Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote		—	 "IB
30. šte vilka	Joliet, Illinois. 3. julija 1909	ketnik XVIII
PO PLEHARNAH.
Nad 10,000 izurjenih unijskih delavcev je ustavilo delo z dnem
1.	julija.
ZARADI “ODPRTE DELAVNICE”
Drugi zanimivi pojavi na obširnem polju ameriškega delavstva.
Pittsburg, Pa., 30. jun. — Zadnja poročila prejeta v glavnem stanu združbe “Amalgamated Association of Iron, Steel, and Tin Workers” so naznanjala, da bodo vse tovarne za plehovino (sheet & tin plate mills), ki pripadajo jeklenemu trustu, opolnoči prenehale z delom in da je petnajst tovarn s 190 žehtečimi pečmi zaprlo vrata zaradi štrajka proti kompanijski nameri uvesti “odprto delavnico”.
Štirinajst izmed šestnajstih tovarnarjev in izdelovalcev pločevine je danes na zborovanju z izvrševalnim odborom goriomenjene združbe (Amalgamated Association of Iron, Steel, and Tin Workers) podpisalo unijsko plačilno lestvico, in ostala dva, ki imata svoje tovarne zaprte, jo bosta baje podpisala, preden spet začneta poslovati.
Vsled štrajka v plehovinarnah jeklenega trusta pričakujejo neodvisni ple-harnarji, da bodo poslovali s polno silo v šestdesetih dneh. Pogoji nove lestvice so, da ima pogodba zadnjega leta ostati v veljavi, dokler se ne dosežejo kaki pripusti za združene ple-hovinarne.
Tovarna za belo pločevino tvrdke Follansbee Brothers v Follansbee, W. Va. in Popova tovarna za belo pločevino v tem mestu sta podpisali plačilno pogodbo, ki. jo je predložila “Amalgamated Association”, tako da je štrajk v teh tovarnah odvrnjen. Zaposlenih je v teh dveh tovarnah okoli
1,000	delavcev.
Pittsburg, Pa., 30. jun. — Opolnoči bode 10,000 izurjenih delavcev, članov združbe “Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers”, ki so zaposleni v raznih tovarnah “American Steel & Tinplate”-kompanije v državah Pennsylvania, Ohio, West Virgi nia in Indiana, ustavilo delo. Opolnoči namreč zadobi veljavo družbina odredba “odprte delavnice”, s katero delavci niso zadovoljni.
Štrajk v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa„ 28. jun. — Pravkar se naznanja, da je štrajk vslužbencev pri tukašnji poulični železnici poravnan in da se jutri zjutraj spet otvori prometni obrat.
Pittsburg, Pa., 28. jun. — Ker je kupčijski promet deloma ustavljen in ker železniška služba ne odgovarja nanjo stavljenim zahtevam, začenjajo prebivalci Velikega Pittsburga godrnjati. Izgredi se bržkone takoj začno, če bode cestnoželezniška družba poskušala danes voziti. Močne straže so razpostavljene ob nevarnih točkah.
Unijski vslužbenci se med drugim pritožujejo, da se unijci zapostavljajo Nadalje zahtevajo, da se odslovljenim vslužbencem da priložnost izreči svoje mnenje, nadalje več časa za obed, krajše vožnje itd.
Pittsburg, Pa., 28. jun. — Po 12 urnem pogajanju med županom Magee in štrajkujočimi vslužbenci poulične železnice je bil položaj isti kakor v začetku. Pripetilo se; nekaj manjših izgredov. Dva tajna policaja bi bila skoro vržena z nekega mostu v vodo. Danes ni vozila nobena kara. Pravijo, da so stavkokazi iz raznih mest na potu semkaj.
Zvišanje plače.
Maston, Pa., 30. jun. — "The Alpha ortland Cement Co.” je naznanila rojim delavcem, okoli 1000 po številu, Petodstotno zvišanje plače. Družba javlja, da obrtne razmere ne oprašujejo zvišanja plače, da pa se plača :ndar zviša z ozirom na zvišane stro-ce za živek.
Tovarno zaprli.
Utica, N. Y., 29. jun. — Tovarna Remington Typewriter Works” v lionu je naznanila, da bo z dnem 1. ulija prenehala poslovati za nedolo-en čas. V tej .tovarni je zaposlenih 100 delavcev, s tedensko plačo okoli ;30,000.
Velik štrajk končan.
Winnipeg, Man., Kanada, 30. jun.— trimesečnem štrajku je 6,000 Prelogarjev šlo spet na delo v južni Al-berti in jugozapadni British Columbiji.
Zaprte delavnice” sicer niso dosegli, zat0 Pa druge zahteve.
6000 delavcev ustavilo delo.
Pittsburg, Pa., 28. jun. — Vsi pre-mogarji na severnem koncu pittsbur-škega premogovega ozemlja, okoli 6000 mož po številu, so ustavili delo, ne da bi bil štrajk nepovedan. Premo-garji so sklenili praznovati, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Vrste delodajalcev so predrte, ker sta družbi “Sheridan Coal Co.” in “McCormick Coal Co.” naznanili, da dovolita v premogarske zahteve.
Kaj jim preostaja.
New York, 25. jun. — NewyorSki delodajalci ne žele nobenih delavcev čez petdeset let starih. “Special Employment Bureau”, ki stoji pod pokroviteljstvom dobrodelne družbe ((Charity Organization Society), poroča, da je bil urad vstanu najti delo samo za 75 moških izmed 193, ki so bili nad 50 let stari. Vsekakor je bila starost iskalcev dela jedini zadržek.
Taft svari republ. stranko.
New Haven, Conn., 30. jun.— Med nagovorom, ki ga je imel predsednik Taft pri banketu 1800 dijakov vseučilišča Yale, ki so napravili sklepčno izkušnjo, je gospod Taft naslovil svarilo na republikansko stranko. S povzdignjenim glasom je izjavil: “Če ta stranka, ki me je izvolila najvišjim u-radnikom v deželi in ima že toliko časa vlado v rokah, ne izpolni svojih obljub in ljudskih pričakovanj, potem se bo ponižala v manjšino in opozijo.” Resno izgovorjene besede so napravile globok vtis.
Načrt za “več dneva”.
Cincinnati, O., 29. jun. — Mestni svet je sprejel odredbo, po kateri se ima izvesti načrt za “več dneva”. Mestni očetje upajo, da se druge mestne uprave in zavezna vlada pridružijo in da se ta odredba polagoma vdomači v celi deželi. Po tem načrtu se ima ura, slično kakor je to predlagano na Angleškem in v Kanadi, od dne 1. maja do dne 1. oktobra postaviti nazaj za 60 minut. Cincinnati je prvo mesto v naši deželi, ki je ta načrt sprejelo. Predlog je stavil mestni odbornik Mul-len. Predložil je prošnjo z 90,000 podpisi. Predlog je bil sprejet enoglasno.
Unijci in neunijci.
Steubenville, O., 26. jun. — Pet zaporednih nitroglicerinskih eksplozij je davi v Wheeling Junction razdejalo na tovornem vlaku jeklenih drogov za $30,000, in v neki napol razdejani hiši je bila ranjena neka ženska. Jekleni drogi pripadajo neki družbi za gradnjo mostov, ki se je protivila, dejati iz službe neunijske delavce.
Sojen.
Philadelphia, Pa., 29. jun. — Jakob Kobler, mlad steklopihalec, je bil v ječi Moyamensing zaradi umora svoje soproge obešen. Dvojica se je po komaj enoletnem zakonu v zadnjem februarju ločila. Kobler je ustrelil soprogo, ker se ni hotela k njemu povrniti; potem je poskušal samoumor, a se ni hudo ranil.
Nevarna igra.
Hornell, N. Y., 29. jun. — Osemletni Archie King, ki je našel na cesti s smodnikom napolnjeno škatlo, je povabil več otrok, naj gredo z njim poslušat “veliki pok”. Ko sose potem vsi razpostavili okoli škatle, je prižgal žveplenko in jo približal smodniku. Takoj je sledila eksplozija, in štirje otroci so bili hudo poškodovani. King in dvoletna Ella Elster bosta bržkone umrla za opeklinami.
Chicaški župan operiran.
Chicago, 111., 1. jul. — Župan Busse, ki je bil v torek zvečer operiran na slepem črevesu (appendicitis) v Mersy hospitalu, se po zadnjih poročilih od bolniške postelje počuti nekoliko bolje, dasi je nevarnost za njegovo življenje še velika. Bolnik je skrajno nervozen, toplota se mu je snoči zvišala na 101 stopinjo F. in žila mu je naglo bila, 132 krat na minuto, vsled česar ni mogel zaspati. Štirje zdravniki se trudijo okoli njega in upajo, da bolnik srečno prestane krizo. Celo mesto sočuvstvuje'z bolnikom.
Konec.
Logansport, Ind:, 28. jun.—Plantaža Ubero v Mehiki, ki sta jo svojčas ustanovila Wm. D. Owen in Fred Borges od tukaj s posledkom, da je prišlo na tisoče ljudi ob svoj denar in da sta ustanovitelja v neki kaznilnici v Massachusettsu, je izgubila zadnjo vrednost. Tukajšnji delničarji podjetja so namreč dobili poročilo, da je požar uničil vsa poslopja z vsebino vred na plantaži, tako da je torej prestala samo še goličava.
MORILEC LEON LING
Ge ni najden.
Podrobnosti o zasledovanju, ki je doslej ostalo brez uspeha, in o namerah morilčevih.
SEDEM KITAJCEV NA SUMU,
Kovčeg s truplom umorjene gospice Elze Sigel prepeljavan semterja.
New York, 30. jun. — Sedaj je policija dognala, čemu je morilec Leon Ling kovčeg s truplom umorjene Elze Sigel, vnukinje slavnega generala iz državljanske vojne, prepeljal v pralnico Kitajca Yung Wah v Harlemu. Nameraval je, truplo zakopati v kleti one hiše, a izvršiti tega ni mogel vsled okolnosti, da se je tik pod podom nahajala trdna skala. Tajni policaji so odkrili, da so bile deske v kletnem podu odtrgane in več zaposlencev v pralnici je izpovedalo, da je Leon Ling spravil kovčeg s truplom v klet pod pralnico in da so čuli, kako je trgal deske iz poda.
New York, 30. jun. —. S tem, da je policija zasledovala, kam se je prepe-ljaval kovčeg s truplom Elze Sigel, je bilo v to umorstvo zapletenih 7 Kitajcev. Čeprav niso naravnost obdolženi, da so sokrivi usmrtitve mladega dekleta, so vendar vsi na sumu, da so vedeli za zločin in za Leon Lingovo prizadevanje, iznebiti se trupla. Samo eden izmed te sedmerice, Čung Sin, se nahaja v zaporu. Od ostalih je eden izginil, namreč Wah Lee, posestnik pralnice, v katero je bil kovčeg najprej pripeljan, in Lee Sing, restavrater v Newarku, je pod strogim nadzorstvom. Četveri Kitajci, ki so bili. v sosedni sobi, ko je prišel ekspresni voznik po kovčeg v Leon Lingovo sobano, da ga prepelje k Wah Lee-ju, so doslej neznani. Logan, ekspresni voznik, bo postavljen pred oči Čung Sinu, ki je skupaj stanoval ? Leonom, da li spozna v njem enega izmed četvo-rice. Policija z distriktnim pravdni-kom vred je sedaj prepričana, da jo je Čung Sin vodil za nos skoro z vsemi svojimi izpovedmi, in da je to, kar je zamolčal o svojem znanju glede umora, mnogo važnejše nego to, kar je pripovedoval.
Roparja zajeta.
Winnipeg, Kanada, 29. jun. — Tajnemu redarju Harperju iz mesta Spokane se je s pomočjo krvnih psov posrečilo, zajeti razbojnika, ki sta pred-kratkim ustavila in oropala vlak kanadske pacifiške železnice; zajeta sta bila v predoru opuščenega rudnika pri Red Gulchu, šest milj od Ashcrofta,
B.	C. Redar je naprosil pomoči, ker se sam ne upa v predor, kajti roparja sta močno oborožena in. znana kot skrajna predrzneža. Tretjega roparja pajdaša je včeraj konstabler Rucker ustrelil.
Bivoli za Stric Sama.
Spokane, Wn, 29. jun. — Kanadski uradniki, ki nadzorujejo čredo Pablo-bivolov v kraju Ravilli, Mont., so poskušali natovoriti bivole, da jih odpeljejo v Kanado. Ampak po večtedenskem delu se jim je posrečilo samo 170 teh živali nagnati v ogrado. To je samo polovica bivolov, ki jih je kanadska vlada kupila v prošlem letu in samo tretjina črede, ki se nahaja na Pa-blo Range. Naloga, zgnati živali skupaj, je bila težka. Bivoli so večkrat predrli ograjo in nazadnje utekli v gorovje.
Uradniki so opustili misel, da bi te ubegle živali spet gonili skupaj. Ostanek črede se izroči Združ. Državam kot dar, da se živali ohranijo ameriškemu narodu. Kanada ima sedaj čredo 650 bivolov.
Wellman ima smolo.
Tromsoe, Norvegija, 27. jun. — Parnik “Artič od Walter Wellmanove ekspedicije proti severnemu tečaju je od Spitzbergena semkaj doplul z zastavo na poljamboru. Donesel je poročilo, da je Knut Johnson, eden izmed dveh mož, ki sta prezimila v Well manovem šotorišču, storil smrt v le-dovju in da je shranišče zrakoplova razdejal hud vihar. Dne 19. maja je šel Johnson s svojim tovarišem Bjoer-vigom čez ledovje na lov. Ledovje se je premikalo in Johnson je padel skozi neko razpoko v morje, kjer je izginil. Shranišče je bil razdejal vihar, ki je nastal na Božič in je razsajal osem dni.
Walter Wellman je računal na tako tako nezgodo in vse ukrenil, da se je o pravem času jelo graditi novo shranišče za zrakoplov, in tako utegne vendarle odriniti proti severnemu tečaju že meseca avgusta..
Žrtve
vročine.
Minneapolis, Minn., 30. jun. — Vsled vročega vremena zadnjih treh dni je tukaj in v St. Paulu tekom dneva umrlo pet oseb, dočim jih leži okoli štiriindvajset zbolelih na solnčarici.
Philadelphia, Pa., 29. jun. — Policiji je bilo tekom dne naznanjenih šest nadaljnjih smrtnih slučajev, ki jih je povzročila velika vročina zadnjih deset dni. Tudi je spet zglašenih vsepolno bolnih na solnčarici.
Chicago, 111., 29. jun. — Tropična vroč na, ki je pritiskala na mesto že več dni in ki jo je šele popoludne ohladila jezerska sapica, je spet povzročila več solnčaric in tri smrtne slučaje. Tudi zadnjo nedeljo je bila vročina neznosna, toplomer je kazal 89 stopinj v senci.
Boston, Mass., 26. jun. — Vsled neznosne vročine so danes tu tri osebe umrle in kacih dvanajst jih je zbolelo na solnčarici.
Providence, R. I., 26. jun. — Odkar je nastopilo vroče vreme, je v tem mestu šest oseb umrlo vsled vročine.
Washington, D. C., 26. jun. —, Ob dveh popoludne je kazal toplomer 101 stopinjo.
Požari.
Tonopah, Nev., 29. jun. — Poprav-nice in shranišča parovozov Tonopah & Goldfield Railroad kompanije je davi ogenj uničil. Stvarno škodo cenijo na $500,000. Izgubo krije zavarovalnina.
Crandon, Wis., 29. jun. — Požar je razdejal tu šestero prodajalnic z vsebino vred. Škoda znaša $50,000. Crandon nima gasilske družbe.
Ubogi črviček!
Santa Barbara, Cah, 27. jun. — Ko je farmar H. D. McCabe včeraj žel ječmen na svoji njivi, je stroj šel čez dvoletnega Franka Choa ter ubogemu otroku odrezal desno roko ob rami in desno nogo ob kolenu. Malčik se je oddaljil od domače hiše in ulegel na ječmenovi njivi, da bi spal. Okreval ne bo.
Nemški “turnarji”.
Cincinnati, O., 27. jun. — Tu se je danes zaključila 30. “turnarska” slavnost severnoameriške “turnarske” zveze. Zborovanja se je udeležilo do
5,000	dejanskih “turnarjev” (telovadcev). Krasna je bila velika parada zadnji četrtek, v kateri je bilo do 40,-000 turnarjev, vojakov, šolarjev, dru-štvenikov in članov tajnih redov.
Solnčni ples.
Watonga, Okla., 26. jun. — Na stotine Cheyenne- in Arapahoes-Indijan-cev se je zadnja dva dni tukaj zbralo, da se pripravijo za svoj letni solnčni ples. Slavnost bo trajala bržkone do dne 5. julija, in Indijanci se bodo vsi udeležili tukaj velike svečanosti v dan četrtega julija. Nad 2000 Indijancev se snide k tem slavnostim, in ljudje prihajajo iz vseh delov dežele gledat te zanimive običaje.
Vendetta.
New York, 28. jun. — Da maščuje umor svojega soproga, ki ga je izvršil pred letom dni baje Dominico Versa-gia, je gospa Lujiza La Bartia štirikrat ustrelila na omenjenca in vselej zadela. Prežala je na ustreljenca ob cesti. Ko so ji iztrgali revolver, je gospa rekla, da je Versagia njenega moža umoril in da se je zaman obračala na policijo s prošnjo, naj morilca kaznuje.
Mrs. Gould ločena.
New York, 25. jun. — Po skoro tritedenski pravdi je sodnik Dowling izdal svojovrazsodbo v slučaju Katarine Clemmons Gould proti večkratnemu milijonarju Howard Gouldu. Razsodil je na ločitev zakona in plačevanje letnega Živka v znesku $36,000, dočim je tožiteljica zahtevala $250,000 na leto. Ker je gospa Gould, odkar jo je soprog zapustil, dobivala od njega na leto $25,000, torej ni mnogo pridobila v finančnem oziru s to pravdo, vendar je zelo zadovoljna. Sodnik je razsodil, da toženec nikakor ni dokazal, da je bila njegova soproga udana pijači, vsled česar jo je baje zapustil.
“Suša” v Tennessee.
Nashville, Tenn., 30. jun. — Opolnoči je zadobila veljavo postava, ki razširja prohibicijo čez celo državo, tako da se v tej državi ne sme več prodati niti kapljica opojnih pijač. “Manufacturer’s Bill”, ki prepoveduje izdelovanje opojnjji pijač v državi Tennessee, zadobi veljavo šele z Novim letom. Včeraj je prišlo na stotine ljudi iz sosednih mest semkaj, da vidijo “umirajoče” salune. Vsakovrstne pijače so se prodajale skoro zastonj.
REV. DUNNE12 CHICAGE ŠKOF.
Nadškofijski kancelar izvoljen naslednikom škofa Spaldinga za škofijo Peoria, 111.
SV. OČE POTRDIL IZVOLITEV.
Father Dunne nerad zapusti mesto svojega rojstva in delovanja.
Rim, 30. jun. — Papež je potrdil izvolitev Rev. Edmunda M. Dunne, kan-celarja chicaške nadškofije, za škofa škofije Peoria kot naslednika škofu John L. Spaldingu, ki je resigniral.
Chicago, 111., 1. juh — Rev. Edmund
M.	Dunne, kancelar chicaške nadškofije in, po brzojavkah iz Rima, novoizvoljeni škof za Peorio, je sedel snoči v svojem stanovanju, 3338 Wabash ave., srečen in obenem nesrečen, ker bo nerad zapustil Chicago, kjer je rešil toliko vprašanj za katoliško cerkev in njene prijatelje.
Prijatelji so prihajali v velikem številu čestitat mu na njegovi izvolitvi, telefon se je ponovno oglašal in seli so mu donašalitpolno brzojavnih čestitek. Vendar je bil Father Dunne molčeč in videti skoro nezadovoljen.
Peorijska škofija obsega trikrat večje ozemlje nego chicaška in je po važnosti prva za chicaško. Izmed duhovnikov predlaganih za škofa peorij-skega je bil Father Dunne jedini, ki prebiva izven one škofije.
“Uradno še nisem obveščen o častni izvolitvi,” je rekel, “in če poročila po časopisju niso resnična, bom vesel, da ostanem tu. Res bi rajši ostal tukaj. Tu sem bil rojen in vedno sem živel v Chicagi, izvzemši leta mojih študij v Evropi.
“Morda bi bilo v Peoriji manj dela, ampak na to ne gledam. Nikogar ne poznam tam in gotov nisem, ali bi bilo dobro ljudstvo škofije peorijske tako zadovoljno z mano, kakor bi bilo s kakim svojcem.
“Škof.. Spalding se je proslavil po vsej deželi in težko bi bilo zame nadomeščati njega.
Menda ni bil nihče ponosnejši na čast, ki je doletela Fathra Dunne-a, nego njegova mati, ki živi z njim. Vendar bo tudi ona nerada zapustila Chicago.
Father Dunne je morda najbolj priljubljen katoliški duhovnik v Chicagi. Odkar je bil rojen v stari hiši na North Franklin st., se je naglo dvigal. Šest jezikov govori in piše — italijanski, francoski, španski, nemški, poljski in angleški. Pridigal je v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini.
Father Dunne je bil rojen dne 2. febr. 1864. Pohajal je Moseley-šolo ob Michigan ave. in 24. cesti, potem St. Ignatius College, odkoder je šel na Niagara University, blizu Buffala, N. Y. in leta 1881. je bil že študent na Belgijskem.
Dne 4. junija 1887 je bil posvečen v duhovnika in jeseni je odšel v Rim, kjer je študiral na Gregorijanskem vseučilišču.
V Chicago se je Father Dunne povrnil leta 1890. in je postal pomožni župnik za St. Columbkill’s Church ob Paulina st. in Grand ave. Leta 1898. je zgradil cerkev Angela Variha (Church of the Guardian Angel) ob Forquer in Desplaines sts. Tu je ostal, dokler ga ni leta 1905. nadškof Quigley imenoval za nadškofijskega kancelarja.
Plenarni koncil v Kanadi.
Kakor poročajo kanadski listi, je sv. Oče po apostolskem delegatu, monsig-noru Donatu Sbaretti, sklical prvi plenarni koncil, in sicer se ima vršiti začetkom poletja v Quebecu. Povabljeni bodo vsi nadškofi in škofi, kakor tudi predstojniki verskih redov.
Treščilo v petrolej.
Lerington, Ky., 28. jun. — V Tor-rentu, Wolfe county, je treščilo v štiri petrolejske shrambe, ki je bilo v njih 35,000 sodcev kamenega olja. Goreči petrolej se je izlil po griču navz-doli v potok in je gorel na vodi pol milje na dolgo. Plameni so švigali na stotine čevljev visoko. Škoda $50,000.
Sodnik pometač.
East St. Louis, 111., 27. jun. — Sodnik Thomas Stanton je že dalj časa bolehal in končno je bil prisiljen obiskati razne zdravnike, kateri so prišli do prepričanja, da za sodnika ni zdravo delo v uradih in na zaprtih prostorih. Vsled tega so mu svetovali, naj gre za par mesecev na dopust in naj se med tem časom vedno kolikor mogoče giba na prostem. Ta nasvet je sodnik Stanton uvaževal in tako je sprejel sedaj službo cestnega pometača v East St. Louisu, 111., kjer marljivo pometa z.ostalimi pometači mestne ulice.
Proti brezverski vladi.
Pariz, 28. jun. — Škofje in lajiki toplo odobravajo postopanje kardinala Andrieu iz Bordeaux, ki se je pred* kratkim protivil, priti v sodišče na odgovor zaradi obtožeb, ki so v zvezi £ namišljenim prestopkom proti ločitveni postavi. Sodnim potom nameravajo posvetne oblasti nastopiti tudi proti duhovnikom, ki pretijo vernikom z izobčenjem, če. pridobe cerkveno lastnino po dotični ločitveni postavi. Mgr. Gieure, škof bayonski, je pozvan pred sodišče, ker je razglasil izobčenja ipso facto (samoposebi nastopajoča) proti celim mestnim odborom, dobrodelnim družbam itd., ki odobravajo kakorkoli pridobitev bivše cerkvene lastnine, Polegtega je Mgr. Gieure uradno naročil članom svoje škofije, protiviti se postavi, ki odreja brezverski pouk.
Poneveril $60,000.
Willemstad, Curacao, 29. jun.—Semkaj je dospela vest, da je predsednik neke banke v Maracaibu, Venezuela, pobegnil, ko je poneveril $60,000. Prišel je v Curacao, pa tukaj ostal samo tako dolgo, da se je podal na drug parnik, ki ga je odnesel venezolanski sod-nosti.
Prelep je bil.
Pariz, 27. jun. — Iz čudnega vzrok» je bil tu izvršen zločin. 27 letna gospa inženirja Rouchez je svojega za _ deset let starejšega moža ustrelila, ker je bil prelep. Rouchez je bil zvest soprog in dober oče. Ker je pa dostikrat zavoljo Svoje lepote vzbujal pozornost žensk se je lotila njegove lastne žene konečno tako besna ljubosumnost, da je svojega moža, ko se je oblačil, ustrelila. Po dejanju je šla s svojim otrokom k policijskemu komisarju in se mu izročila kot jetnica. “Prelep je bil, izgubila bi ga itak,” je rekla jokaje uradniku, ki jo je odvedel.
Bombe.
Barcelona, Špansko, 29. jun.—Opolnoči sta eksplodirali bombi v dveh tukajšnjih glediščih. Eno gledališče je bilo na srečo prazno, a v drugem se je nahajala velika množica gledalcev, ki so se ob eksploziji silno prestrašili. Neki mož je bil smrtno ranjen.
Milijonar izginil.
Rim, 27. jun. — Skrivnostno je izginil amerikanski milijonar Holland Bennet. V Genovi je vstopil s svojo ženo na Lloydov parnik “Berlin” z namenom, odpeljati se v Napolj. Komaj pa je bila ladija na širokem morju, je Bennet naenkrat izginil. Preiskali so ves parnik, pa zastonj. Dospevši v Napolj, so dali ladijo uradno še enkrat preiskati, pa Benneta niso našli. Zginila je vsaka sled za njim in nikdo si ne zna tega pojasniti.
Naročnikom.
“Am. Slovenec” je predkratkem prestopil prvo polovico svojega osemnajstega leta. Oni gg. naročniki, ki še niso poslali predplačila za letos, so naprošeni, da to store v kratkem, kajti le na ta način nam bo mogoče jim list nadalje pošiljati. Cena listu je itak tako mala, da skoro ni verjeti nikomur, ako se izgovarja, da lista ne more plačati. Neradi ustavimo list; tega tudi ne storimo tako hitro, ako nam je naročnik osebnoznan, ker vemo, da bo že naročnino poslal; a drugače je, ako naročnika ne poznamo. Vsak naj torej pošlje predplačilo ob pravem času, da mu se list ne vstavi,
V onih mestih, kjer imamo zastopnike, naj se naročnina njim odda. Včasih se pa primeri, da zastopnik ne pride okoli: v takem slučaju se pa naj naročnina pošlje naravnost; na nas, ker predolgo nesmemo čakati. Postava nam dovoljuje le tri mesece čakati za naročnino.
“A. S.” si je med svojim osemnajstletnim delovanjem stekel neminljivih zaslug za slovenski narod v Ameriki, Rojaki to dobro vedo, zato se nanj čedalje bolj naročajo Tudi letos se je vpisalo jako lepo število novih naročnikov, a stari pa skoro vsi vplačujejo naročnino vnaprej že dolgo vrsto let. To je dokaz, da narod zaupa svojemu listu.
Našim prijateljem in sotrudnikom se imamo zahvaliti, da naš list zajema tako častno mesto med slovenskim
časopisjem.
Nadejajoči se, da nam bodejo naši mnogobrojni prijatelji in sotrudniki o-stali naklonjeni še v bodoče, se jim zahvaljujemo za dosedanjo prijaznost Uprav. “Amer. Slov.”
Dober način
za ozdravljenje glavoboli je, omisliti si škatlico Severovih Praškov zoper glavobol in jih uživati po navodu o porabi. Pomagali so drugim in bodo zadovoljili tudi tebe. Cena 25 centov; pri vseh lekarnikih; W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 30. jun. — Zadnjo nedeljo popoludne smo spremili k večnemu počitku mlado deklico, 14 letno Marijo
nem banketu trgovskega kluba. S to izjavo so ovržene vse govorice, ki so se zadnje tedne razširjale po tukaj-
Žmajč, ki je po dolgi mučni bolezni šnjem časopisju, češ, da namerava vsa-
sklenila svoje mlado življenje. Ranjica je bila sirota; že v zgodnji mladosti je izgubila očeta in mater, nekaj let je preživela v tukajšnji sirotišnici “Sv. Angela Varuha”, potem pa je njo in njeno sestro spoštovana rodbina War-dianova vzela v svojo oskrb. Revica je bolehala blizu dve leti na jetiki, ki jo je podedovala od svojih starišev. Ves čas njene bolezni sta ji gospod in gospa Wardian stregla tako ljubeznjivo, da bi ji njen lastni oče in mati ne bi bila mogla boljše. Pred dvema mesecema je toli oslabela, da je bila previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče. Takrat je vsakdo, ki jo je videl, mislil da ne more živeti dlje, kot nekaj dnij. Ona je pa le upala in ko je zvedela, da se bo letošnje poletje v našej cerkvi delila sv. Birma, je trdno pričakovala, da bo tudi ona prejela ;ta zakrament. In res, Bog je uslišal prošnjo dobre deklice, podaljšal jej je življenje prav do tega časa. Dne 24. t. m. ko je mil g. nadškof chicaški delil zakrament sv. birme v naši cerkvi, jo je njen stric g. Martin Žmajč nesel v cerkev — hoditi ni mogla že več tednov — in njena botra gospa Elizabeta Wardian jo je držala v naročju pred obhajilno mizo, med tem ko je bila birmana. Dosegla je, kar je želelo njeno otroško-nedolž-no srce — nekaj ur za tem pa je izdih nila svoj zadnji izdihljaj. — Sprevod je bil veličasten. Dekleta družbe sv. Neže so se v polnem številu udeležile pogreba in po cerkvenih obredih zapele nekaj žalostink, ki so porosile oko marsikomu pričujočih. In ko smo njene telesne ostanke izročili hladni zemlji, je bil vsakdo uverjen, da se njena dušica že veseli gori v nebesih med angeli božjimi. —
—	Med birmankami je bila zadnji četrtek tudi konvertitinja gospa Marija Rus, soproga g. Janeza Rus, ki je pred dvema leti pristopila v katoliško cerkev.
—	G. Mat. Fink, 606 Cedar str., naš dobroznani kontraktor, je izgubil svojo nenadomestno soprogo. Umrla je namreč v torek dopoludne ob polenaj-stih v svojem stanovanju po 3Vi mesečnem bolehanju za pljučnico ga. Marija Fink, stara 31 let, roj. Jurjevčič iz Vrhnike. V Ameriki je bivala 14 let. Prebridko prizadetemu soprogu je zapustila petero otrok v starosti od 7 let do 3]/2 meseca. Nadalje zapušča v starem kraju tri brate, Ignaca in Janeza in Franceta, ter bližnje sorodnike v Clevelandu, O. (obitelj Korce). Pokojnica je pripadala društvu sv. Frančiška št. 29. K. S. K. J. Pogreb se bo vršil jutri (v četrtek) dopoludne s črno sv. mašo v naši cerkvi ob 9. uri. Užaloščenemu soprogu in deci naše iskreno sočutje ob prebridki izgubi! Blagi rajnici pa svetila večna luč!
—	Poročena sta bila danes (v sredo) dopoludne v naši cerkvi g. Anton Težak in gdčna. Zofija Wiescinski. Bilo srečno!
—	G. Jos. Rems in soproga sta se v soboto vrnila v New York. Le prehitro so jima minule kratke počitnice.
—	G. John N. Pasdertz in soproga sta se v nedeljo zvečer vrnila iz stare domovine, kjer sta bila poldrugi mesec na obisku v svojem rojstnem kraju na Belokranjskem in drugod. Sprejeta sta bila povsod prav gostoljubno. Lepih spominov sta prinesla tudi iz bele Ljubljane, kjer sta prebila cela dva tedna in se čudila napredku slo venske prvostolnice. Potem sta ob iskala Postojnsko jamo, Bleško jezero, romantični Vintgar in slavno božjo pot na Brezjah
—	Slavni četrti! V nedeljo ga bomo obhajali v spomin na srečni zaključek revolucije, ki je rodila ameriško neod visno ljudovlado. Opozarjamo na članek “K četrtemu juliju” v tej štev. na
4.	strani.
—	V ponedeljek bomo obhajali god slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda.
—	Izlet v So. Chicago napravi v ne deljo društvo sv. Petra in Pavla št. 66, J. S. K. J.
r — V Rockdalu se zgradi nova tovarna za izdelovanje plehnatih konvic (tin cans). Zaposlenih bo v novi tovarni 150 delavcev.
—	Huda vročina je pritiskala zadnje dni, tako da so bili delavci po tovarnah in okolnih kamenolomih res pravi mučenci. Pripetili so se trije resnejši slučaji solnčarice. V ponedeljek je na poti z dela v jeklarnici Illinois Steel-kompanije onemogel in se zgrudil John Dominic, 715 Garnsey ave., ki je bil potem prepeljan v bolnišnico sv, Jožefa; pravijo, da bo okreval. Istega popoludne je vročina zdelala necega Geo. Bubnača, ko je delal v jeklarni pri plavžu. In onesvestil se je tudi neki P. Zuko, baje tudi Slovan, ko je delal na železniški progi
ka železnica graditi svoj posebni kolodvor. Na to se ni nikdar mislilo, odkar je med mestom in železnicami sklenjena pogodba glede povzdiga železniških tirov. Ta pogodba obsega tudi točko o zveznem kolodvoru. — Glede povzdiga tirov (track elevation) smo zdaj tudi na jasnem. Z delom se je resno pričelo in se bo hitro nadaljevalo, pravijo, tako da bo do novega leta vsa stvar dovršena.
—	Neki malopridneži spet sleparijo trgovce s ponarejenimi čeki. Pozor!
—	V stanovanju g. Johna Rožiča, 100 Douglas str., se je pripetila zadnji četrtek zvečer strašna plinova eksplozija, ki pa na srečo ni imela usodnih posledic, kar je pač smatrati za čudež. Po večerji je gospodar zaduhal plin, prihajajoč iz podtličja; in ko je šel pogledat doli in je prižgal žveplenko, je počilo — in plinovi plameni so buh-nili skoz okno, ne da bi napravili res no škodo.
—	Devetindvajset salunarjev je bilo v ponedeljek pozvanih pred okrajnega sodnika Cowinga, da se zagovarjajo radi kršenja nedeljske postave o krč-marstvu. Vsi tukajšnji salunarji z imeni od črke A do G in dva s črko K so bili klicani na odgovor. In plačati je moral vsak $75.85. Drugič pridejo na vrsto drugi.
Mrs. Mary Kastelic iz Toluca, 111., je zapustila bolnišnico sv. Jožefa po srečni operaciji; “appendicitis” jo e mučila 4 leta. Mr. Grili je prestal vročinsko bolezen. 92 let stari g. Per-jan je spet čil in čvrst. Tako poroča dr. Ivec, ki je zdravil vse tri.
vati na ljudi, ki so se ravno spravljali v lepo okinčane kočije in vozove. Ker ga pa le ni nikdo' opazil, začne godrnjati in srdito brskati po prahu, dokler ga ne opazijo in mu ne prinesejo njegov “pobovšek”.
Ko je bilo tako vse v redu in je bila tudi njih kokošivodska visokost nasi-tena, odpeljali so se v hitrem diru k poroki in naslednji sveti maši.
Poglejte, poglejte, kako sta to brhka!” reče Kamila, ko zapazi prihajati nevesto in ženina.
“Ja pa res, da sta fest”, reče Šibila pritrjujoče. “Tačeh parov je pa majhno. Kaj pravš, kulk je kej ne gvant koštov? Strašen je fan”.
“Prav dober kup ni biv, to vem, naša Mrjana je imeva na to vižo gvant in, če se na motem, je biv po podruj-mo tolar j o.”
Medtem pa so svatje vstopili in pričela se je poroka in maša, katero je opravil Rev. Vincenc Schiffrer, ki nam Falls, skupno 220 milj ter je še velika domestuje našega župnika, Rev. John j množina lesa, drv in vladne zemlje. Trobca. V cerkvi se je zbralo mnogo Za rojake, kateri se zanimajo zanjo,
uri zvečer v M. K. Hallu. Vstopnina le 15 in 10c. Culo se bode tudi slov. narodno petje. Rojaki in rojakinje se vljudno vabijo k tej narodni zabavi. K obilni udeležbi se Vam toplo priporoča	D. P. Klub.
McGregor, Minn., 26. jun. — Dragi mi list A. Sl.! Podajam ti dopis in sporočam rojakom, da tukaj so bili 10 dni zemljemerci za železnico Soo Line in 8 kontraktor jev je prišlo 24. t. m., da si kempe postavijo in z delom takoj prično, ter so našli velike zaklade bakrene rude in nese tona 35 odst., do-čim Calumet samo 20 odst., v Pine County, pri Hinkley, Minn, in nia Deerwood železno rudo, ter imenujejo že drugi Hibbing. Železnica bode delana z Moose Lake do 8 milj na jug od mesta McGregor, in odtam ena na Deerwood 30 milj proti zahodu, druga na sever čez McGregor do Tief River
—“Union depot”, t. j. zvezni kolodvo vseh skozi Joliet držečih železnic je zagotovljen. Tako so izjavili zastop niki železniških družb te dni na meseč
Aurora, Minn., 28. jun. — Sprejmite par vrstic v Vaš cenjeni list Am. Slovenec. Kolikor je meni znano, je z delavskimi razmerami še bolj slabo kot dobro, zatoraj ne svetujem nobenemu semkaj hoditi dela iskat, ker je tudi tukaj dosti brezposelnih. Kadar se bode na bolje obrnilo, bodem drage volje v tem listu poročal.
Naznanjam tudi, da smo ustanovili novo katoliško društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131, katero je bilo sprejeto v K. S. K. Jednoto 17. junija 1909. Toraj je lepa prilika za vsakega katoličana pristopiti k dobremu podpornemu društvu, in ker je še vstopnina jako nizka.
Pozdravljam vse rojake po Ameriki, posebno pa čitatelje Am. Slov. In tebi, dragi mi list, pa želim obilo naročnikov in predplačnkov. J. Žolnir.
Brockway, Minn., 22. jun. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.! Danes se obhaja tukaj ženitnina Jakob Hlebana in Neže Peternel. Ob deveti uri je bila slovenska peta sv. maša. Po sveti maši šli so povabljeni gostje na dom neveste, kjer se je pripravil dober obed za povabljene. Zabavali so se lahko vsi, ker je bilo vreme dopoldan zelo lepo in le precej vroče je bilo. Kmalu po obedu je prišlo veselje za mlade, ker se je pripeljala Perry-jeva godba. In seveda so se malo zasukali. Fantje so tudi nekaj slovenskih pesmi zapeli. Gostov je bilo veliko število, kar je kazalo, kako priljubljena sta ženin in nevesta. Ženinu in nevesti in domačim se zahvaljujemo za prijazni sprejem in postrežbo. Želimo novoporo-čencema obilo sreče in božjega blagoslova!	,
Tukaj gre rad dež. Dne 12. in 14. junija je tudi v enih krajih zelo toča šla, v drugih krajih pa ne tako, in drugod pa prav nič. Žalostno je bilo gledati nekatera žita po toči 12. t. m. Le nekateri so, ki tako lepo ljubijo svojega bližnjega da mu pravijo, da bi mu bila še žihri bolj toča pobila. Kaj ne, to je ljubezen do bližnjega, katero je zapovedal naš Izveličar! Tudi par fantov, ki se štejejo za “fest fante”, se prav lepo zna zadržati; ako se ne poboljšajo, bodo morala njih imena plavati v javnost.
Višja šola v St. John’s University, Collegeville, Minn., je minula v četrtek 17. junija. Na počitnice sta prišla John Oman in Raymond Golob.
Pozdrav cenjenim čitateljem
John Poglajen.
Brockway, Minn., 27. jun. — Dasi-ravno je že pozno poročati sedaj o naši zadnji “ofcti”, vendar hočem reči par besedi, da naznanim drugod bivajočim Slovencem, kako mi kranjski farmarji praznujemo ženitovanje.
Bilo je zadnji torek. Dan je lepo napočil, le tam gori v jugozapadnem kotu, tam nekje za Rozingarjem, se je nekako kremžilo in bilo se je bati, da bode grdo prigromelo. Vendar pri Tomaž Peternellu, po domače pri Mati-čovih, se je že zarana vse gibalo. Nekateri so hiteli pri živini, drugi pri konjih, in zopet drugi v kuhinji, vse je bilo na nogah, kajti danes se poroči mlajša hčer, Nežika, z dobroznanim in velespoštovanim rojakom, Jakob Hle-bainom. Vse je bilo pripravljeno in ravno so se mislili odpeljati proti cerkvi, kar jo prikorači veliki moštacasti petelin ravno pred vrata in začne nekako nejevoljno in postrani pogledo-
sorodnikov, prijateljev in znancev. Po želji neveste in večletne cerkvene pevke, pelo se je med sveto mašo v slovenskem jeziku pod vodstvom naše vrle pevke in igralke Helene Trobec.
Po poroki odpeljali smo se zopet na nevestin dom, kjer se je takoj pričelo pošteno in lepo ženitovanje. Ker je bilo vroče, držali smo se le bolj natakarjev od začetka, toda kmalu so nas izvabile naše dobroznane kuharice s tem, da so postavile na mizo najslajša in sveža jedila. Kdor pozna naše kuharice, temu se bodo cedile sline, ako mu povem, da smo topot imeli nič manj kakor “vpohane petelince”, “nabudlanga jagneta” in po vrhu pa še “telečjo prato”.
Za srbeče podplate pa je igrala izvrstna bona najlepše poskočke in o-krogelčke. Vse se je vršilo v najlepšem redu in bilo je splošno veselje in zadovoljnost; in jelo, pilo, pelo, plesalo in vriskalo se je pozno v noč, ali bolje, do ranega jutra. Matičovim se lepo zahvaljujemo za njih gostoljubnost in postrežnost. Novoporočen-cema pa kličemo: Bog dal srečo in obilo blagoslova!
Novoporočenca bodeta stanovala v šest milj oddaljenem mestecu, Sartell, kjer ima Mr. Hlebaina svojo hišo in je vposlen v tovarni za papir. Hlebaina je prišel v Ameriko šele pred kakimi četirimi leti, toda z delavnostjo in pravim varčevanjem prihranil si je dosti, da je kupil loto in postavil svojo hišo, kjer bode sedaj lahko bolj zlahka in pošteno živel.
Kar se tiče rasti, kaže vse kar najlepše, in ako nas Bog obvarje pred točo ah kako drugo tako škodo, bode žetev izvrstna. Tudi sena bode za.po-trebo. Senoseča se že tako poma* lem pričenja in predno bode teden prešel, bode že vsak imel dober zače-
tek.	Ferbežarjov Peter.
lepa prilika sedaj blizo železnice v Minn. in brezposelni se naj obračajo do “employment-agentov” v Duluth, Minneapolis, mogoče tudi v Chicagi ter gotovo bodo ljudi brali za tukajšne kontraktorje in pošiljali. Delo se dobi čez teden dni, to mi je zagotovil kontraktor sam. Omenim še, da za zemljemercem lazi “land agent” in pre gleduje zemljo in pozveduje za ceno za naseljevanje. Slovenec, ta zemlja je zdrava, pričneš lahko z zdravimi in trdnimi udi brez kapitala, da si priboriš lastno ognjišče. K sklepu ti ponudim 40 tonov sena prosto na stoječem, ako se želiš naseliti, od mojega soseda pa 100 tonov. In pozdravljam rojake po Ameriki in stari domovini.
Franc Jožef Jakše.
McKees Rocks, Pa., 28. jun.—Dragi gospod urednik: — Ker nisem čital še nobenega dopisa iz tukajšnjega mesta, sem se jaz namenil vam poročati sle-
deče. Tukaj se dela dobro, ronajo vse tovarne razven ene, katera kakor se sliši bode tudi začela z delom prihodnji teden. Tukaj je samo, kakor sem slišal, kakšnih 15 Slovencev; veliko je pa Poljakov, Slovakov, Ogrov in največ je pa Hrvatov; seveda je tudi drugih narodnosti zadosti, ki jih pa ne bom omenil razven Nemcev, Nemci imajo tukaj lepo cerkev. Ker so v Pittsburgu in okolici zaštrajkali mo-tormani in sprevodniki uličnih železnic, tako da je promet popolnoma vstavljen, mi se ni hotelo s trenom peljati v Pittsburg v slovensko cerkev, sem se tukaj udeležil v nemški cerkvi svete maše, kar mi se je prav dopadlo,. ker je bilo ravno prvo sv. obhajilo otrok. Res je bilo lepo in milo videti belo oblečene otroke z venci na glavi in s cvetlicami na prsih. Žal pa, da je bila ravno ta dan taka vročina, da se je komaj prestajalo. Upati bi bilo, da bi častita duhovščina prenesla tako obhajanje na mesec majnik, ko ni tako huda vročina. S tem pozdravljam vse rojake v Zjedinjenih državah. Tebi, Amerikanski Slovenec, pa želim veliko naročnikov.
George Vovk, 340 Olivio St.
Pueblo, Colo., 27. jun. — V nedeljo, dne 4. julija, bode v slovenski cerkvi Marije Pomagaj č. g. P. Peter Zupan, O. S. B., daroval prvo sv. mašo. Gospod novomašnik je brat g. župnika tukajšnje slovenske župnije ter pripada istotako Redu sv. Benedikta. Slavnostni govornik bode č. g. F. X. Bajec iz St. Paula, Minn. Kakor vse kaže, bo to znamenit, nepozaben dogodek v naši naselbini. Slavna društva, kakor sploh vsi zavedni rojaki in rojakinje se pripravljajo, da čimnajbolj pripomorejo k poveličanju izredne slavnosti. In posebno slovenska mladina pod vodstvom častitih šolskih sester se neumorno vadi v petju, deklamiranju itd.
Istega dne zvečer se prične tudi sv. misijon za slovensko župnijo v Pue-
blu. Vodil ga bode č. g. F. X. Bajec, najbolj poznati misijonar po sloven* skih naselbinah v Ameriki. In priča* kovati je, da se bodo naši župljanl prav pridno udeleževali sv. misijona, ki > bode prvi v tukajšnji slovenski župniji.	P. Cyril Župan, O. S. B.
Soudan, Minn., 24. jun. — Ker je toliko hrupa nastalo glede obiska ljubljanskega vladike v Ameriki, želim tudi jaz moje mnenje izraziti, kar se tiče obiska visokega gosta. Žalibog! dobijo se listi, ki kar naravnost bruhajo iz sebe vse tiste brezverske reči, ki jih sploh katoliški kristjan ne bi smel niti pogledati ne, kaj šele brati. Ravno na isti način so začeli tudi ti listi pisariti o nameravanem obisku ljubljanskega knezoškofa A. Bonaventure Jegliča, da ne sme priti sem v svobodno Ameriko. Moje mnenje, in mnenje večjidel tukajšnjih Slovencev je pa: da ljubljanski vladika ima ravno isti pristop v to svobodno deželo, kot ga ima vsakteri. Ako pa pride tudi (kot pišejo ti listi) “kolektat” za Šentvidske zavode, ki niso nepotrebni nasprotno, prekoristni za vse revne dijake, seveda slovenske, ni pa nobenemu nič mar; ako bo hotel kateri kaj darovati, bo dobro — nasprotno, zopet dobro! Ali prepričan pa sem, da se večjidel Slovencev strinja z menoj. Dobrodošel, ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, tukaj v svo-bodnej Ameriki!	L. Stupica.
Thomas, W. Va., 28. jun. — Tukaj še vedno vlada kriza. Delamo le po 10 do 12 dni na mesec. Od vseh strani se sliši, da se časi boljšajo, zato imamo tudi mi vedno upanje na boljšo bodočnost.
Rojakom pozdrav! F. M. Delatch.
Trimountain, Mich., 28. jun. — Prosim vas, g. urednik, da natisnete teh par vrstic v A. S. Ponesrečil se je naš (Nadaljevanje na 7. strani.)
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
■44 %
Stritarjeve ULlioe
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300 000
PODRUŽNICE, SPLJET, CELOVEC IN TRST.
Chisholm, Minn., 28. jun. — Med našimi rojaki se včasih kaj sliši in govori, kar je proti bratovski ljubezni in dobremu običaju. Kaj tacega je bilo tudi tiskano predkratkim v nekem slovenskem časopisu in je bilo v pohujšanje mnogoterim. Slovenci, bratje ene ga in istega katoliškega naroda, ki so že dalje časa v tej svobodni deželi, bi morali biti saj toliko izobraženi, da druge ljudi posebno pa svoje rojake ne napadajo zavoljo njih vere.
A ravno tisti, ki mislijo, da so si svobodo v zakup vzeli, so v tem oziru najbolj neolikani in se predrznejo očitno tajiti in v blato poteptati, kar je sobratom sveto in častitljivo, drago in ljubo kot najdražji biser. Slovensko ljudstvo tudi tu v Ameriki Je katoliško ljudstvo in se bo držalo vere svojih prednikov, če tudi nekateri izdajalci in lahkožive! zapustijo vrsto praktičnih katoličanov. A naj verujejo kar hočejo ali pa popolnoma nič ne verujejo, mi jih radi pustimo v miru; samo to zahtevamo in to po vsaki pravici, da tudi oni nas pri miru pustijo. Neolikano in neizobraženo obnašanje je bližnjega napasti zavoljo njegove vere in verskega prepričanja. Tega se morajo učiti vsi, ki so ali hočejo postati amerikanski državljani. Ravno v tem obstoji svoboda v verskih rečeh, da vsak se drži iste vere, o kateri je prepričan, da je prava in zveličavna vera in da popolnoma nenadlegovan izpolnuje svoje verske dolžnosti. Zakaj take ljudi pohujšati, ki so skoz in skoz pošteni možje, ki vestno iz-polnujejo svoje dolžnosti do Boga in svojega bližnjega, zakaj jih vznemiriti, zakaj podkopati njih vero, katera jim je naj dražji biser, katerega so podedovali od svojih pobožnih prednikov in katerega hočejo neskaljeno ohraniti in voliti svojim potomcem? Učimo se tedaj nekaj o dobrem običaju in vadimo se v bratovski ljubezni, zakaj to je koristno in lepo tudi v svobodni deželi.
Dober svet od duhovnega pastirja objavljam v njegovem imenu
Fred. Životnik.
*§4 Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smisle koogresaega sklepa o
Brani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
MILO ČISTILO. I
Za gotovo vemo, da bodo vsi pni, ki trpe vsled želodčnih neprilik iz kakršnegakoli vzroka, spoznali	^
Ely, Minn., 28. jun. ■— Danes se je začelo delati v tukajšnjem Zenith rudniku podnevi in ponoči. Kaže stvar, da se bode z delom res na bolje obrnilo.	P.
La Salle, 111., 23. jun. — Cenjeno u-redništvo Am. Slov.! Blagovolite natisniti sledeče:
Pozor Slovenci(ke) v La Salle, 111. in okolici! Diletantski Pevski Klub zopet priredi igri “Kralj Herod” in “Vedeževalka” dne 4. julija, t. j. na nedeljo večer. Pričetek točno ob 9.
Severov živlienski balzam
za najboljšega in najzanesljivejšega prijatelja. To je milo čistilo, tečen, ži-vilen in krepilen pripravek, ki ureja vsakovrstne želodčne nerede. Najboljše zdravilo za težko prebavo, želodčno bol, neprebavnost, krče, pičlo slast, go-rečico, malarijo itd. Najboljša tonika za slabotne in stare ljudi. Cena 50c in $1.00.
TRPEL JE PRAV HUDO.
Mr. Andrew Klimaszewski, 2 Lanraan Place, Detroit, Mich., nam je on-dan pisal: “Bolehal sem na želodcu že nekaj let. Imel sem želodčno bol, krče, ščrpanje, glavobol, mrzle noge,‘napenjanje, zoprn dih, nervoznost; o-motico v glavi in čutil sem se zelo onemoglega. Posvetoval sem se z raznimi doktorji, potrošil mnogo denarja, toda olajšbe nisem dosegel. Samo radi poskusa začel sem uživati Severov Želodčni Grenčec in ko sem porabil tri steklenice—sem popolnoma ozdravljen, za kar sem hvaležen Vam ter priporočam to zdravilo vsem na želodcu bolnim, ker je tako izdatno.”
Na prodaj pri vseh lekarnikih.
Ne sprejeti nadomestil. Zdravniški svet zastonj.
dosežejo olajšbo in mnogo koristi, če začno takoj uživati
¿Nervožni ljudje
T*
*
4t
f Severov nervoton
T
To je prava tonika za zdelane, utruje-
f -*
ne in onemogle živce, nervozno glavobol, duševno potrtost, nespečnost, histerijo, živčna oboljenja in živčno o-nemoglost. Cena $1.00.
Čemu trpeti
vsled obistne in mehurne neprilike? bolečine v hrbtu? Docela nepotrebno, je, da imate obisti in jetra v takem neredu, da Vam telo peša in ste ves čas, čemerni. Skrbite za pravo zdravljenje, uživajoč
SEVEROVO ZDRAVILO OBISTI IN JETRA
ZA
in zdrav nasmeh bo kmalu zavladal na Vašem licu. Vaše lice je najboljše zr- , calo Vašega zdravja in gotovo želite, da ste videti zdravi. Cena 50c in $1.00.
Zdravniški zastonj svet.
^ CEDAR RAPIDS O. IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. junija 6 Hrvatov in 18 Macedoncev.
—	Ljubljanski “Slovenec” z dne 17. junija piše: V Toplice na Dolenjskem je došel ameriški škof Stariha, ki namerava stalno bivati v domovini.
—	V svrho raziskavanja premogove
žile oh kranjsko-hrvaški meji osnovdl se je v Črnomlju za ta okraj odbor, ki bo z denarnimi sredstvi omogočil na-daljno zasledovanje. Lastnika sedanje žile v Kuželju in Kuželjevem ostaneta tudi nadalje na svojem svetu neovirana posestnika. , . ...	. ,
—	Bakreno rudo je izsledil posestnik Jakob Pečar na Kranjski gori.
—	Živinorejska zadruga se je dne
6.	junija osnovala v Borovnici. Za predsednika je izvoljen deželni poslanec Kobi. Zadruga bode imela lastne plemenske bike in mrjasce, lastne pašnike za živino itd. Zanimanje za to zadrugo je zelo veliko. V Borovnici obstoji že več let mlekarska zadruga, ki zelo dobro uspeva.
—	Samonemške ulične napise v Ljubljani nameravajo Nemci na svojih hišah pribiti poleg magistratnih samo-slovenskih. Tako pozivajo nemške hišne posestnike “Deutsche Stimmen”.
—	Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil deželni zakonski načrt za Kranjsko glede varstva planin in povz-dige planinarstva.
—	Velika pevska slavnost v, Ljubljani povodom društvene 25 letnice slov. del. pevskega društva “Sloveč”, ki se je vršila v dneh 27., 28. in 29. junija t. 1., je bila največja prireditev v pevskem oziru, kar se jih je doslej vršilo v Ljubljani oziroma na Slovenskem sploh. Udeležilo se je slavnosti nad 60 slovenskih, hrvaških in čeških društev. Za veliko ljudsko’ veselico v “Zvezdi”, katera je bila prirejena v slovensko-hrvaško-češkem slogu, se je pritegnila še polovica Kongresnega trga, kjer je bil postavljen ob nunski cerkvi veliki pevski oder za skupne nastope vseh sodelujočih pevskih društev. V 12—14 paviljonih 'so stregle gostom ljubljanske narodne dame. Sodelovali sta dve godbi, jedna za koncertne točke, druga za ples. Poleg tega so bila postavljena najraznovrstnej-ša zabavišča. Na tej slavnosti se je postavil temelj “Zvezi slovanskih pevskih društev”.
—	Dovoljenje za vodno napravo ob Savi pri Mavčičah je dobil od poljedelskega ministrstva gospod tovarnar Tomaž Pavšler iz Kranja.
—	Protialkoholni kongres se vrši v nedeljo dne 4. julija t. 1. v hotelu “Union” v Ljubljani. Na vsporedu so aktualna vprašanja o antialkoholnem gibanju.
—	Ljubljanska kreditna banka v Sarajevu. Uprava ljubljanske kreditne banke je v Sarajevu že najela! prostore za svojo filijalko, ki jo v kratkem otvori.
—Pivovarna J. Kosler & Co. v Spodnji Šiški pri Ljubljani se bo pod vodstvom podružnice C. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani in pod udeležbo odličnih denarnih moči pivovarniške stroke spremenila v delniško družbo. Namerava se vzbuditi zanimanje za novo podjetje v širših krogih na Kranj skem in priklopiti mu še druge kranjske pivovarne. Tozadevna pogajanja šo se baje že pričela in so skoraj godna za sklepanje.
—	Prodaja Auerjeve pivovarne je baje gotova stvar. Puntigamska pivovarna kupi vse pivovarniške naprave, v Ljubljani se delo opusti, pivo se bo
varilo samo v Gradcu. Ejiaka usoda zadene najbrž tudi mengiško pivovarno. To je posledica lanskega štrajka Proti pivu, ki je koristil jedino le velikim tovarnam, katere so odjedle takrat odjemalce malim pivovarnam, ki so pri povišanju cen piva capljale zraven.
—	Velik ogenj. Iz Kostanjevice na Dolenjskem se poroča: Dne 26. maja je posestniku Dularju zažgal nek otrok skedenj. Ogenj je uničil vsa gospodarska poslopja in hišo. V nedeljo 6. junija popoldne je enaka nesreča obiskala več posestnikov iz Dol. Prekope Pri Kostanjevici. Večina prebivalcev je bila ta dan na Griču blizu Kostanjevice. Nekaj prekopških otrok se je igralo — brez nadzorstva — na podu posestnika Zupana. Očividci zatrjujejo, da sta dva fanta iz hudobije zažgala slamo. Močan veter je še pospešil, da je ogenj v najkrajšem času ^Pepelu sedem gospodarskih poslopij in pet hiš. Gasilci iz Kostanjevice in St. Jerneja niso mogli kljub vsej delavnosti omejiti ognja. Živino so rešili. Nesrečni pogorelci (sedem) so zavaro-vani le za majhne vsote, a škode je okoli 40 tisoč kron.
—	Velik ogenj v Ratečah. Dne 10. junija je pogorela nova parna žaga g. Jalena v Ratečah na Gorenjskem. Pri-■sla so gasit štiri gasilna društva, ki so
požar omejila. Škode je nad 30,000
K.	Zažgala je, kakor vse kaže, zlobna roka.
—	Utonil je 13. jun. zvečer v Kokri pri Tupaličah na Gorenjskem nadučitelj Rudolf Završnik: Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
—	V Savi pri Krškem je utonil dne
3.	jun. pri kopanju 221etni lekarniški asistent gosp. Viktor Zupančič, rodom Ljubljančan.
—	Nesreča. V Govejku pri Žirih si je stavil posestnik Tonh svojo hišico. Vrnil se je namreč iz Amerike, kjer si je prihranil nekaj denarja. Ko je nesel z drugim delavcem po bregu debel hrastov hlod, se je izpodtaknil in padel na tla. Hrast ga je pritisnil za vrat in mu zlomil tilnik, da je bil takoj mrtev.
—	Obstrelil se je v nedeljo 13. jun. v Litiji davčni praktikant I. Badiura. Prišel je v neko hišo na obisk in snel iz stene samokres, čeravno mu je domača hči povedala, da je nabit. Samokres se je sprožil in kroglja mu je obtičala v prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Na Černučah se je obesil Jernej Juvan, rojen leta 1887. v Mariboru, pristojen na Černuče.
—	Iz Peške občine. Pri nas se je zgodil slučaj, o katerem se danes redko čuje. Brat je ubil brata. Mlajši brat Alojzij Dolinar je ubil starejšega brata Franca Dolinar iz Gore sv. Florijana. Udaril ga je na glavo s sekiro. Vzrok: nepokorščina, surovost, alkohol.
—	Umrl je jun. v najlepši dobi svojega življenja Ignacij Travnik, star 22 let, trgovčev sin na Vel. Mlačevem pri Grosupljem. Tako velikega pogrebnega sprevoda še ni bilo v fari.
—	Umrla je v 73. letu svoje dobe gospa Ivana Rogelj roj. Verbič.
—	Mladenič in mladenka utonila v Vipavi. V nedeljo 13. jun. so se vozili po Vipavi v malem čolničku Boštjan Besednjak, Rud. Markič, Marija Devetakova in Fr. Siličeva. Markič je malo zibal čoln ter dražil dekleti, da padeta v vodo. Čolniček pa se je preveč nagnil in vsi so padli v vodo. Bessed-njak in Devetakova sta se rešila, Siličeva in Markič pa sta našla smrt v kalni Vipavi.
—	Izginil je 3. jun. 321etni božjastni, včasih malo slaboumni Al. Pakiž, dninar iz Ribnice.
—Za Trubarjev spomenik. Ljubljanske narodne dame so sklenile, da bodo od osebe do osebe jele pobirati prispevke za Trubarjev spomenik.
—	Večkratni ženin. Brezposelni ključavničarski pomočnik Jakob Kolnik, lep mlad dečko, je imel za časa svojega bivanja v Ljubljani posebno srečo z ženskami. Znal si je vsako takoj pridobiti in ni nič manj kot petim obljubil zakon. Izvabil je vsega skupaj od svojih žrtev 1610 K. Ko je pa prišlo na dan, da ima Kolnik že 6 nezakonskih otrok, so ga prevarane neveste naznanile policiji, ki ga je aretirala in izročila sodišču.
—	Obesil se je. Kdo? Andrejčkov pes v Besnici pod janškimi griči. Kako? Privezan je bil poleg na steno prislonjene lestve. Šel je po lestvi, padel skozi njo in obvisel na klinu. Predno je prišla pomoč, je bil že “morto”. Ker je sedaj strogo zaukazano, da se mora tudi vsaka pasja smrt višji oblasti naznaniti, je lastnik psa isto takoj naznanil županstvu in to okr. glavarstvu. Kaj ne, kaj takega se tudi ne pripeti vsak dan.
—	Petdesetletnica Alojzija Gangla. Dne 8. jun. je slavil znani slovenski kipar Al. Gangl, profesor na obrtni šoli v Spljitu, svojo petdesetletnico. A. Gangl je bil rojen 8. junija 1859 v Metliki na Dolenjskem kot sin ubogih meščanskih starišev, katere je že v zgodnji mladosti zgubil. Prvo delo, s katerim se je predstavil slovenski javnosti, je Vodnikov spomenik, ki je bil 1889. leta slavnostno odkrit v Ljubljani. Njegova je tudi portalna skupina na deželnem gledališču v Ljubljani, predstavljajoča genija, dramo in opero ter sohi tragedijo in komedijo, vse od kamena, in Valvasorjev spomenik.
—	Sestanek ljubljanskega in novomeškega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu se je prav izborno izvršil dne 30. in 31. maja. Slavnostnega večera sta se udeležila tudi presvetli škof Jakob Trobec iz St. Clouda v Minnesoti, ki biva sedaj v Novem mestu, in prošt dr. Sebastijan Elbert. Najvažnejša točka sestanka je bilo blizu triurno zborovanje, ki bo brez dvoma rodilo veliko sadov v korist rokodelskega stanu.
—	Pogreša se Ana Gliha, hči posestnika Janeza Glihe iz Malega gabra na Dolenjskem. Vsled bolezni se ji je omračil duh in je že prej večkrat odšla od doma.
—	Dva konja ukradena. V Zagorju so ukradli neznani tatovi dva konja, vredna 730 K.
—	Šola na Muljavi. Okr. šolski
sicer na Polju.
— Grozovit umor. Deček odrezal to varišu vrat. Vrat je odrezal kletnemu fantu Janezu Obrmanu na Vidoši-
t
čih pri Metliki 191etni Marko Plesec. Morilec, ki je še hotel svojo mater zaklati, se je nekaj sporekel z dvema fantoma, pa zagrabil za nož, s katerim je cepil trte in tekel za mlajšima. Eden je v strahu skočil v vodnjak, drugega je dotekel blizu vasi in ga zaklal.
0— Dijak ustrelil dijaka. Dne 16. junija ob j/29 zvečer je bila v Ljubljani obveščena policija, da sta se na pokopališču pri svetem Krištofu ustrelila dva mlada moška. Ko je došla na lice mesta policijska komisija, je našla tudi že obadva mrtva. Samorilca sta Franc Vončina, rojen leta 1891 v Idriji in tjakaj pristojen in Milan Szillich, rojen v Postojni in pristojen v Ljubljano, sin revidenta južne železnice g. Szillicha. Obadva sta obiskovala šesti razred realke v Idriji in sta prišla šele v Lju-( bljano. Do septemberskih dogodkov, sta bila na realki v Ljubljani, potem sta pa zapustila ta zavod, ker sta se bala dar bodeta izključena zaradi septemberskih dogodkov. Ustreljena sta bila oba v levo sence in je komisija pri samomorilcih našla samo en revolver z dvema izpraznjenima patronoma. Trupli sta ležali skupno v bližini groba Szillichove matere v bližini mrtvašnice ob cesti pod kostanji. Tik pod kostanji je ležalo Szillichovo truplo poleg njega pa truplo Vončine. Poleg Vončinove leve roke je ležal revolver. Drugega, revolverja kot tega niso našli. Ker so našli samo ta revolver, se sklepa, da je Vončina ustrelil svojega tovariša dogovorjeno iz najkrajše bližine, potem pa še samega sebe. Vončina ni imel pri sebi druzega kakor zadnje šqlsko izpričevalo, v žepu pa razna poslovilna pisma na sorodnike in znance. Poslovilna pisma Szillichova so jako hladna, nič se ne pozna iz njih strahu pred smrtjo. Eno pismo je naslovljeno na profesorja Mezek v Idriji. V tem pismu Szillich dolži profesorja, da je on kriv njegove nesreče, da ga je tožaril pri ravnatelju, ker se je sprehajal po Idriji z neko sorodnico, dočim je profesor mislil, da je to Szillichova ljubimka. V pismu končno pravi Szillich, da profesorju odpušča ter ga prosi, da ako pride v Ljubljano, zmoli vsaj en Očenaš na njegovem grobu. V nekem pismu na sorodnike piše Szillich: “Odveč sem na svetu”.
ŠTAJARSKO
n
—	Naselbinsko delo “Suedmarke”. Iz poročila dr. Zumtobla na občnem zboru “Suedmarke” v Gradcu posnamemo o naseljevalnem delu ‘Suedmarke’ sledeče: V pretečenem letu (1908) se je nakupilo 140 oralov. Celotno poseduje ‘Suedmarka’ sedaj 800 oralov (prej slovenske zemlje). Preteklo leto se je'naselilo 6 rodbin s 36 otroci. Vsega skupaj je naselila S. dosedaj 28 rodbin s 170 otroci. V Št. liju poseduje društvo 600 oralov, ‘na katerih je naseljenih 22 rodbin s 136 otroci in v Marnberku 200 oralov, 'na katerih živi 6 rodbin s 34 otroci. Za naseljevanje je izdalo društvo do nov. leta 1908 207 tisoč kron, t. j. četrtino vseh dohodkov društva!
—	Kaka razlika. Da so slovenski fantje res korenjaki, dokazujejo tudi naborne številke. V Muerzzuschlagu na Gornjem Štajerskem je od 736 k naboru poklicanih bilo potrjenih 85. Na Spodnjem Štajerskem pa jih vzamejo nad polovico. Za slovenski narod je to gotovo častno, a za kmečki stan je hudo, ki mu pobero najboljše delavce.
—	Zaradi pozebe meseca maja, ki je napravila po Halozah, pri Sv. Urbanu, Mezgovcih, Samušanih, Svetinjah, Bre brovniku in Humu mnogo škode, je vložil g. dr. Ploj s tovariši nujni predlog v državnem zboru za podporo in odpis davka.
—	Občni zbor “Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem” se vrši -v celjskem “Narodnem domu” v nedeljo dne 11. julija.
—	Umrl je dne 9. junija v Feldhofu pri Gradcu bivši glavar v Slovenjgrad-cu g. Anton Čapek, star 59 let.—Umrl je v Zagradu pri Celju g. Anton Mravljak, bivši župan v občini Celjska okolica, ko je bila še v nemškutarskih rokah. — V Gradcu je umrl bivši župan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Jakob Kellner, star 76 let.
—	Umrl je dne 6. junija veleposestnik g. Alojz Mihalič v Berkovcih, župnije Sv. Jurij ob Ščavnici v 38. letu. Velika škoda za vrlega narodnjaka.
—	V Rušah je umrl v soboto 12. jun. abiturijent celjske gimhazije Fr. Gril, ki je dovršil vse razrede z odliko.
—	Ustrelil se je v Št. Juriju ob južni železnici mladi Schescherko. Večerjal je še v krogu svoje rodbine, nato se pa hitro odstranil in se ustrelil.
—	Umrl je dne 5. jun. v Rogoznici pri Ptuju g. Ognjeslav Brenčič, znan navdušen in požrtvovalen narodnjak.
—	Poizkušen samoumor. V Slovenski Bistrici si je prerezal vrat gostilničarjev sin Ratej iz konjiškega okraja, a se ni smrtno ranil. Nekaj dni pred
Promocija koroških Slovencev. Za doktorja prava sta promovirala na dunajskem vseučilišču pravna praktikanta J. Likar in Rudolf Silan.
—	Na Brdnici so osnovali slovensko kmetijsko podružnico. Pristopilo je takoj 60 članov.
—	Otvoritev Turske železnice. Cesar je naznanil-železniškemu ministru, da se namerava udeležiti otvoritve Turske železnice, ki se otvori dne 5. julija. Slavnostni vlak bo peljal iz Solnograda do Spitala na Koroškem in nazaj.
—	Žaga je popolnoma razrezala pri Prevaljah 34 let starega Janeza Lesjaka.
—	Kot duhovnik preoblečen je prišel neki mlad človek z romarji na Višarje in se ljudem predstavljal kot koroški kaplan. Ker se pa ni hotel nič zglasiti v župnišču, so seveda takoj začeli sumiti. Duhovniku, ki je skušal dognati, kdo da je, predstavil se je kot teolog iz Celovca, a se brž izdal z napačnimi odgovori. Nazadnje je prosil, naj ga ne izdajo in hitro odložil kolar.
—	Ogenj in žveplo bljujejo “štimce” na celovško okrajno glavarstvo, ker ni prepovedalo sokolskega izleta v Borovlje.
— Občinske oz. deželrfozborske volitve v Trstu. Dne 13. junija je bil prvi dan boja, vroč — za Slovence časten. Da bodo Slovenci v okolici na celi črti zmagoviti, o tem ni bilo dvoma, a da bodo dosegli v mestu tako časten uspeh, to je pač malokdo pričakoval in je to pripisovati le izredni žilavosti in delavnosti tržaških Slovencev že mesece sem. V okolici so v vseh okrajih zmagali slovenski kandi-datje Anton Miklavec, Alojz Biecker, Štefan Ferluga in dr. Just Pertot. V mestu samem je pa tudi podlegla tržaška magistratna gospoda popolnoma. Slovenci imajo nepričakovano veliko glasov celo v notranjem delu mesta, tam, kjer bi si kmalu ne bil življenja svest, če ne rabiš vsaj tržaškega sisi. Slovenska stranka je dobila v okolici okroglo 4,000 glasov, v mestu pa okoli 3200, skupaj 7200 glasov; dosegla je
torej največ glasov izmed vseh drugih strank, kajti socijalisti (med katere je treba všteti tudi slov. socijaliste) so dobili pri omnjenih volitvah skupno komaj 6,800 in ital. nac. le 6,100 glasov. Mazzinijanci so popolnoma pogoreli, ravno tako je izpadla nemška števna kandidatura zelo klaverno. Volitev se je vkljub volilni obveznosti udeležilo komaj 70 odstot. vseh vpisanih volilcev. Slovenci so sprejeli končni izid z nepopisno navdušenostjo. Važna je zmaga tržaških Slovencev v političnem oziru zelo, in sicer osobito zato, ker je zdaj z volivnim listkom v| roki dokazano, da tvorijo Slovenci v 1 samem tržaškem mestu tako politično moč, da mora s Slovenci vsak računati Zblinjena je pa tudi bajka o samoitali-janskem značaju Trsta. Ko se je po- ' poldne doznalo, kake lepe uspehe da imajo Slovenci, so priredili socialni demokratje, ki so računih pri ožjih vo- 1 litvah na slovensko podporo, pred “Piccolovim” uredništvom in pa na Korzu demonstracijo, da froclajo ka- . moriste. Socialni demokrati so klicali: “Eviva Narodni dom!” “Eviva Tri-este slovena!”
—	V stavko so stopili predilniški delavci v Ajdovščini. Zahtevajo povišanje plač in odslovitev 2 delovodij. Stavko vodi Nar. del. organizacija.
—	Samoumor. V bližini državnega kolodvora v Trstu se je ustrelil privatni uradnik Aleksander Hribar.
—	Nanut obsojen na smrt. Dne 11. junija se je končala pred goriškim porotnim sodiščem kazenska razprava proti Nanutu iz Št. Andreža, ki je u-strelil svojo ljubico. Nanut, je bil obsojen na smrt. Ta obsodba je občinstvo tako razburila, da je porotnike izžvižgalo.
minjajo na sličen prizor v letu 1903-, ko je grof Khuen-Hedervary neposredno pred svojim padcem v spremstvu ulanov na sličen način bežal iz stolne cerkve. Sekcijskega načelnika Mixicha, ki je v odprtem vozu počasi sledil banu, je občinstvo vzprejelo s krikom in smehom.
— Izseljevanje zopet narašča. Dne
5.	junija popoldne je odplul parnik “Pannonia” iz Reke s 1000 hrvaškimi in ogrskimi izseljenci v New York.
HRVATSKO.
— Demonstracije proti banu Rauchu v Zagrebu. Po procesiji sv. Rešnjega Telesa je prišlo v Bakačevi ulici do demonstracij proti baronu Rauchu. Ko je ban zapuščal stolno cerkev, se je začulo posamične živio-klice, ki so pa bili takoj nadglašeni po žvižganju, kričanju in klicih “proč ž njim!” drugega tisočerega občinstva. Zaprti voz banov — ki je prebledel sedel v kotu voza — je oddrdral z bliskavo naglico po ulici, potem po Jelačičevem trgu v Dugo ulico, iz katere se prihaja v gornje mesto. Spremljalo ga je deset redarjev na konjih pod vodstvom policijskega poveljnika Zdenčaja, ki so s potegnjenimi sabljami v galopu jezdili poleg voza. V Zagrebu še spo-
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne mo-r® spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainEtpeUeiiem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je tret)a po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
P. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
hlajenje
4
T c
Vil ra prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino 08 35c do 45c gal, staro vino po 50e gal., Riesling vino po 55c galos. Sladki mošt, M steklenic za M-Fino muškatel 'vino po 40c gal Na zahtevanja pošljem uzorce. Vsa naročila pošljita
Stephen Jakše,
BOX 77.	♦
Crockett, Contra Costa Co., California

MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ST. 3

'frfrfrfufr/ptvni, dne 30. aprila 1909.
V pojasni lo.
NaSi ameriški rojaki pošiljajo denar y staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši 1 ja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se pos lovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico 1jub1jansko j ako točno izvršuj e. Kdor pa poši 1 j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se Ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lnica ljubljanska.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
jih v pranačelih nravoslovja pouče- toličanov in da je bil njegov najljubši vale pobožne matere.	prijatelj in tovariš katoličan Lafayette.
In dobro si zapomnite: Domača od- Nagovor, ki ga je imel na katoličane goja ne pomenja samo tega pouka v po revoluciji, je vreden ponatisa v po-krščanski veri, ki naj bi ga bila deca učenje katoličanov in razsvetljenje na-deležna. Dom naj prepihuje versko ših sodržavljanov, ki so tako zaslep-ozračje; dom naj bo svetišče domače- ljeni po verskem predsodku, da ne moja miru in roditeljske ljubezni. Ne- rejo pripustiti, da odkritosrčno misli-zadovoljnost in jeza bodita prognani mo, če izražamo svojo udanost do na-iz njega; potem vzraste otrok v čed- še republike ali ljudovlake. nosti pod vplivi svoje okolice. Predvsem pa bodi Vaš dom kraj vsakdanje
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pbšiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
molitve, potem bodo tam bivali angeli božji in Bog angelov.
Od današnjih opetov in matera moramo pričakovati, da priznajo ta krščanski vzor družinskega doma — ‘doma nazareškega’.”
AMERIKA O SLOVENCIH.
Washingtonov spominek v Wash-ingtonu, D. C., je 555 čevljev visok.
Mestni park v Philadelphiji, Pa., je največji park na svetu.
Bolgarski car Ferdinand je sredi junija meseca s celo svojo rodbino do-šel na 'božjo pot na slavni Velehrad, Moravsko.
L 9
I Izrežite ta oglas in ga prinesite v našo \ || | prodajalno, da dobite posebno veliko i I	popusta, ako kaj kupite.
1
1 4 I I
K ČETRTEMU JULIJU.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Sloveniari Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
4.	jul.	Nedelja	Urh, šk., Berta, d.
5.		Pondeljek Ciril in Metod.	
6.	“	Torek	Izaija, prerok.
7.	(C	Sreda	Vilibald, škof.
8.	“	Četrtek	Elizabeta, kraljic.
9.	tl	Petek	Anatolija, dev.
10.	tl	Sobota	Amalia, dev.
KRŠČANSKI VZOR DRUŽINSKEGA DOMA
je naslovljen članek izpod peresa Nj. prevzvišenosti kardinala Gibbon s a v “Catholic World”, ki je v njem med drugim rečeno:
“Šele ob svitanju krščanstva je bil pravi vzor družinskega doma popolnoma in pravilno določen v besedah božjega Učitelja. Med Grki in Rimljani je bila izobrazba popolnega državljana zaželeni cilj ih smoter. Otroka učiti, da vse tvega, vse pretrpi zavoljo svoje domovine — to je bil vzor.
S Kristusovim prihodom se je šele odkril pravi krščanski dom s svojim duhom medsebojne ljubezni in prizanesljivosti. In nič druzega ni učil Kristus s svojo ljubeznijo do otrok in svojo pokorščino proti Mariji in Jožefu nego božji, vzor krščanskega doma.
Od neizmerne koristi za nas je, te tike nazareškega doma dobro premišljati. Novodobne obrtnijske razmere so razyozlale vezi, ki naj bi starše in otroke vezale kakor železne spone. In ti sveti vplivi, pod katerimi je Kristus rastel po starosti in modrosti se dostikrat zanemarjajo ali zmanjšujejo vsled mlačnosti staršev in vihravosti sedanjega časa.
Matere in očetje imajo dolžnost nič manj sveto, nego je bila ona, ki sta jo ižpolnovala Jožef in Marija. Otroci, ki jih njihove lastne matere poučujejo v temeljnih resnicah krščanskega nauka, so navadno trdnejši v veri, nego oni, ki se prepuščajo tujcem v poučevanje.
Kako napreduje kak učenec, je v veliki meri odvisno od zaupanja, katero ima do svojega učitelja. Komu pa ptrok bolj zaupa nego materi? Ona mu je orakelj in prorokinja. Ona mu je ¿ašči-tnica, modroznanka in prijateljica. Otrok nikdar ne dvomi o tem, kar mu njegova mati pravi. Nauki, kamere sprejema otrok od svoje matere, je tem globlje vtiskajo, ker prihajajo i>d osebe, kateri je posvečal svojo prvo ljubezen in katere podobo nosi svoje žive dni neizbrisno v svojem srcu, svojem spominu. Ve matere, ne zamudite zlate priložnosti, ki se Vam nudi, odgojiti svoje otroke v veri in v lepem vedenju, dokler so njihova srca odprta in pripravljena, posrkati z Vaših usten vsako besedo, ki jo izgovorite.
Svoj dom delite s svojimi otroci, dostikrat delite z njimi isto sobo. Za isto mizo jedate. Neprestano so pred Vašimi očmi. Zato ste po naravi najbolje sposobne, poučevati jih. Vsako dogodbico lahko porabite in jo obr-pete v nravni pouk in prid za svojo deco.
Sadov, ki jih donaša spoznanje bož je lepote nazareškega doma, ni težko najti. Najčastitejši značaji, ki jih cerkev zaradi njihovih apostolskih kreposti časti, ki so služili svoji domovini . vzglednim domoljubjem, ki so po čistosti svojega zasebnega življenja obdali svoj družinski dom s posebnim sijajem, so bili v skoro vseh slučajih jnožje, ki so bili dovolj srečni, da so
Bliža se naš največji narodni praznik “The glorious fourth” in vsepov-sodi se bo v naši slavni ljudovladi slovesno praznoval spomin privojevane svobode za amerikanski narod. Ne smemo pa pozabiti, kaj so katoličani storili za osvobojitev m ustanovitev Združenih Držav.
Velika večina prebivalstva te dežele se odgaja v javnih šolah, kjer se zgodovina Združenih Držav uči iz knjig predpisanih po državnih odborih za odgojo. Te zgodovinske knjige pa ne omenjajo katoličanov zaradi važne vloge, ki so jo igrali v revolucijski ali prevratni vojni.
In vendar trdimo, ne da bi se bali kacega uspešnega ugovora, da brez katoliškega denarja in katoliških-vojakov ne bi bilo Združenih Držav in da bi skoro gotovo še bili kolonija Velike Britanije pod vlado guverner-generala kakor je Kanada.
Otroci v javnih šolah se uče, da je Francija zelo podpirala domoljubno borbo, a skrbno in premišljeno se prikriva, da je bil katoličan Louis XVI. francoski kralj, ki je poslal svojih čet in svoje mogočno brodovje in obilo cvenka v pomoč Washingtonu za dosego neodvisnosti Združenih Držav.
Pozimi leta 1779. in 1780. so ameriške čete na bojišču po severnih delih dežele baje huje trpele, nego znamenito zimo prebito v Valley Forge, kajti vreme je bilo tako mrzlo’, da so britanske čete prekoračile newyorški zaliv po ledu do Staten Islanda. Ameriški denar je tako prišel ob veljavo, da je imelo štirideset dolarjev vrednost samo enega v kovu. Čete so bile časih pet ali šest dni brez mrvice kruha in njihova oprava je bila najbornejša.
V tej stiski je bil poklican na pomoč katoliški kralj francoski s takim uspehom, da je poslal ameriški zakladnici v dar šest milijonov frankov. Meseca julija leta 1780. je dospel v Newport Francoz in katoličan Rocham-beau s škadrono 6,000 mož. To je navdalo Američane z novim pogumom in jih očvrstilo za nadaljevanje vojne.
Ko je mogočno francosko brodovje pod poveljnikom DeGrasse doplulo v Chesapeake, se je Washington odločil, zadnjikrat udrihniti po britanski vojski v Virginiji. Potemtakem so Američani s četami pod poveljnikoma Rochambeau in Lafayette kmalu prisilili Cornwallisa, da je predal vse svoje čete v Yorktownu, ko mu je umik po morju prestriglo brodovje pod grofom DeGrasse. Ta velika in slavna zmaga je bila začetek h koncu revolucijske vojne.
Ako ne bi bili navzoči katoliški vojaki francoskega kralja pod generaloma Lafayette in Rochambeau, in ako bi bil Cornwallisu puščen odprt ubeg po morju, kar bi bil, da ni bil katoličan DeGrasse postavljen v Chesa-peaku z njegovim mogočnim brodov-jem in katoliškimi mornarji, ne bi bilo zmage pri Yorktownu z vsemi njenimi posledicami na potu do sklepa miru, po katerem je Velika Britanija pripo-znala neodvisnost kolonij, ki so se u£r-le proti njeni vladi.
Ali nismo torej prav trdili, da so bili katoličani in njihovi pripomočki najvažnejši činitelj pri osvoboditvi naše dežele izpod jarma zatiralčevega? Svetohlinstvo edinole je odgovorno za dej stvo, da otroci pohajajoči javne šole ne vedo, da so najvažnejšo, pravzaprav, neizogibno vlogo igrali katoličani v najhujši krizi ali najrazsodnejšem času naše zgodovine kot naroda. Čas je, da se katoličanom izkaže čast, do katere so upravičeni, da se tako osramoti nekatoliška, nepoštena in nepravična obtožba po naših sovražnikih, da katoličan ne more biti dober ameriški državljan.
Kadar se katoliški otroci poučujejo v zgodovini naše dežele, naj se opozarjajo na dejstvo, da je po razglasitvi novice o vzetju Yorktowna ljudstvo kar divjalo od veselja in da sta bila poleg slavnega Washingtona katoliška junaka Lafayette in Rochambeau smatrana za vredna jednake slave, in da je kongres glasoval za naj večje počaščenje teh velikih voditeljev domoljubne vojske v najvažnejši in odločilni bitki. Tudi bpdi znano, da so se pravkar omenjeni generali po prihodu v Philadelphijo udeležili slovesne zahvalne sv. maše v
V svoji 10. št. prinaša “America”, katera je — dasi še mlada — brez ' dvomno najizvrstnejši in najpopolnejši angleški list svoje vrste to stran oceana, naslednji jako zanimivi odstavek, ki kaže, na kak višek so se povspele naše slovenske organizacije celo v očeh najkulturm jših narodov. Glasi se doslovno:
“Slovenci Kranjske in sosednjih delov Koroške, Štajerske in Primorske, ki štejejo le kak milijon in četrt poljedelcev in trgovcev ter obrtnikov, večinoma jako revnih, so bili tekom zadnjih petnajstih let socialno in politično silno delavni. So pod vodstvom krškega (?) in ljubljanskega škofa ter državnih poslancev Ivana Šušteršiča, nadarjenega odvetnika, in Rev. Janeza Kreka, profesorja modroslovja v Ljubljani. Že spočetka so ti voditelji svojo pozornost obračali na časne potrebe ljudstva. Ustanovilo se je kakih šest sto Rajfajzenovih hranilnic in podobnih družeb ter se združilo v eno “Zadružno Zvezo”, katera je 1. 1908. imela že do štirih milijonov dolarjev prometa — uprav velikanska svota, za primeroma siromašen narod. Delavnost te zveze je ustavila oderuštvo in prisilno prodajo lastnine. Druga družba, “Gospodarska Zveza” (Economic Union), služi kot nekak “clearing house” trgovinskih podjetij. Njen promet je 1. 1908. znašal blizu tri milijone dolarjev.”
“Da se pospešuje ljudsko izobrazbo, je bilo osnovanih kakih štiri sto “Izobraževalnih društev”. Pod pokroviteljstvom teh društev se prirejajo tečaji v angleščini, laščini, nemščini in francoščini. Od oktobra do velike noči se dajejo tedenska predavanja. Samo v mestu Ljubljana, ki ima le 40,000 prebivalcev, štejejo ta društva skoro 4,000 udov. “Krščanske Obrtne Zadruge” so postale moč; večina delavcev po predilnicah je organiziranih kakor tudi vsi oni po slamnikarnah in papirnicah, katere so od največje važnosti za deželo. Najcvetočejša pa je zadruga krščanskih tobačnih delavcev.” Uspeh Slovencev v smeri organizacij je vzbudil tako veliko pozornost, da slovenske metode študirajo proučevalci sociologije iz drugih (tujih) dežel.”—
Tako piše angleška “America”. Gotovo laskavo priznanje za nas mali, ali jedrnato-katoliški narod in za njegove požrtvovalne voditelje! J. L. Z.
Promet tujcev na Tirolskem izkazuje za lansko leto 857,770 oseb, za 33,208 več ko leta 1907.
Velikansk zrakoplov, ki bo 145 metrov dolg in v katerem bo prostora za 54 oseb izdeluje tvrdka Siemens in Halske v Berolinu.
700 milijonov za olepšanje Pariza je sklenil porabiti pariški občinski svet. Za regulacijo je proračunjenih 400 milijonov, za vodovod 100 milijonov, za boj proti jetiki 30 milijonov, za klavnice 40 milijonov itd.
Posebno izvrstne
omare za led
in oskrbo raznih reči proti hudi vročini.
Gospa Stoessel tožena radi ponever-jenja. Društveno predsedstvo “Rdečega križa” toži ženo nedavno jlomilo-ščenega generala Stoessla radi poneverbe 18,000 rubljev. Iste je poneverila za časa obleganja v Port Arturju. Gospo Stoessel najbrže v kratkem za-pro.
Posebno nizke cene za prihodnjih 10 dni. Ne pozabite priti, da si prihranite denar.
Jubilej frančiškanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki je največji sedemstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Assisi na Italijanskem generalni kapitelj, Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in hospicov, v katerih biva 16,894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala.
Društvo “Zapuščenih soprogov” so ustanovili na Nemškem. Član more postati le tisti, ki ga je resnično žena sama zapustila. Dosedaj je 15 takih nesrečnikov (?) pristopilo, ki jim bo društvo dajalo dobrih nasvetov in tolažbe. Sedaj bi trebalo še enake ženske organizacije, potem bi si obe društvi lahko šli na roko.
San Francisco zopet sezidan. Dosedaj je v San Franciscu, Cal., ki ga je pred leti potres popolnoma razrušil, sezidanih zopet hiš v vrednosti 200 milijonov dolarjev. Samo državne stavbe veljajo 50 milijonov dolarjev. Vse stavbe so pod zemljo z železom zvezane in varne proti potresu.
Pretresljiv prizor.
Na Francoskem je živel star gozdar, ki je imel sina-edinca. Tega so nekoč obdolžili, da je ubil sina nekega bogatega pariškega trgovca, ki je šel skozi gozd. Mrtvo truplo so našli in obtoženec je bil odgnan v zapor. Ko je bil zaslišan, sta prišla tudi oče in mati. Ko ga mati ugleda, zakliče: “Sin moj, ljubi moj sin!” in hoče objeti svojega ljubljenega edinca. Oče ji odločno za-brani, rekoč: “Ne sedaj, popreje se morava prepričati je-li vreden, da ga imenujeva sina, ali ni morebiti res morilec.” Nato se obrne od svojega sina na sodnike, ter jih prosi, če sme s sinom govoriti, rad bi se prepričal ali je nedolžen ali kriv. Dobil je dovoljenje. Tedaj stopi pred sina in navzoči ju obštopijo, poslušaje s trepetajočim srcem.
Stari gozdar stegne svojo roko in izpregovori s povzdignjenim glasom: “Vsi pričujoči bodite kot priče temu, kar bodeva govorila moj sin-obsojenec in jaz. — Pred tvojo staro materjo, pred to deklico, ki je tvoja nevesta, pred častitim duhovnom, ki te je vzgojil za Kristusa, te vprašam jaz tvoj oče, ki sem ti že v zgodnji mladosti vcepil v srce ljubezen do resnice in brezmejno sovraštvo do greha, zlasti do laži, si li kriv, si li nedolžen?” Pri tem zre sinu v oko s takim pogledom, kot bi hotel gledati v dnu njegove duše. “Oče,” se oglasi nato obtoženec, a ta ga prekine, ter ga opomni: “Počakaj — ne-prenagli se, da se ne pogubiš v večnosti. Poglej mi iz ©či v oči in vi, “se obrne k poslušalcem, “poglejte ga in slušajte kaj bo govoril,” sinu: “Govori torej!” “Oče, jaz sem, nedolžen!” odgovori, mirno in odločno sir,.
Zdaj položi starec svojo roko na ramo sinovo, rekši: “Pbklekni!” Pokleknil je in oče ga je blagoslavljal: “Blagoslavljam te, ti nisi kriv, da, ti si nedolžen! Če je volja božja je to. Mati,” pristavi nato, “pridi in objemi svojega ljubljenega sina!”
Vse navzoče je ginil ta prizor. Obsojenec je bil zopet odpeljan v ječo cerkvi sv. j Sodna preiskava se prične vnovič. V Jožefa, koje dejstvo kaže, da se je ka- | kratkem so našli pravega morilca in toliška cerkev resnično in odkrito ve- sin se je vrnil po hudi poskušnji zopet
domov, k svojim veselim roditeljem, v svojo domačo hišo.
Srečni starši, ki vzgajajo svoje otroke v ljubezni do resnice tako, da jim zla-
Nevarno drevo. Splošno je znano, da v spomladanskih in letnih viharjih kaj rado trešči v hrast. To dejstvo je bilo znano tudi že Pliniju starejšemu, ki piše, da se pri zapalnih žrtvah samo zato ni uporabljalo hrastovine, ker hrast vleče strelo nase. Nevarno je torej iskati zavetja v viharju pod hrastom.
selila nad uspehom ameriške revolucije in da se oče te domovine (t. j. Washington) ni sramoval, priti v katoliško hišo božjo in se udeležiti sv. službe, ki je bila opravljena v posebno svrho, počastiti Boga za sijajno zmago, ki jo je podelil ameriškemu orožju.
Da je Washington cenil domoljubje svojih katoliških sodržavljanov, je spoznati iz dejstva, da je bila njegova telesna straža sestavljena povečini iz ka-
hka verjamejo na samo besedo.
Ruski pregovor.
Predno greš v vojsko, moli enkrat, predno se podaš na morje moli dvakrat, predno pa se oženiš, moli trikrat.
Kozarci iz ledu. Holandski inženir Hrizer je napravil kozarec iz ledu, kateri bo imenitno služil v poletnem času. Kozarec je 13 cm visok, 3 cm debel, 100 gr težak in drži četrt litra. Pijača je lahko pol ure v kozarcu, predno se začne topiti. Ker so ledu primešani sadni sokovi, se bo lahko zaužilo še kozarec, ko se stopi. Na Holandskem že prodajajo take kozarce.
Carigrajskim psom bije končno vendar zadnja ura. Sicer so oblasti že večkrat sklenile, da odstranijo to grdobo iz mesta, a ljudstvo se je vedno uprlo in je za Mohameda II. prišlo radi tega skoro do revolucije. Iz tega se vidi, kako nevarno delo so reforme na Turškem. No, upajmo, da se mla-doturkom tudi to posreči, in bo namesto psov prevzela čiščenje ulic v svojo oskrbo mestna občina.
“Mačji klub.” Bogate pittsburške dame so naprosile oblasti za inkorpo-racijo njihovega novoustanovljenega mačjega kluba. Namen novega žen skega kluba je importirati čistokrvne dolge- in kratkodlake mačke iz vseh krajev sveta; nadalje bodo dame skrbele za vse one mačke, katere se najdejo brez gospodarjev. Poleg tega bode klub tudi skrbel za to, da bodo imele mačke sploh lepše življenje, kakor običajno.
Ruski finančni minister Kokovcev je dal načrt velike vseslovanske banke s podružnicami v Pragi, Ljubljani in drugod v pretres vladnim strokovnjakom, kakor poročajo iz Petrograda.
Velika zaloga
vozičkov
za otroke, raznih vrst in cen, od
$1.75
in višje.
Gugalniki in stoli so po nizki ceni, 25 odstot. popusta za prih 10 dni.
Naša velika zaloga raznega pohištva je sedaj na razpolago po posebno nizki ceni.
Pridite in se prepričajte, potem boste gotovo kupili, ker naše blago je izvrstno, a cene pa najnižje.
Ne pozabite prinesti s seboj tega oglasa, ker je velike vrednosti, ako v teku teh 10 dni kaj kupite pri nas.
M. E. SAHLER & CO.,
209 Jefferson St.	JOLIET, ILL.
Chi. Pbone 531	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS.
Soba 318--321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
vwwwwvvwwywuiAWM
Blassen k Stephen
S.
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VVAWVAWAVAWAWAWi
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SlovensKo-angleške slovnice, SlovensKo-angleškega tolmada in
Anglešito-angiešitega slovarja.
#
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
NAJNOVEJŠA slo vensko-an gleška
SLOVNICA
TOLMAČ IN SLOVAR PO $1.00.
PIŠITE PO NJO DANES.
'AMER. SLOVENEC
Redke oporoke. Najdaljša oporoka je gotovo ona župnika J. Hulse, ki je živel od leta 1708. do leta 1790. Prepis ima podtajnik vseučilišča Cambridge ter obstoji iz 400 pisanih strani. Najkrajša oporoka je bila predložena leta 1878. angleškemu sodišču v Lewesu; obsega le sledeče besede: Gospa X. dobi vse, ako umrjem. — Med posebnimi oporokami, ki pridejo tudi v javnost, so zlasti omeniti sledeče: Nedavno je umrla v Athlone na Irland-skem neka stara ženska, ki je zapustila svojemu mestu 540,000 mark, z določilom, da se znesek porabi za zidavo cerkve. Poleg tega je določila, da se njeno truplo sežge in pepel zmeša med malto ter porabi tako za zidavo cerkve. Pred kratkim je bila zadnja volja neke Angležinje, da se po njeni smrti vsi njeni konji ustrele. Vprašanje je, če so ji to izpolnili.
Tom. Stefancich
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, 111.
Gostilničar
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
DOBRODOŠLI !
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nas, ti bomo vae-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deska in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaincs alki blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglasi ss pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STI.
Tel.
Chi. 2932.... . Stan. tel.
Chi.
....N.
3541.
W. 5.
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) iz cementa..	4
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe.
M. PHILBIN,
515 Cass St.	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, I1L
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih' znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................ ..Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:---Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
1 George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
!_,	Frank Opeka, Box 527, North Chicago,- 111.
i	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
, Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, III.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. j	Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn,
t	URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
noti 25. okt. 1906.
3837 Bertha Smidberger, stara 38 let, članica društva sv. Janeza Krst. 60, We-nona, 111., umrla 21. maja 1909. Vzrok smrti: Želodčni rak. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 29. okt. 1906.
598 Andrej Francelj, star 30 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 10. maja 1909. Vzrok smrti: Plučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. avg. 1894.
10801 Anton Selan, star 26 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 8. aprila 1909. Vzrok smrti: Prebita lobanja. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. dec. 1907.
POŠKODOVANI ČLAN.
13078 Janez Zagoda, član društva sv. Barbare 74, Springfield, 111. Vsled po-poškodb zadovljenih v premogokopu “Pikeview”, Colo., mu je bila 23. maja 1909 odrezana desna noga 5 palcev pod kolenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine $500.00.
Tekom meseca julija 1909 plačajo vsi člani zavarovani za $500 po 5c, vsi člani zavarovani za $1000.00 po lOc posebne doklade za poškodnino. Vsak član je pod kaznijo suspendovanja zavezan plačati to posebno doklado, prav kakor svoj navaden reden mesečen prispevek.
Članice K. S. K. J. ne plačajo ta mesec nobene posebne ‘doklade, ker niso na podlagi sedanjih pravil opravičene do nikake poškodnine.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, aka se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist ra ženske in otroške bolezni in operacije. Oh hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč hi ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči. Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
900 N. Chicago Str.	Joliet. Ills.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 15029 Martin Štefanich, roj 1889, spr. 17.. jun. 1909.	Dr'št. 142 članov.
K driištvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15031 Franc Jurkovič, roj 1884, spr.
28.	jun. 1909.	Dr. št. 198 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 15032 Anton Matjašič, roj 1883, spr.
23.	jun. 1909.	Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 15033 Martin Kremesec, roj 1893, 15034 Franc Zeman, roj 1879, 15035 Matija Primožič, roj 1875, spr. 27. jun. 1909.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 15036 Matevž Grum, roj 1889, 15037 Franc Kržič, roj 1890, spr. 20. jun. 1909.	Dr. št. 221 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 15038 Ivan Homar, roj 1884, spr.
18.	jun. 1909.	Dr. št. 76 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1440 Anton Rabsel, 22. jun. 1909.	I. dr. št. 302 člana
II.	dr. št. 221 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Pavla 130, DeKalb,
111.,	10768 Pavel Košir, 24. jun. 1909.	I. dr. št. 200 članov.
II.	dr. št. 11 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12467 Josip Svolšek 5.
junija 1909.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6205 Elija Golobič, 21. junija 1909.
Dr. št. 221 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunny Side, Utah, 13343 Jurij Badovinac; 29. jun. 1909.	Dr. št. 42 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI,
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13237 Marko Kočevar, 213 Ivan Požek, 3189 Anton Kompare, 28. junija 1909.	Dr. št. 242 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 3539 Josip Rogel, 12179 Franc Kobil šek, 504 Josip Rogel, 23. jun. 1909.	Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 11285 Ivan Turk, 23. jun. 1909.
Dr. št. 143 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11117 Jurij Kovač, 25.
junija 1909.	Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7070 Jakob Grimšič, 4250 Andrej Suhadolnik, 22. jun. 1909.	Dr. št. 219 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11861 Aleks Kokalj, 22. jun. 1909.
Dr. št. 89 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12706 Franc Mrcina, 9834 Franc Slatinšek, 12641 Jurij Gobec, 11260 Josip Starič, 26. jun. 1909.
Dr. št. 112 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, orest City, Pa., 13402 Ivan Kastelec, 22. jun.
1909.	Dr. št. 119	članov.
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12344 Alojzij Malnič, 29.
jun. 1909.	Dr. št. 82 članov.
Od društva Sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13531 Štefan Bahorič, 28. jun.
1909.	Dr. št. 42	članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohip, 13301 Ivan Princ, 28.
jun. 1909.	Dr. št. 32	članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 13723 Karl Skerbe, 13723 Valentin Skerbe, 28. jun. 1909.	Dr. št. 9 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 6151 Josip Bezek, 11334 Ivan Shueler, 23. jun. 1909.	Dr. št. 141 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis,! Mo., 11740 Andrej Mujič, 30. jun. 1909.	Dr. št. 71 članov.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12285 Josip Medic, zvišal posmrtnino od $500 na $1000, 27. jun. 1909.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4120 Uršula Galle, roj 1879, spr. 26. jun.
1909.	Dr. št. 116 članic.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 4121 Sera Zalar, roj 1881, spr. 22.
jun. 1909.	Dr. št. 102 članici.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4122 Alojzija Matjašič, roj 1888, spr.
23.	jun. 1909.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4123 Marija Žibert, roj 1885, 4124 Marija Demšar, roj 1888, spr. 23. jun. 1909.	Dr. št. 31 članic.
PRESTOPILE ČLANICE,
' Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan,
111.,	1037 Ana Rabsel, 22. jun. 1909.	I. dr. št. 96 članic.
II. dr. št. 65 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2328 Marija Suhadolnik, 22. jun. 1909.
Dr. št. 64 članic.
ZNIŽALA ZAVAROVALNINO.
Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3018 Ana Steblaj, znižala posmrtnino iz $1000 na $500, 29. jun. 1909.
’	NAZNANILO.
Društvo sv. Vida 25, K. S. K. J. Cleveland, Ohio, je imelo izvanredno sejo 20- iun. t. 1. ob jednem tudi volitev društvenega predsednika in tajnika. Izvoljena Sta bila jednoglasno: Gosp. Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E., Predsednikom, gosp. Jos. Russ, 1306 E. 55th St., N. E., I. tajnikom. Toliko v naznanje vsem članom (icam) K. S. K. J.
URADNO NAZNANILO.
Na zadnjem glavnem zborovanju v Pittsburg, Pa., je bilo sklenjeno, da 80 članice ravno tako deležne poškodnine kakor moški, izvzemši one, ki so v stari domovini.
Pravni odbor je ob času ureditve pravil za v tisk, sprevidel, da v tej točki Se dela razlika med članicami K. S. K. Jednote. Radi tega je to točko popol-n°tna črtal, ter določil, da članice niso opravičene do poškodnine in tudi ne P&Čavajo nobene doklade za poškodovance.
Zategadelj prosim vse člane in članice, v prvi vrsti pa društvene uradnike uradnice, da naj blagovolijo vpoštevati, da samo moški člani so opravičeni .° Poškodnine označene v Jednotinih pravilih, ter da samo moški člani plaču-lej0 Posebne doklade za poškodovane.
IMENA UMRLIH ČLANOV I,N ČLANIC.
D985 Josip Kastelic, star 44 let, član društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., umrl 17. maja 1909. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavaro-van $500.00. Pristopil k Jednoti 31. jan. 1907.
0438 Josip Bižal, star 25 let, član društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl-24. maja 1909. Vzrok smrti: Napaden od zločincev na cesti ter vsled zadobljenih ran umrl. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jed-
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 22. jun.— Člane društva sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J. živeče izven mesta Rockdale opozarjam, da poravnajo svoj ostali dolg, ker drugače sem primoran postopati po pravilih z istimi. In dolžnost je istih poslati svoj naslov društvenemu tajniku, da bode vsaj tajnik vedel, kje se nahajajo člani omenjenega društva, ker vedno se dobi pri -članih še ta napaka, da se preselijo z enega mesta v drugo, ne da bi naznanili to društvenemu tajniku. Nadalje je želeti, da si preskrbijo potne liste vsi oni, ki žive oddaljeni več kakor 50 milj od društvenega sedeža, da s tem preprečijo nepotrebne sinosti, katere bi utgnile priti v slučaju bolezni ali smrti.
Pozdrav vsem članom in članicam IC S. K. J. Tebi, nam vrli list A. Slovenec, pa toliko novih naročnikov, da bodeš že prihodnji teden dvakrat izšel.	John Zalar, dr. tajnik,
506 Ottis Avenue.
So. Chicago, 111., 22. jun. — Cenjeni sobrati! Tukaj polagam vsem članom društva Vit. sv. Florijana št, 44 K. S. K. J., ki so oddaljeni od društvenega sedeža ali jim ni mogoče se udeležiti društvene seje, polletni račun o društvenih dohodkih in stroških.
Dohodki:
Dec. 31. 1908 na veselici......$ 135.95
Jan. 3. 1909 na seji........... 224.95
Feb. 3, 1909 na seji........... 288.10
Marca 7, 1909 na seji.......... 252.75
Apr. 3. 1909 na seji........... 267.95
Maja 2. 1909 na seji........... 308.45
Jun. 6. 1909 na seji........... 350.20
mu iskati svoje sreče, eden jo bode prav gvišno zadel.
Začasno tudi, da bode omenjeno dru štvo obvršavalo svojo letno veselico dne 15. avg., ker bode isti dan najimenitnejši in slavnejši praznik, Marijino Vnebovzetje. Lep izraz bi bil za vse člane, da bi se takrat vdeležili društvene veselice, ker to je pomoč društvene blagajne. Ker imamo preobilo bolnih članov, moramo tudi skrbeti za njih bolniško podporo. Samo v šestih mesecih se je izplačalo bolne podpore $437.00. Toraj se je nemogoče opirati na onih 50c, katere član na mesec plačuje za bolniško podporo.
K sklepu mojega dopisa sobratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, A. S., želim najboljši uspeh, da bi ostal glasilo naše slavne K. S. K. J., za vselej.
Matija Černetič, tajnik, 129—95 th Street.
Skupaj ...............$1,828.35
Stroški:
Januarja ......................$ 453.50
Februarja	..:.................. 286.80
Marca	...................... 197.10
Aprila	 ..................... 307.80
Maja ........................... 305.95
Junija ......................... 274.90
Skupaj .................$1,826.05
Skupni dohodki znašajo............$1,828.35
Skupni stroški znašajo............ 1,826.05
Preostanek...........$	2.30
Tajniku ukradeno maja 2.... 33.00
Preostanek ..........$	35.30
Decembra 31. preostanek.... 2,260.25
$2,295.55
Od te suote je na Union Banku položeno na obresti 3 odstot. $2,058.80;, blagajna ima pri rokah 203.75; na posojilo $33.00; skupaj $2.295.55.
Ako je kateremu članu kaj dvomljivo, naj se posluži v urad društv. tajnika, kateri mu dragovoljno vse natančno razloži.
Opozarjam tudi člane, da bi malo bolj pazili na svoje potne liste, s katerim dnevom se izplačujejo, ker nespametno je, da se nekateri člani pustijo opominjati tri-do štirikrat poprej ko spolnijo svojo dolžnost, ker v takem postopanju pride marsikateri član lahko v nesrečo, da prestane biti član društva in Jednote.
Naznanjam tudi, da je društvo zaključilo enoglasno na zadnji mesečni seji vsakemu članu eden dolar posebne priklade za mesec julij, to je, v namen pričetka tukajšne slovenske šole. Kajti naše društvo se je žrtvovalo tudi za našo faro, ki lepo napreduje dan za dnevom. K temu se je tudi zavzelo, da se bode trudilo z našim gosp. župn.
J.	Kranjcem, ki se je odločil, da se postavi tudi šola, ki je neobhodno potrebna za našo naselbino, da s& naši otroki bodo učili svojega narodnega materinega jezika. Ako premislimo, koliko imajo druga stranska društva posebnih nakladov, je potakem pri nas najcenejše za vsacega člana; toraj je hvaležno naprošen vsaki član, da blagovoljno plača $1,00, ker to bode ponos naše narodnosti, da postavimo zraven naše farne cerkve tudi šolo. To je samoobsebi vidno, da se mi veliko trudimo za društvo in za cerkev, enako pravnost pa imamo kakor oni člani, ki niso še nikoli imeli kake posebne izdaje. Vsaki član dobi pri društvenem tajniku eden tiket, ki znači za žrebanje cerkvene lote na 95. ulici, kakor Vam je v prvi vrsti oznanjeno, plačati mora en tikec. Kateri dobi loto, bode povrnil $200 nazaj, ker več toliko se je izdalo stroškov na loto; ali pa dobi $400 v gotovini. Priložnost je vsace-
Allegheny, Pa., 28. jun. — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. Jednote bode imelo redno riisečno sejo 18. julija t. 1., pri kateri se bode čital polletni račun. Zatoraj je želeti, da se k tej velevažni seji člani zberejo v pplnem številu, ker sem že večkrat slišal od kakega člana: Pri društvu sem, pa še ne vem, če ima društvo kaj v blagajni ali ne”; in to tako pravi, ker prihaja k dr. seji po enkrat na leto. Zatoraj se člani opominjajo, da bi bolj pogostoma k sejam prihajali, ker tajniku ni mogoče, da bi vsakemu posebej račune dajal. In tudi nekateri člani veliko dolgujejo društvu in vendar vsak dan delajo. Zatoraj naj vsak pride k seji 18. julija plačata svoj dolg, ker društvo redno plača asesment Jednoti za vas in denar gre ven iz blagajne, noter pa malo pride, potem pa pravite, da je dr. odbor kriv, ko gre blagajna nazaj. In tudi pri tej seji bode več važnih reči govorjeno. Zatorej pričakujem, da se člani zberete v polnem številu na sejo 18. julija t. 1. Pozdravljam vse člane in članice
K.	S. K. J., A. S. želim obilo uspeha.
Nikolaj Klepec, I. tajnik.
Iz urada Stavbinskega Društva Slovenski Dom.
Chicago, 111., 29. jun. — Naznanjamo cenjenemu občinstvu v Chicagi in okolici, da omenjeno društvo založi 4 serije dne 6. julija t. 1. Torej je dana lepa prilika onim, ki si želijo vzeti del niče. Seje se vršijo vsaki torek zvečer o polosmih v cerkveni dvorani sv. Štefana, in se pobira vlagani denar delni carjev. K temu društvu lahko pristo pi vsaki rojak in rojakinja, samo ako želi sam sebi dobro.
Vas bratsko pozdravljamo
Anton Gregorich, predsednik. John Kosmach, blagajnik. Joseph Steblaj, tajnik,
881 Blue Island Ave.
Izguba teže.
Kdor naglo izgublja težo, ne sme zanemariti tega resnega znaka, ki kaže, da telo ali ne dobiva dovolj hrane ali pa sicer ni sposobno prebavljati uži vane hrane. Hitra pomoč je potrebna, ker zanemarjanje dostikrat pomenja smrt. Če se ti posreči, pripraviti telo do tega, da bo sprejemalo in prebavljalo toliko tečne hrane kolikor je treba za vzdržanje njegove teže in moči, si že zmagal. Nojboljše zdravilo tem oziru je Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino. Uživaj ga bržko zapaziš, da se utrudiš ob najmanjšem naporu, da ti jed ne diši, da te spanje ne poživlja. Podeli ti zdravo slast popolno prebavo, čisto kri, telesno in duševno moč. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111
Cholera Morbus.
Ta bolezen se pojavlja v poletnih mesecih in jo splošno povzroča jeda-nje nezrelega sadja in zelenjadi; znaki so slabost, huda žeja, bljuvanje zajed-no s krči, skrajna stiska v želodcu in črevesju ter čiščenje. Najboljši in naj varnejši lek v tem slučaju je Severovo zdravilo zoper kolero m drisko. To je zanesljivo zdravilo za otroke in od rastle, ki hitro olajšava krče, drisko kolero, ščipanje, poletno težavo in druge črevesne neprilike. Cena 25c in 50c. Na prodaj pri vseh lekarnikih W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la
— Slovenski delavci vstopajte k unijam in člani delavskih unij čitajte list “A. S.”, katerega izdeljujejo slovenski unijski tiskarji. Unija je moč!
JOHN	N	GOSAR CO.
5312 Butler Sf. Belli*	i», F sk 090 J Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Piva in edina slov. tvrdka v Amer,
c-i . 18 .§ a •§ ° 'n M
d 2
U 1-4
<u oT
S ^
° «
> s
O g
G t
.S
o> O C c
:a s
>N W O
m
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI.
Compagnije $ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tk St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.	1 ¿J
Joliet, ill.
PINO PIVO V STEKLEUICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at
VAVAVAV/.V.VAVASVAVV V.,.V.V.,.,.*.V.V.W.,.VAV.Wi
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.1V.4S0. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri* poroči .. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se geeia:
SVOJI K SVOJIM!

£
"iS	i Na Cvetlinovem.		
Visoko v gorah je stala ponižna, a prijazna hišica. Na Cvetlinovem se je reklo. Ime je pač najbrže imela odtod, ker so bila vsa okna zastavljena S cvetličnimi lončki, m ker so poleti in pozimi iztegale najrazličnejše cvet-		Lepega poletnega dne se je dekle zopet napravljalo v gore, nabirat planink za svoje šopke. “Ne hodi, Micika!” jo je prosila mati. “Danes ostani doma! Sinoči sem imela zopet tako čudne sanje. Ko sem	
ke skozi okna svoje radovedne obrazke. Lična je bila hišica in ljubeznjivo se je smehljala z višave, in nihče ni mislil, da je že tolikrat potrkalo na njena vrata žgoče gorje. — V hišici je stanovala stara Cvetlinka s svojo hčerko Micko. Mnogo, mnogo let je že minulo od tedaj, ko Cvetlinka še ni vedela, da so na svetu tudi križi in težave; zdelo se ji je, da se ji smehlja ves svet tako prijazno in ljubeznjivo, kakor njene cvetke po oknih.
Pa so ji prinesli nekega dne moža mrtvega. V gorah je ponesrečil. Jokala je, klicala ga, božala in drgnila— a ostal je mrzel kakor led in ni se več prebudil. Zopet je preteklo precej let, in nova sreča se je bila naselila na Cvetlinovem.
Zacelila se je že skoro, stara rana, pa je izbruhnil ob meji punt. Cesar je klical, in mnogo fantov, med njim tudi Jakec, Cvetlinkm sin edinec, je moral oditi branit očetnjavo.
“Jakca”, je pripovedovala Cvetlinka, “želo nerada pustim, ker je tako dober otrok. Vedno gleda le na me. Vso jesen je nosil iz gozda drva. “Veste mamica,” je rekel, “da vas pozimi ne bo preveč zeblo.” —'Koliko je revček trpel! — Nikdar ni pogledal v krčmo, iz cerkve je vedno takoj prihajal domov in mi je bral cele popoldneve iz “Življenja svetnikov”. Najbolj je bil na varnem doma pri meni. Iz trga je vedno kaj prinesel: zdaj gorko ruto, zdaj sadja, zdaj kave. Oh, kako je skrbel zame; da mi le ničesar ni manjkalo, pa je bil zadovoljen.. . Res, jako nerada ga izgubim, no, cesarju ga pa že dam...”
Z vriskajočimi fanti je odšel tudi Jakec. Mati mu je pripela za klobuk rdeč nagelček... Nobenega pisma ni dobila revica — prehitro je Jakec preminul.—Po nekaj tednih pa se je zglasil na Cvetlinovem tujec; seboj je prinesel culo. V culi je»bila Jakčeva suknja in še nekaj obleke. Suknja je imela luknjico, toliko, kakor svinčeno zrno, in 'luknjica je bila obrobljena s krvjo. V žepu so našli denarnico s šestimi novci in molitvenik. V molitveniku je bil nagelček, še vedno lepo rdeč. Nad njim pa je stalo s svinčnikom zapisano:
Z Bogom, mati, sestra, rodni krov, nič več me ne bo domov.
Mati je sela za peč in kakor mrtva ogledovala Jakčevo zapuščino.. Nobena solza ji ni kanila'po licih. Slednjič SO se vendar zgenile poteze na obrazu. Najprej ji je šlo preko ust kakor smeh, potem pa se ji je ulila solza za solzo kakor potoček.
Tako dolgo je jokala starka, da je oslepela. Doktor je izjavil, da so ji otrpnili očesni živci. Nadlog in križa pa še ni hotelo biti konec. Mlajša hči Rezika se je poleti seznanila z neko tujo družino, in zgodilo se je, da je iz ginila kar čez noč. S tujci je bila od Š,la, Bog znaj, kam. — In sedaj je ime la starka samo še hčerko Miciko. Ta je stregla materi kolikor je mogla. Samo ljubezen in dobrota je je bila, in zato edino, materino veselje, edina to iažba na stare dni. Ah, kako lepo je znala mamici pripovedovati o vsem, kar se je zgodilo zunaj; kakšno vreme je, kaj^delajo ljudje po polju m ji tako lajšala neznosno gorje. Gotovo je morala po stokrat na dan slepi materi povedati koliko je ura; vodila jo je ven na solnce in mnogokrat tudi v dolino — v cerkev.
Še eno veselje je imela Micika po^ leg postrežbe, ki jo je skazovala materi — cvetlice. Po vseh oknih so cve tele in žarele: rdeče, modre, bele in rumene. Nikjer ni bilo več prostora, da bi še kak cvet iztegnil skozenj svojo radovedno glavico. Gozdne in poljske cvetke je poznala vse in z vsemi jo je vezalo prisrčno prijateljstvo.
Govorila je ž njimi in se jim smejala, božala jih in ljubkovala, hvalila jih je in grajala, kakor da bi imele življenje in dušo. Spomladi, ko so priku-kale iz tal prve nežne kali, ko so se odpirali prvi popki, je Micika pretaknila vse bregove. O to je bilo veselje, ko je pozdravila svoje prve ljubljenke, vijolice in marjetice!
“O, ste h že odprle svoja radovedna očesca?” je kramljala ž njimi. “Kajneda, niste mogle počakati, da bi velikonočni zvonovi odzvonili zimi v slo vo? Kar brž se mi stisnite zopet nazaj v naročje mamice zemlje; zima ni Še odšla, le vasovat je šla gor med snežnike. Čakajte, čakajte, čez noč se vrne in ogrnila vas bo v ledeno mrtvaško obleko in konec bo vašega veselega življenja. Škoda bi bilo vaših prijaznih ličec in svetlih očesc. Kar brž se mi skrijte pod gorko odejo, kjer ste dozdaj tičale; ko bo čas, že pridem in vas vzdramim.” — Vedno živahnejše je bilo Mickmo kramljanje z drobnimi cvetkami; čim več jih je bilo, tem za-dovoljnejša je bila.
Cvetlice je znala povijati v krasne šopke. Spodaj so prišle dehteče murke, za temi srebrno-bel obroč planik, v vršičku pa glavica h glavici najrazličnejše cvetje, tako lepo pisano in pomešano, kakor bi bilo slikano na papir. Svoje umetnine je nosila Micika v bližnje mesto in skupila je tam zanje snarsikak novec.
se vzbudila, sem prav natanko čutila,: kako je zvon na Gozdanjah tri,- štiri- , krat udaril. To je slabo znamenje. Ko se je ranjki oče ponesrečil in ko so Jakca na Italijanskem ustrelili, je ponoči zvon prav tako pel.”
“E, kaj bo zvon, mamica; samo zdelo se vam je najbrž!”
“Pojdi, pojdi! Cula sejn, kakor zdajle, in natanko sem slišala, kako žalostno je parkrat udarilo.”
“No, morda! Veter jevbil, pa je zvon omajal.”
“Nikakor! Noč je bila brez vetra, in najmočnejši veter ne omaja zvona.”
“Bodite le brez skrbi, mamica! Saj bom pazila, da se mi nič ne zgodi. Na Podstenje pa moram danes, naj velja kar hoče. Gori rastejo naj lepše planike. Lekarju v mestu sem obljubila, da mu jutri prinesem jako lep šopek in on mi je obljubil zanj lepe denarce.”
“No, pa pojdi v božjem imenu, če že moraš iti! Samo daj, da te še enkrat blagoslovim.”
S tresočo roko je pokrižala mati hčerko in rekla:
“Micika veš, pa pazi! Srce mi pravi, da se bo danes nekaj zgodilo. Če me še ti zapustiš, potem ne bom imela več obstanka na svetu.”
“Mamica, le brez skrbi bodite!” je odvrnilo dekle. “Najnevarnejših mest se bom že ogibala, kakor se jih vedno. Najpozneje do petih bom že doma.”
Vsa vesela je stopala Micika na planino. Že dopoldne je nabrala velik šop modre, lepo dišeče špajke. Po-poludne pa se je odpravila gori med visoke1 stene.
“Na Podstenju boš težko kaj dobila,” so jo opominjali pastirji. “Planike so gori že večinoma odcvele; zadaj v Zarezi pa še rastejo morda, a boš s težavo prišla do njih.”
Dekle je plezalo na Podstenje. Nikjer ji ni zagledalo oko lepih, svežih planik. Krenila je na levo proti Zarezi.
Z visoke skale je bliščalo nekaj belega. Ni se več pomišljala, srce ji ni mirovalo. Morala je gori. Oprijemala se je za dolgo, trdo planinsko travo in kmalu prišla na ozek skalnat prag. Tu je šele zapazila lesketajoče se zvezdice belih planik. Velike so bile in goste kakor drobnjak; samo še dober seženj je bila oddaljena od njih.
S planine se je začul rezek pisk. Ni se menila zanj. Z nepopisno silo jo je vleklo k planikam. Naslonila se je na steno; par korakov, in stala je na velikem kamenu. Že je dosegla grmiček planik, ko se ji je zganilo pod nogami. Skočila je nekoliko na stran, a skok je bil premajhen. Glasen krik: “Jezus, Marija, Jožef!” in strmoglavila je v grozoviti prepad.
Spodaj na planini je postalo mahoma kaj živahno. Ženske so tarnale in upile, pastirji so z največjo težavo plezali po stenah, a do mesta, kjer je ležala Micika, n;so mogli priti. Prinesti so morali vrvi. Po njih je splezalo nekaj pastirjev navzdol. Na dnu prepada je ležala na skalnem pragu Cvetlinova Micika vsa razbita. Krog-inkrog nje so bile razsute njene ljubljenke, srebrno-bele planike, in ležala je kakor kraljičina na mehki žametni postelji. Potoček rdeče krvi je curljal po belih planikah...
* * *
Skoro ob istem času, ko se je zgodila na planini nesreča, je prišlo v dolino mlado, napol mestno oblečeno dekle. Plaho se je ogibalo ljudi in po samotnih stranskih potih je stopalo navkreber. Na vrhu se je obrnilo proti Šerinovim. — Šerinka je bila Cvetli-nbvim botra. Ko je dekle prestopilo prag Šerinove hiše, je hotela gospodinja ravno vun.
“Jezus, Marija!” je zaklicala presenečena, “ali si ti, Rezika?”
Dekle si je pritisnilo robec na oči in začelo presunljivo jokati. Bila je Cvetlinkina Rezika.
Rezika je bila sestri Miciki tako zelo podobna, da bi ju komaj razločil. Dolgo je govorila s svojo botro Šerinko. Slednjič sta se dogovorili, naj bi šla botra gor na Cvetlinovo in naj bi mater obvestila o Rezikini vrnitvi. Sama si Rezika ni upala domov, kpr je bila pred leti kar tako odšla, ne da bi kaj črhnila o tem materi.
Vrata so se odprla, in v sobo je stopil maj pastirček ves utrujen in upehan.
“Za božjo voljo,” je vpil, “Cvetlinkina Micika je mrtva! — Nesreča se je zgodila; v Podstenju je zdrknila v prepad!”
Rezika je prebledela. V nepopisnem strahu ni vedela kaj početi, Šerinka pa je omahnila na klop. Pa kmalu se je zavedla in planila, pokoncu. “Je^us, Marija,” je vzkliknila, “Rezika, kar brž hiti domov!... Če mati izve za nesrečo, umrje!...”
Rezika je odhitela in kmalu je bila na Cvetlinovem. Mati je sedela pri oknu. Njene brezizrazne, steklene oči so bile obrnjene gor proti planini. Jagode velikega rožnega venca so ji rožljale med prsti, a videti je bilo, da njen duh ni zatopljen v molitev, —,Ko so se oglasili zunaj pred hišo lahki koraki, je hitela k vratom...
“Hvala Bogu, Micika, da si doma!
Ali se ti ni nič zgodilo?”
“Ne, prav nič, mamica,” je odgovorila Rezika.
“Oh, kako mi je odleglo,” je nadaljevala starka, “zdaj pa te nikdar več ne pustim v planine... Ne veš, koliko sem morala danes prestati v skrbeh radi tebe...To je bil strah... Veš, po kosilu sem tu-le pri oknu malo zadremala. Poglej, zopet sem imela tiste strahovite, čudne sanje... Naenkrat sem slišala natanko, kako si obupno zakričala: Jezus, Marija, Jožef!... Potem sem te videla vrh visokega Podstenja, in nad tvojo glavo je bil pritrjen majhen, črn križec; kakor podobica je bil, ki jih prilepljamo na nagrobne križe.”
"O mamica, vznemirljive sanje prihajajo odtod, ker ste že tako stari in slabotni,” jo je potolažila Rezika.
Deklica je opažala z veseljem, da je mati ne pozna in da jo ima za Miciko. Zato je takoj sklenila, da ne bo materi nič povedala o nesreči, ki se je zgodila, in da ji bo v prihodnje vse, kar ji je bila Micika. Skrbela bo zanjo z vso ljubeznijo, da bo nadomestila, kar je zamudila zadnja leta.
Še isti večer se je raznesla po vsej okolici vest, da se je vrnila Cvetlinova Rezika in da jo ima mati za Miciko. Zato naj bi starka o nesreči ničesar ne izvedela! — In res so ljudje pazili, da ne bi stari Cvetlinki prišla na uho kaka besedica o dogodku na planini, kajti vedeli so, da bi poročilo prineslo starki gotovo smrt.
Truplo Micikino so deli na mrtvaški oder pri Šerinovih. Bleda kakor vosek in mrzla je ležala deklica na snež-nobelih prtovih. Venec iz murk in planik jo je obdajal. Kroginkrog o-dra pa je bil cel gozd cvetlic, gartrož in nageljev, zvončnic in potonik, lilij in Marijinih lascev. Cvetlice, Miciki-ne ljubljenke, je tudi ob smrti niso zapustile. Tako živahno in veselo so zrle, ko po navadi, kakor da ne bi ničesar vedele o ločitvi in neizprosni smrti..
Tudi Cvetlinova hišica ni menda ob svoji senčni strani nič zapazila, da se je oglasila s svojo koso kruta smrt in pokosila mlado življenje. Reziki je hotelo srce počiti, ko je odložila svojo mestno obleko in se oblekla v Micikino.
Pač bi se bila rada zgrudila k materinim nogam in jo prosila odpuščanja. Razkrila bi ji bila rada svoje križe in težave, povedala bi ji, kako zapeljiv, kako verolomen je svet, in da tega revica ni preje vedela. Obljubila bi ji bila rada, da se hoče v prihodnje poboljšati in vse popraviti, kar je dozdaj zagrešila. — Toda molčati je morala, molčati kakor grob, če je hotela, da mati še ostane pri življenju.
Židane volje je bila tisti večer starka in jako dobro, razpoložena: vesela je bila, da se je vrnila Micika s planine. Samo to se ji je čudno zdelo, da se hčerka tako nepripravno in nerodno suče okrog ognjišča, in vse je narobe, za kar prime.
Zazvonilo je pokojnici v slovo, in starka je rekla:
“Čuj no, Micika, kako žalostno pojo danes zvonovi. Kakor bi jokali... Kdo pa je umrl?”	v
“O, neko dekle z Igovega se je ponesrečilo na planini.. . Še čisto mlado je bilo in škoda ga je! Pojdite, mamica, zmoliva par očenašev za dušico pokojnice, ne bo napak.”
Kristalnočisto jutro je bilo, ko so mrtvo Cvetlinovo Miciko nesli dol na pokopališče. Cvetkam ob potu so se lesketale solzice v očeh, zvonovi pa so danes peli še veliko bolj žalostno, ne go včeraj. Rezika je pripeljala tudi mater k pogrebu. Nobeno oko ni o-stalo suho, le stari Cvetlinki niso ho tele solze iz oči. Brezizrazno, mrtvo, brez najmanje slutnje je zrla v daljavo. Ko so zabobnele na rakev prve kepe, je bilo Rezikino srce nepopisno žalostno. Več se ni mogla vzdržati; obupno, v srce segajoče je zavpila in se zgrudila ob novoizkopanem grobu...
“Micika, kje pa si in kaj ti je danes?” je vprašala starka razločno, da so lah ko vsi navzoči slišali. In vseokrog so ljudje zajokali na glas...
Doma pa je poizvedovala mati še enkrat:
“Micika, kaj ti je bilo vendar danes, doli na pokopališču? Kaj si poznala dekle, ki so ga pokopavali?”
“O seveda, mamica; poznala sem jo in imela sem jo rada, kakor svojo sestro.. . Tako dobra je bila in nedolž na, pa je morala revica tako zgodaj umreti. Pa še take smrti!”
Rezika je zopet zastokala in mater je stalo mnogo truda, da je potolažila svojega otroka.
Na Cvetlinovem se po nesreči ni prav nič izpremenilo. Rezika je bila skrbna in pridna in je popolnoma nadomestila svojo mrtvo sestrico. Mati pa ni ničesar izvedela. Mnogokrat je posedala zunaj pred hišico. Dolgo, dolgo je imela vselej svoje osteklenele oči nepremično obrnjene tja gor v ne botične višave.. . Videti je bilo, da hoče nekaj natanko opazovati, duša pa ji je premišljevala dni, ki so že davno minili...
Zvečer, predno sta legli k počitku, je morala Rezika naprej moliti rožni venec, nazadnje je vselej pristopila mati k nji in rekla:
“Daj, Micika, da te še enkrat blagoslovim. Bog ve, če ne bo to moj zadnji blagoslov. V imenu Očeta in Sina in sv. Duha; amen — — Le pridna bodi in vedno se ti bo dobro godilo.”
Večkrat se je spomnila starka tudi izgubljene hčerke Rezike. Tako-le je tožila:
“O, da bi se mi vsaj enkrat vrnila (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod n-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St.. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St?, Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
JURlClČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
V/OLK VICTOR, 200kž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in 'čistim obleke
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG. PA.
NOLLE C.. 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlei St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Df-in last., 5438 Butler St
...- .......
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IVI. B. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 9Sth ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago,
Anton Nemanich & Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 418
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET CITI2EUS BUEWIITG CO.
• N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Fiite Elk. Brand" -prv^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	,
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.

ftEOlSTKRK»
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice,
¿isti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jesAno pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
/
že tudi Rezika! Potem rada umrjem.
------Jaz sama ne vem, kakšno je to
dekle! — Vse tri sem vas vzgajala z enako skrbjo, enako ljubeznijo. — Tudi Reziko sem pogosto izročala Pre-blaženi Devici in tudi nad njo sem prosila božjega blagoslova... Menim, radi tega bo moj odgovor lahek pred večnim Sodnikom. Kaj hočemo, otrok se mi smili, v dno srca se mi smili... Bog jo čuvaji”
Take besede so žgale Reziko in jo pekle kakor ogenj. Sama zase je stokala potihem, in tupatam odgovorila: ‘‘Mamica, kar brez skrbi bodite! Rezika ni tako napačna. Vrne se gotovo, morda je že bližje, nego si mislite!”...
Tako je minilo še nekaj let, in staro Cvetlinko je kar nenadoma napadla huda pljučnica. Gospod župnik jo je prišel previdet. Potem je ležala bolnica skoro cel dan mirno v postelji in premikala ustnice prav nalahko: molila je. Mahoma je zaklicala:
“Micika, pridi brž, nekaj ti imam povedati. Dolgo tako več ne bom mogla govoriti. Glej, ves svoj blagoslov zapuščam tebi, ker si mi bila vedno tako dobra. Če se Rezika kdaj zopet vrne, mi jo lepo pozdravi... Pa reci ji, da je bila na smrtni postelji moja edina skrb, da se ne bi Rezika morda izgubila za vedno... Vse ji odpuščam; naj le gleda, da se srečno snideva na onem svetu...”
Kakor kamen je ležalo Reziki na srcu in ji ga hotelo streti. Vrgla bi se materi na prsi in zastokala: “Mamica, jaz sem... tukaj sem!” A kakor jo je trlo in tiščalo, teh besedij vendar ni mogla izgovoriti.
Vso naslednjo noč je ležala bolnica v hudi omedlevici. Bledlo se ji je... Venomer je govorila o Jakcu, o očetu in o Reziki. Zjutraj pa je skočila po-koncu in zaklicala: “Micika, brž!... Povej mi no, ali bi ti rada umrla!”
“O seveda, mamica, če vas izgubim, kaj naj počnem sama na svetu?”
“Da, Micika, glej, še danes moram odpotovati. Za gotovo vem. — Vidiš zvon gori na Gozdanjah je ponoči zapet pel. — Prišel je k meni oče in Jakec — — in pozneje si prišla tudi ti... Vsi trije ste imeli nad glavami črne križce. — Micika, zdi se mi, da boš kmalu prišla za nami tudi ti... veš, le dobro se pripravi!”
Omahnila je nazaj med blazine. — Čez nekaj časa se je zopet dvignila. “Ti, Micika, glej, svetli — dani se — zunaj sije solnce... Tudi rože po oknih razločim natanko. — Ah, kako lepo žarijo...”
Njene oči, ki so bile prej široko razprte, so se nekoliko stisnile.
“Micika,” začela je vnovič, “o, zdaj vidim tudi tebe. — Kako si mi vzrast-la! — Pa bleda si, zelo bleda! — Joj, in črne lase si dobila. — Micika, glej, glej, saj tvoji lasje so bili poprej plavi — rumeni kot zlato. — Ali ne? — Seveda! — Pač pa je imela črne — Rezika.”
Dekle je zajokalo pretresljivo, na glas:
“Mamica, saj sem jaz Rezika.”
“Kje je potem Micika?”
“Umrla--------Že davno je v nebe-
sih!”
Bolnica je omahnila. Nasmeh, poln
radosti, ji je zaigral na obrazu-------
Poteze so se skrčile.
“Mamica, odpustite!” je kriknilo dekle.
Umirajoča starka je še enkrat dvignila desnico, pa ji je takoj omahnila.
----še parkrat je dihnila in ni je bilo
več------.
❖x~x~x~x-<«x~x~x~x~x-*x--x-*:*
•? I
V
? t
.	_____________________ f
:•	■ ----v
L	«j»
£.X~X~X--X--X~X-*X~X~X~X~X~X<*
ČAROVNIK,
Graben, mala vasica, leži v prijazni dolinici, ki jo obdajajo dobro zasajeni zeleni gozdovi. Vsled slabih potov in steza pa oddaljenosti sosednih vasi so prišli Grabničani le redkokdaj v doti-ko z drugimi ljudmi. Živeli so enakomerno življenje, a bili so zadovoljni, ker so bili skromni. Kaj se godi drugod na tem ljubem svetu, za to se že radi tega niso brigali, ker niso nikdar ničesar zvedeli, ali pa tako pozno, da je vsaka vest izgubila svojo mikavnost. Kakor rečeno, so bili Grabničani dobri,'pošteni in delavni ljudje, a če so bili posebno brihtni, to boste lahko sami razsodili.
Največ vpliva je imel v vasi mož dolge, suhe postave — ljudje so ga klicali za Kuštra, morda za to, ker je imel dolgo razmršeno brado. Po poklicu je bil kajžar, a kmalu ga je postalo sram z dnino pri sosedih služiti svoj kruh, ker je imel brihtno glavo, a brihtna glava jo pa kmalu pogrunta. Postal je — copernek. Sprva mu ljudje niso hoteli nič kaj verjeti, a ko je dokazal svojo “umetnost”, šepetali so si skrivnostno na uho: “Kušter je čarovnik. Meni je že rešil kravo, ki mi bi bila drugače gotovo crknila.”
Ko so se v zimskih večerih zbirale žene in dekleta in pri luči leščerbe pridno vrtele kolovrate, tedaj so imele dovolj časa, da so povedale, kako je eni zagovoril črva, ki bi jo bil gotovo Pripravil ob roko, kako je -drugi pregnal glavobol, kako je rešil tretjo trganja po udih. Da si poslušal te dokaze o Kuštrovi “umetnosti”, poskusil bi morda tudi tl svojo srečo. Ni čuda torej, da so bili kmalu vsi vaščani prepričani, da je Kušter pravi čarovnik.
Prebivalci daljnih sosednih vasi, ki niso imeli prilike čuditi se Kuštrovim c°prnijam, o katerih so mnogo slišali, so se norčevali in ob vsaki priliki zbi-
jali ne ravno lepe šale nad lahkovernimi Grabničani. Pomagal jim je še Hočevar, ki se je priženil na Graben in katerega ni mogel Kušter na noben način pripraviti do tega, da bi kaj dal na njegove coprnije-----------
Nekega dne je prišel copernik k Hočevarju in ga prosil za 7 K. Skrivnostno je namežiknil z očesom in pokazal svoje rumene zobe.
“Takemu človeku, kakor ste vi, ne dam vinarja”, ga je kratko zavrnil Hočevar.
“Ali mi res ne daste denarja?” in iz Kuštrovih oči je švigal plamen jeze in maščevanja. “Premislite dobro, kaj govorite.”
“Kar sem rekel, sem rekel. Tu so vrata!” in Hočevar je odprl vrata na stežaj.
“Že dobro, že dobro! Zapomnite si, predno bo mlaj, bodete nosili za menoj tiste kronice”, in izginil je med vrati.
Hočevarja je ta grožnja nekako čudno dimila, četudi ni verjel njegovih vražarij. Povedal je sosedu vso do-godbico. Ta pa lahkoveren kakor je bil, je pričel takoj zdihovati: “Oh Hočevar, zakaj mu niste dali tistih kronic. Gotovo vas zadene kaka strašna nesreča. Pomislite, saj že to ne pomeni nič dobrega, da je hotel imeti ravno sedem kron; številka sedem pa je nesrečna. Oh smilite se mi. Jaz ne bi hotel biti za ves svet v vaši koži.”
“Bežite no, bežite, lahkovernež! Kaj bo naredil Kušter, ki je saj ravno tako velik, če še ne večji osel kakor midva”, se je norčeval Hočevar.
Bilo je teden dni pozneje. Hočevar in Hočevarica sta sedela pred hišo in se pogovarjala.
"Ti, jutri pričnemo kositi seno. Ker se nam bo vsa letina, ako Bog da dobro obnesla, in bo torej dela čez glavo, zato sem dobil tri kosce, da ne bomo preveč zaostali z delom, saj veš, da je križ, če je človek pri delu najzad-nejši. Glej, da bo kosilo ob štirih zjutraj kuhano. Pa ne varčuj preveč s Špehom, saj veš da morajo biti žganci dobro zabeljeni, drugače se kosa ne prime prav dobro tal.”
Drugo jutro so pri Hočevarju že ob treh zaškripale vežne duri, in prikazala se je gospodinja, ki je hitela v drvarnico po drva. Kmalu je zaplapolal v peči ogenj. A kaj je to? Kmalu je bilo v kuhinji toliko dima, da ni bilo skoraj za prestajati in ki je vdušil o-genj v peči, da se jfe potem le še bolj kadilo. Odprla je vrata, okna in z predpasnikom spravila toliko dima iz kuhinje, da je mogla v njej prestati. Zakurila je iznova — a zgodilo se je isto. Poklicala je moža. Ta je bil že slabe volje, kajti manjkalo je še pol ure do štirih, ob štirih pa pridejo kosci, a sedaj še niti zakurjeno ni. “Beži no beži, saj b... včasih tako niste za drugo kakor za jesti. Seveda samo se ne bo zagorelo; spati se ne sme pri peči.”
Hočevarica se ni brigala za moževe besede, saj je vedela, da ne govori v jezi ampak le v naglici in nepremišljenosti, in čakala je nestrpno, ali bo njemu gorelo ali ne.
“Ali vidiš, tako gori, da j-e veselje pogledati”, je pobahal on, ko je zakuril. Ali komaj je zgovoril, že je imel tudi polne usta dima in je pričel kašljati in kihati, da se je ona res že bala, da “se v njem kaj ne utrga”.
“Devet vragov, kaj pa je to?” se je začudil Hočevar. “Danes že ne bo nič s kosilom. Bom pa dal delavcem malo več pijače pa malo suhih klobas. Alo, stara, pojdi po zidarja, da bomo saj ju-žino lahko skuhali.”
Zidar je prišel. Popravil je po peči, položil par novih opek, par jih samo preložil, zamazal nastale razpokline in dejal, da je peč popravljena. Zakurili so zopet, a zopet je bila kuhinja kmalu polna dima. Zidar ni vedel več pomagati, zmajeval je z glavo in migal z rameni in se kmalu zgubil. Od zidarja je kmalu zvedela cela vas, da v Hočevarjevi peči nočejo goreti niti najbolj suha drva. Kmalu so jo po-gruntali. “Peč je zacoprana!” se je glasila sodba.
Medtem pa je premišljeval Hočevar doma, zakaj noče goreti v peči. Mislil je, da se je morda nabralo v dimniku preveč saj, a ko je pogledal, je pa videl nad seboj lepo zeleno nebo. Spomnil se je tudi Kuštrove grožnje in onih sedmih kron. Vedno bolj se mu je urivala misel, da pa ima morda vendar tudi Kušter tukaj kaj roke vmes, ali pa morda saj lahko pomaga.
“Veš kaj, stara, Kušter pa mora biti res z vragom v zvezi”, je dejal svoji boljši polovici. “Nihče drugi kakor on mi je zacopral peč. Nazadnje mu bom vendar moral dati onih sedem kron, ker brez peči ne moremo biti.”
Storil se je večer, in Hočevar je lahko nastopil svojo trnjevo pot, ker bilo je temno, da ga ni mogel zlepa kdo opaziti, kar ne bi rad videl. Težko, zelo težko je nastopil “ta križev pot” — kakor se je pozneje sam izrazil — in z jedno roko tiščal v žepu «ne usodne krone.
Kušter je ležal na klopi pri peči in kadil iz svoje cedre.
“Dober večer”, je pozdravil bolj plašno Hočevar. “Ne zamerite, da vas tako pozno nadlegujem.”
“No, no, kaj pa takega?” je prašal Kušter in na obrazu mu je igral škodoželjen nasmeh.
“Veste včasih je človek slabe volje”, je pričel boječe, “in slabe volje sem bil jaz takrat------”
“Ko ste me iz vaše hiše vrgli”, je pristavil Kušter in se zbadljivo zasme-
jal.	*
“Dejte, odpustite! V jezi človek marsikaj stori, kar mu je potem žal.
Nikar ne bodite tako hudi, dejte se kaj pogovoriti. Prišel sem samo radi o-nih sedem kron — saj veste prinesel sem vam jih. Sedaj ne potrebujem denarja, mi bote že vrnili, kadar bodete, če pa ne, bo pa ravno tako dobro.”
“Sedaj še ni mlaj”, je zašepetal Kušter in na obrazu mu je zaigral zmaga-len zasmeh.
“Ravno tako je zadnjič rekel”, je ponavljal Hočevar sam.sebi.
“A jaz ne rabim danes denarja”, in Kušter se je zopet škodoželjno nasmejal in pokazal svoje rumene zobe.
“Kaj, vi nočete mojega denarja? Kaj naj počnem s pečjo?” je zakričal Hočevar. “Ne, denarja ne nesem domov, pa ga ne nesem.”
“Kaj menite, da sem zidar, da naj popravim vašo peč”, je mučil Kušter še nadalje Hočevarja.
“Zidar ne pomaga nič. Je že bil, pa ni nič opravil. • Peč se ravno tako kadi kakor preje. Nate tukaj imate tiste krone, in dajte mi roko, da niste nič name hudi.”
“Vi ste čuden človek”, je dejal Kušter smehljaje, “a vendar hočem videti, če vam morem pomagati. Sedite na ta-le trinogati stol in na tem stolu morate sedeti toliko časa čisto mirno, zunaj, če dobim za vas kakšno dobro zvezdo, potem vam bo pomagaho.”
“Tako bom sedel kakor pribit”, je zatrjeval Hočevar in se nekako boječe vsedel na ta coprniški stol.
Kušter je odšel in se vrnil čez kakih 20 minut.
“Sedaj pa hitro domov in poskusite, če peč še kadi.”
Hočevar je tekel na vso moč domov in zakričal ženi: “Alo zakuri hifro, sedaj se pa ne bo nič več kadilo!”
Kmalu je bil v peči precejšen ogenj in dim je šel zopet po navadni poti skozi dimnik na prosto.
“To je pa res prava coprnija!” je mrmral Hočevar venomer.
“Ti, stari”, ga je prašala žena skrivnostno, “povej no, kaj pa je počel pravzaprav s pečjo.”
“Ja tako natančno niti sam ne vem, a mislim, da mora biti s samim vragom v zvezi. Kušter ni tak človek kakor navadni kristjani; on je gotovo s spodnjim v zvezi” —
Kmalu potem je bil Kušter obsojen na daljši zapor radi goljufije.
In veš zakaj, dragi bravec?
Na svetu ni ne copernikov ne coper-nic in tudi Kušter ni bil copernik. Kuštrove “coprnije” so bile gola goljufija, s pomočjo katerih je drl ljudi, da je imel bolj gosposko življenje. Tako je osleparil tudi Hočevarja s tem, da je zlezel po noči na streho in vrh dimnika položil šipo, da ni mogel dim na prosto, dasi se je zdel na videz dimnik čisto prost.
Če naleti kdo na kak čuden slučaj, potem ni treba misliti takoj na razne vražarij e in coprnije, ampak naj se praša pametne ljudi za svet.
o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+c
Iz slovenskih naselbin»
►♦o+o+o+o
(Nadaljevanje z 2. strani.) rojak John K. Grenc v rudniku na Al-lanej, Mich., dne 22. junija. Odtrgala se je plast skale nanj in mu zlomila obe nogi. Zdaj se nahaja v bolnici na Laurium, Mich. Zdravniki so mu desno nogo odrezali nad kolenom; za levo nogo še zdravniki ne vejo, kako bode. Ponesrečeni rojak je pri treh podpornih društvih. Kako lepo pride podpora v bolezni njemu in celi obitelji! Dragi rojaki, ne zamudite pristopiti k podpornim društvom, zakaj nesreča ne orje, ne kopa, pa vseglih živi.
Peter Šikonija.
Karlovi vari (Karlsbad) na Češkem,
11. jun. — Cenjeni g. urednik A. S.! Pošiljam Vam pismo iz mojega popotovanja v staro deželo.
Dne 16. maja sem zapustil naše Slovensko mesto Joliet ter svojce in prijatelje, in sem se podal proti New Yorku. Tam sem šel najprej osiskat dobrega prijatelja, g. Anton Burgarja v Frank Sakserjevem uradu ozir. v njegovi banki, znani med, Slovenci po celem svetu. Dne 18. maja se pa usedem na ladjo “Kronprinzessin Ceci-lie” in jo odplujemo proti stari domovini, katera ni mene videla 25 let in 5 mesecev. Dne 25. maja smo dopluli do Bremena in naenkrat so vsi Nemci zavpili: “Deutschland, Deutschland!” in nič več niso hoteli govoriti po angleško, ampak samo svoj jezik. Zdaj pa na vlak proti Pragi, kjer je moj prijatelj služil kakor kapitan v avstrijski armadi.
Prišedši v Prago,' sva si najprej o-gledala vojašnico in pozdravila nekaj njegovih starih toyarisev častnikov, ki so z njim služili. Petem sva šla pogledat most, s katerega je bil sv. Jan Nepomuk v vodo vržen. Ko sva prišla do mosta, sva zagledala spominek Karela IV., češkega kralja, kateri je vladal v 14. stoletju. In na sredi mosta pa sva videla kapelo sv. Jaha N. Tam sva se ustavila in jaz sem vprašal, kaj je tisti grad na hribu in tista velika cerkev. To je grad, ki je zidan v srednjem veku in cerkev sv. Vida, ki se v nji hranijo kosti sv. Jana. “Ali se more noter?” vprašal sem nadalje.— “Da, ampak dovoljenje moramo dobiti v grajskem uradu,” se je glasil odgovor. In šla sva in dobila tikete po 1
K.	“Zdaj pa- za mano,” reče velik mož širokih pleč in veliko sabljo vleče za sabo, in midva za njim. Naenkrat zaslišimo od zadej šum in ko se ozrem, vidim dva Soldata s puškami. “No,
Tomaž, kaj pa bo to?” — “O nič, ampak zdaj hodimo po cesarskem gradu in tukaj ne sme en sam hoditi.” Dobro. Nato si ogledamo ves grad in straža nas pelja do zidovja in nam pokaže urad od cerkve sv. Vida. In zdaj prideta dva cerkvena služabnika in nas vprašata: “Kaj bi radi?” — “Radi bi si cerkev ogledali.” — “Tukaj podpišite Vaša imena in odkod ste in katere vere.” In vse smo storili. Potem smo šli v cerkev in videli smo veliko reči, kakršnih nisem jaz videl nikoli poprej. Tukaj smo videli krsta sv. Jana, ki je srebrna in z zlatom vdelana; meč sv. Štefana, kralja ogrskega, in meč sv. Vaclava, ter veliko dragocenosti in stvari, ki si jih človek niti ne misli. Potem sva se pa podala vsak v svoj kraj, moj prijatelj k svojemu 801etne-mu očetu, jaz pa v Karlsbad.
Mesto Karlsbad, ali po staroslovanskem Karlovi Vari, leži med visokimi hribi in vroča voda izvira nasredi mesta izpod velikih pečin. Ta voda je tako vroča, da je človek ne more čašo izpiti naenkrat. Tukaj je na tisoče bolnih ljudi od vseh strani, ki bolehajo na želodcu, jetrih in obistih, in ravno to bolezen sem jaz imel že 8 mesecev in zato sem se prišel sem zdravit. Zdaj sem tukaj 11 dni in mi doktor pravi, ako bo šlo tako naprej, da bom do dne 22. junija ozdravel. Ali tukaj je vse jako drago. Doktor me stane 200 kron za 11 dni, kopanje 50 K do-zdaj, mestni davek 40 K, muzika 20 K ter hrana in hotel 180 K. Ti ljudje imajo na vsaki robi visoki ceno; čevlji, ki stanejo v Ameriki $5, so tukaj po 25 K. Naznanjam Slovencem po širni Ameriki, kako se je ime Karlovi Vari izpremenilo v Karlsbad. To mesto je bilo nekdaj češko mesto in češki jezik se je govoril v njem. Pa priselilo se je toliko Nemcev semkaj, da so začeli otvarjati samo nemške šole. In danes ni v celem mestu češkega napisa. Neki kapitalisti iz Prage so tu zgradili velik hotel, ki se imenuje Hotel Slovanska Beseda, in ko so ga odprli, so jim Nemci vsa okna razbili. Varvajte se, bratje Slovenci v beli Ljubljani, da se vam to ne zgodi. Kdo je kriv takšnih del? Slovenski janičar, ki je od Nemca zapeljan. Kakor so bili janičarji od Turkov vlovljeni in naučeni mrziti katoličana, tako vas uči Nemec sovražiti svojega lastnega brata Slovenca in ako bomo to pustili, bomo kmalu šli vsi. Chicaški socialisti pravijo, da oni ne morejo biti združeni s katoliškimi Slovenci, zakaj oni so učeni moži in oni se ženijo s hčerami učenih staršev, češ, katoliški ljudi so sami kmetje, mi smo pa iz mest; in oni nočejo s cerkvijo nič imeti o-praviti, rajši nočejo biti Slovenci. Ali zanje se ne bo znalo še 100 let, a za katoliške Slovence se zna v Chicagi že zdaj. Pustimo socialiste in idimo svojo pot naprej. Okoli 80,000 katoliških Slovencev je v Ameriki, zakaj se ne bi združili vsi pod eno zastavo? Sklicati bi morali velik shod za vse katoliške Slovence v Ameriki. In na tem shodu bi sklenili, da si kupimo veliko o-zemlje za naselitev Slovencev ali pa da prosimo vladnih zemljišč v to svrho, ki bi jih morda dobili zastonj, da bi se potem prijeli kmetijstva v velikem obsegu. In potem bi lahko združili vse slovenske katoliške jednote v jedno. To bi bil pravi napredek Slovencev v Ameriki.
Koncem mojega pisanja pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
A. Nemanich.
Gospa: “Ko sem te vzela v službo, Luca, si mi rekla da nimaš nobenih prijateljev-možakov, zdaj pa najdem v kuhinji skoro vsakokrat, ko pridem tjž, enega možkega.”
Luca: “Za božjo voljo, on vendar ni nikak moj prijatelj.”
Gospa: “Kdo pa je potem?”
Luca: “Moj mož.”
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so M delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck ia Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stana kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v src« najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovee v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, k? služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da be cena višja, naročite sedaj 1 Pošiljatve se naj naročajo na
O. E. Petterson & Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
Kje je najbolj varno naložen deriai?
Mestna hranilnica ljubljnaska
j« največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem svojina premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-tetnita otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	1-D A NI/ G A I/CCJ1
je že več let naš rojak	lHAllIV jAlVjCIl
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O.
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL. !
|vseh parobrodnih družb.ii
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co'. Razva žam pivo na dom. Postrežba ♦ točna.
WWWAW.V.,.Vi,M,A,AY.V.V.,.Y.,.V.V.,.V,'AY.m,.Y.ViW.%W.\YAWAWWVWJ\i
■: Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..  2,048,214	K
Menice ........ 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hišvv Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
VVAVAVAV/.V.V.V V.V.V.’, SSW,V,%WMY.V.V.VAV.V.’i
►040*>K>«0*0*040**0«<’QC
Za kratek čas.?
j
»(H(H«O4O*OfO^O>0Ki*O0
“Dolžnost vsakega moža in vsake ženske je poročiti se v starosti dvaindvajsetih let,” pravi predavatelj.
“Well,” reče neka ženska pri tridesetih precej ostro, “tega ni treba meni praviti. Povej možakom.”
“Stari Floder ima jako prepovedujoče manire.”
“To sem tudi jaz zvedel, ko sem ga zadnjič vprašal, če bi mi ne hotel dati svoje hčere za ženo.”
Oglas.
Naznanjam rojakom, da bom ostal v Jolietu na počitnicah do meseca oktobra. Več rojakov me je prosilo, da bi kolektoval njih denar, ki jim ga nekateri dolgujejo, za to naznanjam, da bom sprejemal take stvari, ter bom gledal, da bo vse v redu. Ako bo kateri rabil kaj nasveta, mu ga tudi lahko dam, ker imam več skušnje. Že delj časa študirana pravoslovje, za to mi je tudi mogoče rojakom pomagati pri sodiščih.
Se priporočam rojakom v podobnih slučajih
Anton H. Munich,
1013 N. Broadway, Joliet, Ills.
“Vi ne marate zame, ker sem pleme-nitaž,” pravi grof jokavo, “ali jaz se bom odpovedal svojemu naslovu ter postal navaden državljan.”
“Kako plemenito od Vas,” odgovori bogata ameriška dedinja; “tudi jaz se čutim ppklicano, da kaj žrtvujem. Odpovedala se bom svojemu premoženju ter —.” Na, pa je izginil.
“Vaš sin pravi, da vi govorite z njim kakor s kakim hlapcem.”
“To ni res,” odgovori farmar Kislo-slamski; “jaz s Francetom govorim čisto drugače kakor pa s hlapcem. Hla pec mi sem pa tja naredi tako mnogo dela, da se pošteno splača dobrikati se mu.
Soprog, ki se je ravno vrnil domov: “O, pravim, Lavra, preden sem zapustil mesto, dala mi je Wilsonova gospa tri debele hruške zate. Eno sem pojedel v vlaku, drugo sem posedel, tretjo sem pa nekomu dal. Pa jej ne pozabi pisati in se jej zahvaliti 1”
“Ali misliš, da se je gospica Škurt norčevala iz mene?” vpraša Čavlar.
“Well, prijatelj, razloži mi stvar bolj na drobno,” odgovori Žganček.
“Vidiš, imel sem svojega psa s seboj in dejal sem jej: ‘Ta pes zna toliko kakor jaz’. Ona pa je rekla: ‘Ali ne mislite, da je bilo nekoliko preveč plačati zanj $4.50’?”
Prevaril se je.
Živinski trgovec da kmetu, ki je znan kot velik skopuh, smodko, da bi ne bilo treba ž njim toliko časa ‘gii-hati’. Kmet si jo prižge ter pravi: “No, sedaj pa le začnimo. Če imam smodko v ustih, veliko lažje ‘gliham’!”
' V šoli.
Učitelj: “Kolika da je večnost, si vi otroci seveda ne morete misliti. Bom vam razložil. Mislite si, da bi ljudje vse hlebce kruha in vse žemlje zmetali v morje in iz tega napravili en sam hlebec. Ta bi bil gotovo velik— pa večnost je še veliko večja!”
Naznanilo in zahvala.
Znancem in prijateljem v svojem in v imenu sorodnikov naznanjam žalostno vest o smrti iskreno ljubljene, nepozabne nam
Marije Zmaje,
ki je po dolgem mučnem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v petek ob 2. uri zjutraj blaženo zaspala v Gospodu.
Tem potom se lepo zahvaljujemo vsem onim, ki so prišli kropit, društvu sv. Neže za lepo spremstvo in podarjeni križ svežih cvetic, in vsem ostalim, ki so jo spremili na pokopališče.
Utrujena od mučnega in dolgotrajnega trpljenja na tem svetu, naj uživa združena z očetom, materjo in sestro večni mir in pokoj! Draga pokojnica, bodi priporočena v blag spomin vsem prijateljem in znancem.
Joliet, 111., 0. junija 1909.
Ana Zmaje, sestra;
Martin Zmaje, stric;
Mihael in Elizabeta Wardjan, oskrbnika.
Zahvala.
Povodom moje umrle stričnice Marije Zmajč se tem potom najprisrč-nejše zahvaljujem g. Mihael Wardjanu in njegovi soprogi Elizabeti Wardjan, ker sta ji stregla z očetovsko ljubeznijo v njeni dolgotrajni in mučni bolezni. Dobrotni Bog- jima bodi obilen plačnik!	Martin Zmajč.
Zahvala.
Tem potom se še enkrat poslavljava od vseh prijateljev in novih znancev v Jolietu ter zahvaljujeva za gostoljubni sprejem predvsem spoštovane obitelji Ogulin, Chulik, Nemanich, Zalar, Završnik in gospoda J. Sitarja. Na svidenje!
Joliet, 111., 26. jun. 1909.
Josip in Marija Rems.
Iz šole.
Učenec: “Gospod učitelj, jaz bi rad jutri doma ostal.”
Učitelj: “Zakaj?”
Učenec: “Ker je moj god.”
Učitelj: “Toda to ne gre kar tako; moraš poprej prositi dovoljenja. No, kako praviš materi, kadar želiš kruha?’ Učenec: “Mati, kruha bi rad!” Učitelj: “Tako... No Tonček, kako pa ti praviš materi?” vpraša drugega dečka.
Tonček: “Mati, jaz bi rad kruha!” “Jaz tudi tako jaz tudi tako,” oglase . se učenci drug za drugim, ko jim učitelj zastavi isto vprašanje... Naposled ostane še Lojzek, ki je doslej molče sedel na svojem mestu. “No, Lojzek, kako pa ti prosiš mater kruha?” vpraša ga učitelj.
“Jaz jih pa še ne vprašam ne,” odvrne deček, “ampak si ga kar sam odrežem.”
Na ražnju pečenega koštruna
in purana bomo imeli za lunch v našej gostilni v ponedeljek dne 5. julija, ko se bo. obvršaval praznik neodvisnosti. Dobre pijače bo dosti na razpolago; dober lunch, brezplačno. Pridite vsi! Fina godba bo igrala razne komade. Tušek Bros.,
1100 N. Broadway,	Joliet, Ills.
Naznanilo.
S tem naznanjam slavnemu občinstvu, da bodem šel sedaj na potovanje za nekoliko tednov. V krojačnici bo imel vso stvar na skrbi g. M. A. De-latch, ki vam bo z vsako stvarjo postregel, kot da sem jaz sam tam.
Upam, da bodo rojaki to podjetje še nadalje podpirali, se še v bodoče priporočam, s spoštovanjem Victor Wolk,
200J4 Ruby St.,	Joliet, Illinois.
Zahvala.
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem vsem sobratom vseh štirih društev bivajočih tukaj v Cumberland, Wyo., ker so se tako v obilnem številu vdeležili pogreba mojega rajnega brata
Jakoba Rose.
Osebno se pa še zahvaljujem bratu John Jarcu za njegov ginljiv nagovor ki ga je imel pri odprtem grobu in marsikateri je imel mokro oko v žalosti svojega ljubljenega sobrata. Še enkrat najsrčnejša hvala vsem sobratom tukajšnjih društev.
Žalujoči ostali brat in sestra
Frank Rose, Monika Orešnik in Alois Orešnik.
Cumberland, Wyo., 24. junija 1909.
VABILO NA
VELIKI PIKNIK
ki ga priredi Slov. Kat. podp. društvo
SV PETRA IN PAVLA
štev. 66, J. S. K. J. iz Jolieta, I1L
v nedeljo 4. julija 1909, v Casslno Grove
Ewing Ave. in 96th St., S. Chicago.
Slavne društva in posamezniki so uljudno vabljeni, da se udeleže te veselice.
Dobra postrežba in izvrstna zabava se jamči.
Dobro došli!	ODBOR.
IN"-A.ZIN"-A-KT J .A.1ÆO !
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ	JOLIET,agILL.t
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne te« izdelujemo vsa r to »troh ■padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.

V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobr:v 920 N. Chicago St.; blagajnik:]	:> Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mesta	am. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Ms	ič, 1316 N.
Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Kot nova izgleda obleka ko smo f« mi očistili in pogladili, neglede ako J* iz debelega ali tankega blaga.
• Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovi?!* obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pl»-čilo. Poskusite naše delol
KJE JE JACOB JERMAN, DOMA iz Petrove Vasi pri Črnomlju, Kranj sko. Pred enim letom je bival v Ely, Minn, potem je odšel v Montano kjer je bil uslužben na železnici kot pomočnik v kuhinji. Za njegov naslov želi zvedeti njegov brat: Jos. Jerman, Ely, Minn, box 1030. 4t NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka ft Co.
630-633 Cass St JOLIET, ILL
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4tt
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street Joliet, I1L
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. TeL 263
Očistite jetra ( Flexer’s Pink L Liver Pills čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne orga- V ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICHMANU LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. J JOLIET. ILL. M	5TENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. elika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. 4 lexander Harass "«.Chicago telet. 2794 mLJ telel.N g2 7
POZOR, ROJAKIl urejeno Moderno g-ostilao National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» £( vino in prodajal dišeče smodke. n Prodajam premog. p ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet Ul «	JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
	Točim vedno sveže pivo, fino kali->rnijsko vino, dobro žganje in trži« ajboljše smodke. rods jam tudi trdi in mehki premog
	TELEFON 7612. >ia N. Broadway	JOLIET, ILT
Tki Joliet National M j	'olui Stefanie a voglu Scott in Ohio cest Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, iz-rstna vina in žganja ter prodajo pri-etno dišeče smodke. forthwestem Phone 348. JOLIET,
Na voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE * KRAJE SVETA. h	
KAPITAL lioo.oo o.o» v	
T. A. MASON, predsednik.	
G. M. CAMPBELL, podpredsednik , ROBT. T. KELLY, blagajnik	rROST & KRETZ — izdelovalci — IAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše The U. S.” 10c. in “Meerschaum* Jc, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 08 Jefferson Street Joliet, UL
	
C. W. BROWN, predsednik. |" R. PILCHER, podpreds9dnik. W. O. WILCOX, casir. M	
Gitiznns’ National Bani , Knnital *10000000 -	
Barber Building Joliet, I1L ^	Ustanovljena x8¿iv^«. 'MElCiEtiNaiiM
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.	Of Joliet Illinois. Kapital in preostanek f300,000.0a ’rejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik ;. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
NAPRODAJ VELIKA LOTA NA North Summit Streetu. Najlepša lega med hišami. Blizu poulične železnice. Več pove Jos. Sitar, 805 N. Chicago st., Joliet, 111.
NAJDENA IGLA, KI JE BILA DA-rovana nekomu od društva sv. Jožefa, Joliet, 111. Kdor jo je izgubil naj pride po njo v urad Amerikan-skega Slovenca.
POTREBUJEMO DVA FANTA IN eno dekle za delo na domu in kmetiji. Pišite na: J. M. Nemanich, R. R. I., Tower City, N. Dakota.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,"PS
zjer se toči vedno sveže pivo, žganji ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sko f f,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet
Rojaki I Pijte
“Elk Brani” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cof. Ohio & State Sts.
N.	W. Phone 809. Joliet, Illinois
POZOR, ROJAKINJE1
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj trn ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej novi mesnici na voga-
Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izd» luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom se toplo priporočali

’40n/34‘^I
WTórkCil'
VEDNO

// STOTINAM J/SE DNEVNO f/ POVRNE STALNO A ZDRAVJE. §
tudi
VI NE?

YSAKDANJI VELIKANSKI USPEHI V ZDRAVLJENJU Collins New York Medical Instituta
kateri se dosežejo v takih slučajih v katerih v VSI DRUGI ZAVODI IN ZDRAVNIKI NISO MOGLI NIČ POMAGATI, so vzbudili velikansko presenečenje pii vsej medicinski znanosti in vse to se ima pripisati edino le NAJPOPOLNEJŠI ZMOŽNOSTI ZDRAVNIKOV, NAJČISTEJŠIM IN SVEŽIM ZDRAVILOM TER NAJPOPOLNEJŠI OSKRBI.
Popolnoma nič ne stori na kom bolujete, ali na reumatizmu, nalezljivi bolezni, zastrupljenju krvi, maznljih po koži, na ušesih, grlu, prsih, jetrah, ledicah ali na želodcu, zlati žili (hemoroide), srčni bolezni, zaprtju, astmi,	bolezni moški ali ženski, na maternici, slabokrvnosti, bolečinami v
križu ali bodisi na kateri koli drugi bolezni, pišite takoj v slovenskem jeziku, ali pridite osebno in zagotavlja se Vam sigurna pomoč.
Ne izgubite toraj upanja
le, ker Vam zdravila druzih zdravnikov niso pomagala. Ravno Vaša bolezen je ista, katero naši izvrstni zdravniki radi in z veseljem zdravijo, IN VSI DRUGI SDRAV-NIKI JE NE MOREJO OZDRAVITI.
Pošljite za 15 centov poštnih znamk za slavno zdravniško knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano od Dr. E. C. Collinsa v slovenskem jeziku, katera obdrži navodila, kako zamorete ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj zadobiti.
Dr. J. J. McGlade — Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja.
Uradne ure: Od 10-1 od. 3 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek od 7 do 8 zvečer
J