekako odrinjene »m! družbenih dogajati) m odločanja v delegatskem sistemu, zdaj so zaradi svojega dela pogosto proč od svojih samouprav nili sredin Na ustanovitev drufttVI so se začeli pripravljati lani. lebruarja je bil imenovan priprav jalni odbor, 1 marca pa m bil usta novni občni /hm drUfttVI Takrat |e pristopno izjavo podpisalo M4 članov, ob razvit |u prapora v ncdel|o pa je bilo v društvu že I lt> članov Za d jim sta šoferje m avtomehani ke ter druge udeleženi e MOtJaVi po/dihmI.i »kretat Mruionja stane Zorovnili m predstavnih krajtvn« konferenca szdl Zin Jaati Jan Sledilo je razvitje prapora, ki ga je razvil boter prapora Lojze Kopa,, predstavnik Alpine. ki je bila pokro vitel i nedeljske proslave Lojze Ko pač |e oh tej priliki spregovoril o po membnosti šoferskega poklica, saj bi brez šoferjev živl|en|c m delo povsem zastalo Kadu Kosmaču i/. Zirov pa so za njegove zasluge pri usta navijanju društva izročili častno priznanje in ga imenovali za častnega člana društva S proslave so odnesli šopke cvetja na grobov«' padlih borcev in aktivi stov v NOB in na grobove padlih so lerjev Potem je parada krenila i/ pred zadružnega doma v Zireh proti Dobračevi. kjer je bilo pri Zupanu družabno srečanp" Za ples ie igral ansamlM-l Cadež i/ Zirov 1. Bogataj DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 TJKNTlATK N« I>iiIišiu »II -< » ili-INviiimli inVh |>ailli nw ii»ln>|iii ih\ni lil ■ ll|iiih'lll llir«l»rl>ii|li«-lii s.mIiI.'wiii|ii |m>tfuiiiiii«uriii partij* i.,,,Mmii hm« Hraiik<> Mikuli« »r K" Mil hc/llllllll / l.l/\«»|rlll «HMH'll|llnvl|ltll|h ni |ii>lili<'nrKM mhU-iiim v nieii ili/avi M I ilrloVMliM-m /KI * iH.lllK'iirm -Mrinu iii'iH'iiim >.kuiii •■ "iii.,,'ink /s./iirK« ^••knln-IM /• n,ini. /jMtrvr l>mn«Miiir |'Hn»VM in M« llir»link h m ii-ki-K<* /«ii"«»irK'i niilli««n« Ali S«,l,kl I rhn umrli Navzoče nekdanje borke m borce Prešernove brigade, sedanje prešer-novie. ki nadaljujejo njeno revo-lucionarno izročilo, njenega komandanta Momčila Marjanca, predstavnike ostalih domicilnih enot, Zdrav-ka Krv ina, medobčinskega sekretarja ZK /.a Gorenjsko in druge predstavnike družbenopolitičnega živ-Ijenja je pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Podblica Jože Klemenčič, moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope je z internacionalo pričel slovesnost. Prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-lgor m- je ponovno zahvalil .Jamničanom in vsem krajanom vasi pod .Jelovico za pomoč v vojnem času in za sobotno gostoljubnost, ki je tod zob napredka še ni načel. SAN J ON K 1'iiložnj \ Nikai-a^i \t , vrttmi n.i|h'i m nego t o* k,>t pototttoi i iii« ■grntij«' min naciunalni ifard« s,.in,>/, -m^Iii......m-iinl,",i'i odutotkot nzrmlja. ludi kIhsih> mevto, v nvojih n«- k.ih 1 >ttiK■ viri l»n lr«il|i>. smikImii'.Ii \ BONN ud |»Khahh baftrin ludi \ ZRN k,«i juvdvidtvijo m bo tak<> normalni »n aupci podtmiil /a i>ri pfoni ■ov m« lit« Mod okrnilom mi bila v ZKN ■)ivd l»«nt inskiini ,i|mlkaini |»m«' |x> |h' nh 1,-iih fnrft V n • m \riiu i i>n M poku pili p,, irnovinah tudi vm «ate poanl, v ,,,,,,, n I ,,.,(... 111 , ( nadatn litot katnbajaov I,- (lin vrikral /anirtn«' I ilclom. saj ho daljAi ali k r .■ i-• na h* vi njiho« >.ialni ajasrav ,;, , 1'oUMVak i irtinkaišniih ra/.mri ,„■ pomnijn da i»i vmmm- »udraiakM t«k i,i,i„-, kiuhn Po podatkih ivvtMaji ,,,..... / knirlijslvo lxi Irlus [imih, ,. ni-kai i'r/ • » niiliiona ton. -h- V soboto so se na Jamniku, v vasici pod Jelovico srečali nekdanji borci VII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren in ob spomeniku sedemintridesetim žrtvam Podblice, Jamnika, Nemilje in Njivice počastili 36detnico usta-novitve brigade v Davči nad Selško dolino. — Foto: C. Nahtigat »Ni zgolj slučaj, da je letošnje srečanje presernovcev in praznovanje 36. obletnice rojstva brigade prav na Jamniku. Vasica pod obronki Jelovice je namreč tesno povezana tudi z usodo in junaškim bojem Prešernove brigade. Februarja 1944 se je na Jamniku zadrževal četrti bataljon s štabom brigade. Sovražnik je to zvohal in napadel. Borcem se je uspelo skupaj s krajani pravočasno umakniti in Nemci so »e zato neusmiljeno znesli nad vasjo. 27. februarja je okupator Jamnik požgal,« je orisala skupen boj Jamničanov in presernovcev slavnostna govornica srečanja Alenka Markovič, predsednica občinske konference ZSMS Kranj. Poudarila je tudi pomembno vlogo borcev pri prenašanju revolucinarnih tradicij na mlade. »Borci Prešernove brigade in vsi junaki našega narodnoosvobodilnega boja so se borili za ideale, ki so rasli v revoluciji, za boljšo in lepšo prihodnost. Nam mladim se za te predstave ni treba boriti. Vrednote, ki so nam jih izbojevali drugi, moramo braniti pred morebitnimi izsiljevalci in ohranjati revolucionarni duh tudi med sedanjo mlado generacijo. Nikdar se ne smemo zadovoljiti z obstoječim, -nedanie je treba dograjevati in spreminjati na boljie«, je zaključila predsednica kranjske mladine Alenka Markovič. \ kulturnem programu srečanja so nastopili recitatorji m folklorna skupina iz Podblice, za prijetno raz-polotenje pa je poskrbel ansambel I k>ma jla iz Kranja. C Zaplotnik