SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ VSEBINA Špicar Jak.: Bodimo Sokoli in pokažimo to! Smertnlk Jože : Sokolstvo in politika P. St.: I> društvenih poročil TEJ-"'' ČNI DEL Iziaor Cergol: Nekaj o igrah Ferdo Skok: O sestavi prostih in simboličnih vaj M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbene ure za člane Razpis tekem za članstvo CSŽ za leto 1936 OBJAVE Iz župe Celje — Iz župe Kranj Beseda uprave in uredništva NAROČNINA 2 A 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20 — LETO VI. CELJE, 15. FEBRUARJA 1936 ŠTEV. 1 ZMAJA M E S E Č N O Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četi n.a CELJSKA MESTNA HRANILNICA Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice SE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji „Sanitas“ CEHE . UUBUANA, TVRŽEVA UilCA 5 ..........-sli pa v TRB3VUAH Velika izbira otroških vozičkov in dečje opreme Telovadne potrebščine t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno! VESTNIK^_______________________ ____________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRA LETO VI. ŠTEV. 1 CELJE, 15. FEBRUAR 1936 špic ar Jak BODIMO SOKOLI IN POKAŽIMO TO! Še nismo Sokoli, če smo vpisani kot člani ali kot naraščaj v sokolski organizaciji, Sokolstvo zahteva od nas več. Tudi še nismo Sokoli, če plačujemo članiarino, sodelujemo pri sokolskih prireditvah in nosimo kroj in znak. Vse to še ne zadostuje. Še takrat nismo popolno Sokoli, če telovadimo. Telovadba je prvo sokolsko sredstvo k vzgoji. Tam se krepi telo in bistri um, tam se vzgaja disciplina in bratski smisel za skupnost in tako postajamo z vzgojo v telovadnici polagoma šele Sokoli. Ali vedeti moramo, zakaj vse to! Vedeti moramo, zakaj telovadimo in zakaj se vzgajamo. Nikomur na ljubo in radi zaslug, ampak za lastno vzgojo, za svoje telesno in duševno zdravje in da postanemo vsi skupaj krepak, značajen in odporen narod. Le če bomo tako vzgojeni in bo živelo v nas globoko prepričanje, da je prva naša naloga, nesebično služiti domovini, druga pa, da smo tu v pomoč svojemu sobratu, potem bomo pravi Sokoli. Naša sokolska družina je velika in se razprostira po vsem slovanskem svetu. Še dalje gre njen razmah! Čez Atlantski ocean je plul sokolski duh in v Ameriki se množe sokolska gnezda. Sokolstvo tvori edino čisto vez med vsemi Slovani sveta. Sokolstvo ima svojo utemeljeno in preizkušeno ideologijo in svoj enotni vzgojni sistem, tako, da je tesno povezano med seboj. Nacijonalni Slovani visoko cenijo našo organizacijo, ki s ponosom šteje med svoje člane znamenite ljudi vseh slojev. Posebno pa je bilo počaščeno jugoslovensko Sokolstvo s tem, da ga je blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Ujedi-nitelj z zakonom povišal v viteško organizacijo in mu postavil na čelo svojega prvorojenca, sedanjega kralja Petra II. Vse to bi dalo misliti, da se bomo s ponosom prištevali tej bratski družini in to pri vsaki priliki pokazali. Toda žali-bog, temu ni tako! Med številnim članstvom jih srečavamo le malo, ki bi nosili znak in tako javno kazali pripadnost k Sokolu. To napravlja vtis, kakor bi se sramovali javno pove- dati, da smo Sokoli. Tako ravnanje nima ugodnega vpliva na narod, pri nasprotnikih Sokolstva pa vzbuja zaničevanje našega pokreta in našega dela. Zato, sestre in bratje, znake, na prsi! Kar je v srcu, naj bo javno, saj delamo nesebično za pošteno stvar. Posebno pa ti, naraščaj, bodi vzor jasnosti in odkritosti, ti bodi ona svetla luč, ki naj vodi našo pot v bodočnost! Zato pripni znak na svoje mlade grudi in kaži vsemu svetu, da si vitez sokolskega bratstva in sokolske moči! Zdravo! Jože SmertniH SOKOLSTVO IN POLITIKA Ko so napočili dnevi narodne svobode, so bili Sokoli prvi, ki so takoj pristopili k ustvaritvi edine velike sokolske organizacije ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Novem Sadu, na Vidovdan 1919, so sklenili likvidacijo vseh obstoječih plemenskih sokolskih zvez ter so stvorih iz srbskega, hrvatskega in slovenskega Sokola edinstveno Jugoslovensko sokolsko zvezo. Na tem sokolskem zboru so bili udarjeni temelji sokolske politike. Soglasen je bil sklep, naj se Sokolstvo naslanja na nacijonalno državo in deluje v duhu njenih in-tencij in velikih nalog. Ob tej priliki je bilo sprejeto temeljno sokolsko politično geslo: »Ena država, en kralj, eno Sokolstvo». Politične stranke s plemensko in versko opredelitvijo so odklanjale ujedinjeno jugoslovensko Sokolstvo in so, zasledujoč svoje partizanske in separatistične cilje, odvajale članstvo v plemenske in verske telovadne organizacije in tako je del članstva odšel v Hrvatskega Sokola, medtem ko je bil v Sloveniji odveden velik del mladine v orlovski tabor. Te organizacije so poskušale škoditi jugoslovanskemu Sokolstvu. Z Zakonom o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije pa so bile ukinjene vse telovadne organizacije, ki se niso pridružile S. K. J. Stari jugoslovanski Sokoli so vstopili s številnimi svojimi društvi v novo organizacijo, in ker temu vzgledu plemenske in verske telovadne organizacije niso sledile, je Sokol Kraljevine Jugoslavije stvarno in idejno edini nosilec in naslednik prejšnjega sokolskega dela v naši državi. Mnogo je bila kritizirana ta državna intervencija. Nekateri Sokoli so videli skažen obraz demokracije, drugi so se bali, da bo trpela privatna inicijativa, na kateri sloni sokolska organizacija. Danes že lahko konstatiramo, da se ne ena ne druga bojazen črnogledeev ni uresničila. Delo v Savezu in delo na terenu se je nadaljevalo v pravcih sokolskih in bilo je uspešno. Sokolstvu so škodovali med tem samo neki izven Sokola stoječi krogi, izrabljajoč svoj uradni vpliv s tem, da so ponekod silili državno uradmištvo, da stopi v Sokola. Prepričan sem, da bi tega nikdar ne bili storili, če bi vedeli, kako slabo uslugo so s tem storili Sokolu Kraljevine Jugoslavije. Sokolska intervencija pri vladi je končno ustavila to, Sokolu škodljivo delovanje nekaterih birokratov. S to svojo intervencijo pa je država (ne režim!) vzela Sokolstvo pod svoje okrilje, in to znači, da se identificira z. njim, z njegovimi idejami in načeli, metodami njegovega dela in cilji, ki si jih je postavil Sokol. Sokolsko vzgojno in nacijonalno delo stremi za ustvaritvijo višjega kulturnega tipa jugoslovanskega človeka, ne oziraje se na pleme, vero in stan, ki bo ob vsakem času stal na braniku edinstva jugoslovenskega naroda in neodvisnosti naše države. Sokolstvo hoče duhovno zediniti jugoslovenski narod, ki mu hoče dati in ohraniti največjo moč, ki mu s svojim neprestanim dviganjem, spopolnjevanjem in jačanjem zagotavlja nepremagljivo in trajno življenje v neskončni čvrstoči, globoki zavesti in neminljivem navdušenju. Svoj namen hoče doseči Sokolstvo s harmonično telesno, moralno in duševno vzgojo v popolni enakosti in bratski ljubezni. In kakor vpliva svet okoli nas na nas Sokole, tako hočemo tudi mi Sokoli vplivati na ta svet in življenje okrog sebe s svojimi sokolskimi vrlinami in s svojim delom. Naša stremljenja teže za tem, da vse, kar zavestno živi, pride v nas in naša ideja prešine vse, kar živi in čuti okoli nas. To je naša sokolska politika. Zakaj vsako delo v korist naroda je politika, v najširšem pomenu besede. Vsakemu pa je takoj očitno, da je med tako politiko in politiko političnih stramk razloček kot med dnevom in nočjo. Politične stranke predstavljajo važno ustanovo v kompliciranem mehanizmu moderne države. Delo političnih strank bi moralo biti koristno za narod' in državo, ne pa, zgolj borba za oblast stranke in posameznih profesionalnih politikov, kar pri nas opažamo vse od prevrata sem. Kdor zna »nadmodriti« svojega političnega nasprotnika, triumfira, in edina skrb, ki jo ima, je, da bi ostal dolgo na svojem položaju. Treba pa je nam Sokolom biti popolnoma na jasnem glede vprašanja: Ali morejo Sokoli aktivno sodelovati v političnih strankah in katerih? Ali more Sokolstvo kot celota sodelovati s političnimi strankami? Ali se more trpeti v kakršnikoli meri vpliv političnih strank na Sokolstvo? ;l »Pota in cilji« nam odrejajo naslednje za vse Sokole obvezno stališče napram političnim strankam: Vsak sokolski pripadnik se more svobodno politično opredeliti in more postati član vsake stranke, katere program in delo ne nasprotuje sokolskim idealom«. Potemtakem Sokol ne more biti član politične stranke, ki našega narodnega edinstva ne priznava, ki ima separatistične težnje ali prepoveduje brezobzirni razredni boj in subverzivne revolucijonarne metode z nasilnim rušenjem obstoječega zakonitega reda. S to omejitvijo zamore biti član Sokola pripadnik vsake politične stranke. Drugo pa je vprašanje odnosa političnih strank napram Sokolstvu. Politične stranke stremijo za vplivom v javnosti in delujejo na to, da sebi podrede vse ustanove in društva, če tudi so ta nepolitičnega značaja. Vidimo, kako ima vsaka politična stranka svojo »kulturno« ali »prosvetno« organizacijo, celo za podeželske požarne brambe se bije pogostokrat strankarski boj. Takim in podobnim pritiskom se je Sokolstvo vedno čvrsto upiralo. Danes pa je sokolska organizacija dovolj silno izgrajena in je popolnoma izključeno, da bi mogla podleči vplivom katerekoli politične stranke. Seveda, v krilu te ali one lokalne edinice se more dogoditi, da uspe kateremu partizanu izboljšati svoj položaj na račun Sokola, toda to je proti volji celokupnega Sokolstva. Na razpaljene strankarske strasti in boje zamore Sokolstvo pomirjevalno vplivati s tem, da vzgaja svoje pripadnike v viteškem duhu, ki brani, da bi se v politični ali kakršnikoli borbi sploh uporabljala nedostojna in nečastna sredstva. Medtem ko se politične stranke bore za oblast, Sokolstvo ne stremi za njo, ampak se dviga nad vsemi strankami in njihovimi boji na krilih sokolskega idealizma v korist naroda, države in kralja. Dogodi pa se, da čuješ iz vrst sokolskih: da smo premalo borbeni, radi česar Sokol m privlačen za mladino, da ne posvečamo dovolj pažnje gospodarskim in socijalnim vprašanjem Ali je res, da nismo borbeni? Mislim, da ima naša mladina dovolj prilike udejstvovati svojo borbenost in sposobnost pri sokolskih tekmah, ki jih prireja Sokol brez števila vsako leto. A če bi napočil trenutek nevarnosti za državo ali kralja, — kdo bi dvomil o borbenosti sokolski? Da se pa mladina rajši zateka v družbe, kjer se kujejo bojni načrti, ki so za njo zabavnejši ali misterijoznejši, to pa leži v naravi mladine. Sokol je vzgojna organizacija kakor n. pr. šola. Tudi šola nudi mladini neizmerne koristi, ali vendar vidimo lahko, da je mla- dina vesela, kadar radi nenadnih ovir slučajno odpade šolski pouk. Na nas pa je, da mladino poučimo, koliko je umestno njeno veselje ob taki priliki, ker vse, kar zamudi v šoli, je v njeno škodo. Prav tako naj ve, kakšne koristi ima za telo in duha, če se priključi viteški sokolski organizaciji. Gospodarska vprašanja v ožjem pomenu besede sicer ne spadajo v naš delokrog. Vendar pa ravno Sokol stori >na tem polju več kakor svet na površni pogled more razumeti. Sokol s sistematično telovadbo, ki jo iz dneva v dan uvaja v širše plasti naroda, tisočero pomnožuje delovno silo naroda, ravno ono silo, ki ustvarja materijalne dobrine. Tedaj tudi gospodarstvu prinaša Sokolstvo velik tribut. V mostarski in sarajevski sokolski župi posega Sokol tudi direktno v narodno gospodarstvo s tem, da članstvo poučuje v raznih poljedelskih panogah, kakor sadjereji, vrtnarstvu in jim preskrbuje razno blago na zadružni podlagi. Za vse take gospodarske potrebe imamo v naših krajih specijalne gospodarske organizacije, tečaje in šole, ki jih poseča naša mladina iz vasi in katerih vpliv sega v najoddaljenejšo hribovsko vas. S tem pa ni rečeno, naj Sokol ne posveča temu važnemu vprašanju pozornosti. Nasprotno, povsod kjer more na deželi, naj organizira gospodarska predavanja i. dr., ker le na ta način bodo sokolske čete na deželi dobile neusahljive korenine. Pi’oti razmahu tujega kapitala v državi, posebno ob državni in jezikovni meji, pa je samo en pripomoček: ustvarjanje lastnega kapitala z delom in štednjo ter strogo doslednim izvajanjem gesla: »Svoji k svojim!« In socijalno vprašanje? Sokolstvo je zgrajeno na sokolskem bratstvu, ki vendar ne obstoja le v golem zunanjem izrazu, kar je samo oblika našega občevanja, ampak v tem, da smo v resnici drug drugemu brat in da bratje v višjih življenjskih položajih pi itegujejo k sebi brate iz nižjih slojev in s tem izenačujejo stanovsko razliko. Vsakega brata dolžnost je, da pomaga po svojih močeh bratu, ki je zašel v težkoče, pa seveda tudi, da ne izrablja sokolskega bratstva. Po mojem mnenju je vsak dober Sokol socijalist v pravem (nepolitičnem) smislu besede. Kriza pritiska neizprosno tudi v sokolske vrste. Brezposelnost narašča, drugim je zopet vsakdanji kruh tako pičlo odmerjen, da komaj zadošča za goli obsta>nek. Te krize mi sami ne moremo rešiti. Nekaj pa lahko storimo, da kjerkoli moremo, pomnožimo našo aktivnost in pomagamo bratom, ki so v nesreči. Naša socijalna pomoč je še vse premalo organizirana. Dolžnost socijalnih odsekov žup in posameznih društev in čet je, da tu store čim več. o z> st. IZ DRUŠTVENIH POROČIL Nekje — kje je vseeno — so se zbrali delegatje društev in čet, da podajo poročila o delovanju svojih edinic. V njihovih poročilih so se zrcalile težave današnjih dni, zato jih je bilo treba pojasnjevati, omiliti, da društvo vztraja in se razvija v pravem duhu. Ker pa so težave skoraj povsod, če že ne enake, pa vsaj podobne — naj sledi tukaj pregledno sestavljeno poročilo: A. Pri nas se je priglasilo v prvem navdušenju 30 članov, članarino jih je plačalo komaj sedem in še ti se ne udeležijo, če jih pova-bimoma kako sejo. —• Tako se zgodi povsod, kjer se ustvarja organizacija brez zadostnih priprav. Najprej je treba najti nekaj zanesljivih članov, nato je šele mogoče pričeti s pripravami za društvo ali četo. Manjša škoda bi bila, če bi se tam Sokol ne bil ustanovil, kakor da ne more delati in propada. B. Pri nas članarino plačujejo, tudi ua sestanke še pridejo, le telovaditi nočejo, ker pravijo, da telovadijo zadosti pri gospodarskem delu. — Sokol brez telovadbe ni več Sokol, ampak zabavno ali kulturno, nikakor pa ne telovadno društvo. Res, da ni treba telovaditi vaj, ki človeka zmučijo še bolj, ako je že truden od dela, morajo se pa delati vaje, ki jačijo one ude, ki jih ne uporabljamo zadostno pri svojem opravilu; največje važnosti so pa vaje v zboru, ker te tvorijo iz telovadcev šele enoto, telovadno skupino. C. Pri nas bi radi telovadili, a nimamo telovadnice in ne orodja. — Seveda je težava, kjer ni orodja in ne pravega prostora. Večinoma telovadijo čete in manjša društva v zimskem času v šoli, poleti pa na prostem. Nekaj telovadnega, orodja, kakor za skoke i. p. si morajo telovadci sami napraviti, sicer pa urijo proste vaje. Ni važno, kaj se telovadi, glavno je, da se točno doseže postavljena naloga. Č. Pri nas pa ne smemo več telovaditi v šoli, o d k a i- naš šolski u p r a v i t e 11 j ni več starosta. — Vaš Sokol naj napravi pogodbo s šolskim odborom, ako je še nima, da ne bo odvisen od osebnih užaljenosti. D. Pri nas pa so naravnost neznosne razmere, odkar sta se sporekla naš starosta in p o d -starosta, ki je za Sokola največ žrtvoval. — O tem pa poročajte okrožju ali župi, da pošlje svojega odposlanca, kajti taki osebni spori so za vsako društvo najnevarnejši — in, če točno premislimo najbolj biez vzroka, ker se običajno Sokola sploh ne tičejo. E. P r i nas imamo organizacijo, ki pobira v redu članarino, a do dela ne pridemo, k e r je v društvu 18 uradnikov in 1 neuradni k. —To potem sploh ni Sokol, to je prava uradniška organizacija. Sokol pač nima tega namena, da bi se omejeval zgolj na en stan. Treba je pridobiti tudi druge; če bi člani imeli dovolj sokolskega čuta in sokolske zavesti, gotovo bi vsak izmed njih lahko pridobil vsaj enega kmetskega fanta. Sokolska ideja in njegova organizacija bi se širila. Edino na tak način je možno, da organizacija še naprej obstoji. F. P r i nas bomo pa morali društveno organizacijo razpustiti. Našagodbajevsa prestopi 1 a h gasilnemu društvu ; odkar pa nimamo več godbe, so izostali tudi člani. — Gotovo je na deželi godba važno sredstvo, ki pritegne in pridrži člane. Treba bo nekoliko počakati, morda se sčasoma vendarle najde nekaj fantov, ki bodo Sokoli radi sokolskih idej in ne radi godbe. G. P r i nas imamo samo naraščaj, č 1 a n o v p a nima m o. — Seveda štejete za naraščaj vso šolsko deco, kar pa ni pravilno. Sokolski naraščaj si pridobite s kako posebno nalogo, n. pr. prireditvijo Miklavževega večera ali božičnice. Morda tudi s prostovoljnimi prispevki premožnejših otrok za revnejše. H. P i- i nas delujemo popolnoma v redu, le odbor o v i h sej nimamo, ker se o tekočih zadevah dogovorimo sproti, saj smo vedno skupaj na šoli; drugi odborniki se sej itak ne u d e 1 c ž u j e j o. - To ni pravilno. Društvene zadeve so nekaj posebnega, kar se ne da opraviti kar mimogrede; zadeve organizacije imajo tudi lahko večji pomen, bodisi da so obvezne ali pa programa Učne, ki jih je treba utemeljiti in zagovarjati. Radi tega mora biti vsak sklep formelno pravilno napravljen in vpisan v sejno knjigo. I. P r i nas je bil pred nedavnim zastopnik župe in je bil zelo nezadovoljen, ker mu nismo mogli predložiti statičnih podatkov o telovadnih urah in številu telovadcev. — Zelo verjetno, daje bil odposlanec skrajno nezadovoljen. Društvo lahko poroča, da se je telovadilo, da se je pridno telovadilo. A vse to je brez, vrednosti, ker je brez podlage. Ako pa lahko rečete, toliko in toliko ur se je telovadilo ob povprečni udeležbi tolikih telovadcev izmed tolikih članov, je stvar dognana in dokazana. J. Pri nas je včasih kar neprijetno. Fantje so včlanjeni v Sokolu, pa tako grdo rogovilijo in r,a z g raj ajo po vasi, da je prava sramota za Sokole. Ljudje se zgražajo in krivijo za njihovo početje naše društvo. — V takih slučajih je treba nastopiti brez pardona. Sokol ni tisti, ki nosi sokolski znak, ampak tisti, ki se tega zaveda in ki se tudi tako obnaša. Tu mora poseči vmes prosveta!*. Naj ima govore pred vrsto, kjer opozori fante na te razvade in škodo, ki jo delajo časti našega društva. Če bi opomin ne pomagal, je treba takoj skleniti izključitev. En sam član lahko naši organizaciji več škoduje, kakor ji more deset koristiti. K. Pri nas bi pa hoteli člani samo nastopati, z a v s e drugo delo jim ni. — Poleg telovadbe je gotovo prosvetno delo glavna naloga naše organizacije. Paziti pa moramo, da se res z našimi nastopi širi prosveta. Če Sokoli igrajo igre, ki nimajo v sebi nič prosvetnega, pa še to podajo tako, da žalijo estetični čut, potem je bolje, da ne nastopajo. Res žalostno je, da ravno sokolska društva ne najdejo boljših igre kakor so Trije vaški svetniki, ki so jih igrala v okrožju isto nedeljo kar tri društva. Treba bo izdelati seznam onih iger, ki bi bila priporočljiva našim društvom, kajti dosedanji seznami so pomanjkljivi. L. Pri n as—pravi mlada učiteljica — je ostalo samo sedem članov pri Sokolu; vsi drugi pa so izstopili, večinoma so se kar razgubili in zanikujejo, da so bili k e d a j pri Sokolu. Teh sedem pa j e r e s pravih Sokolov. — Častitam sestri, da ima sedem Sokolov, za katere lahko izjavlja, da so pravi Sokoli. Za vse ono, kar je odpadlo, naj ne žaluje, kajti vse polno jih je prišlo v sokolske vrste iz sebičnih namenov. Naj čita prosvetarjevo okrožnico, kjer stoji: »Mnogi so komaj čakali, da pride priložnost, da za-puste sokolske vrste. Vsem takim odprimo vrata, da hitreje odidejo. Napačno je mnenje, da nas mora biti kot listja in trave.« Glavna so sokolska načela in sokolsko življenje. In Sokol ne šteje članov, Sokol tehta ceno svojih članov. — Zdravo! TEHNIČNI DEL Cergof Jzidor NEKAJ O IGRAH Pri mnogih sokolskih delavcih še vedno prevladuje mnenje, da spadajo igre v telovadno uro dece, kvečjemu naraščaja, nikakor pa ne v obseg članske telovadbe in da za telesno vzgojo nimajo velikega pomena. Vendar temu ni tako! Samo poglejmo, kako se tudi najresnejši člani pri igri razžive, podijo po telovadnici in popolnoma pozabljajo na svet okoli sebe! V prostoru zavlada naenkrat veselje, borbenost raste in z njo vzporedno seveda tudi napor in delo, ki se stopnjuje do najvišjih sil, in marsikdo se šele pri igri popolnoma razgiblje, vodnik pa doseže pravzaprav šele v tej četrtini ure višek telovadbe, kar gotovo ugodno vpliva na telovadce, ki odhajajo razgibani in veselega razpoloženja domov. Pri mladinskih oddelkih pa je igra naravnost magnet, ki privlači deco in naraščaj v telovadnico, kjer pomerijo svoje moči v skupnem boju in se razžive po mili volji. Le poslušaj jih, ko se oblačijo in hite domov: beseda teče samo o igri in o zmagi ali porazu! Ravno tako važne pa so igre tudi v prostih urah, zlasti v poletni sezoni, ko se nam odpro letna telovadišča. Stremeti moramo za tern, da telovadce in netelovadce — člane čimbolj priklenemo nase, to se pravi ira Sokolski dom ali poleti na telovadišče. Naj ne bo telovadišče prostor, ki bi ga posečali samo dvakrat na teden ob času redne telovadbe, ampak naj postane mesto, kjer se zbiramo vsak večer in se zaposlimo ta s tem, drugi z drugim delom! In tu stopi popolnoma v ospredje gojenje in vadba raznih iger z. žogo, ki morajo združevati igrače in gledalce. Ni to posnemanje raznih športnih društev, ki gojijo izključno igre z žogo, temveč je koristno sredstvo za dosego naših ciljev, sredstvo, ki je popolnoma v skladu s sokolsko telesno vzgojo in eden izmed pripomočkov za realizacijo fraze »Korakajmo naprej z duhom časa!« Otresti se moramo mišljenja, da je edino orodje zveličavno in da je greh, oprijeti se drugih panog, ker orodni telovadbi škodijo! Seveda je treba igre gojiti in širiti na pravile n n a č i n , da ima od njih korist skupnost in ne posamezniki; pa o tem več drugič! Poglejmo sedaj nekoliko bolj podrobno koristi, ki nam jih prinašajo igre! Najvažnejša je gotovo popolna sproščenost duha in dejstvo, da obenem telo mnogo dela in se krepi. Orodna telovadba, zlasti pa proste in redovne vaje zahtevajo večjo ali manjšo duševno napetost, ki v zvezi s telesnim naporom telovadca duševno precej utrudi, dočim pri igri ni tako. Ona zahteva od tebe samo telesni napor, medtem ko se tvoj duh sprosti in je tako igra nekakšno razvedrilo za konec ure in obenem višek razgibanosti. Rekel sem preje, da telo pri igri mnogo dela. Temu menda ne bo nihče oporekal! Borbenost, ki se pri igri razvija, terja od igrača vse njegove zmožnosti, kar je za njega lahko koristno ali škodljivo, kakršna je pač izbira igre. Od tu tudi izvirajo pogubne posledice nogometa, ki je rakrana današnjega športa in ki bi moral že davno izginiti iz seznama športov in se usidrati kje drugje! Igra je tem koristnejša, čim več ima gibov, kjer sodeluje vse telo in čim m a si j pridejo nasprotniki v d o t i k o. V prvem slučaju je v sest rana, zaposluje večino mišičnih skupin in odpravlja precej pogost nedostatek naših orodnih telovadcev, namreč ono trdoto sklepov in premajhno elasticiteto mišic, zlasti na spodnjih udih. Le poglejmo, kako trd in neroden doskok imajo v veliki večini telovadci, ki itak navadno doskakujejo na cela stopala ali celo na pete; pa tudi sklepe na nogah imamo vse premalo razgibane ter utrjene i«i izvira od tod toliko izpahnjenih nog, nategnjenih kit, mišic in sličnega. Pii igri pa se v gibanju, ki ni toliko mehanično kot druga telovadba, ti ne-dostatki precej odpravijo, saj ima vsaka igra mnogo čepov, skokov in tekov. Ločenost nasprotnikov pripomore, da odpadejo razne surovosti, ki so s i c e r n e i z o g i b n e in ki jih niti naj ostrejša pravila ne morejo preprečiti. V stremljenju po zmagi postanejo tudi najmirnejši igrači navdušeni in nepreračunljivi in kaj lahko se zgodijo razne surovosti in nesreče, ki jim slede povračila, za kar imamo nešteto primerov baš pri nogometu. Na ta zadnja dejstva se moramo ozirati pri izbiri iger za večja tekmovanja, kot so župna in savezna. Gojenje iger pa je tudi izredno dober pripomoček za vežbanje duhaprisotnosti. Hitro se menjajoči položaji zahtevajo od igrača hitrih, včasih naravnost bliskovitih odločitev, katerim morajo ravno tako hitro slediti dejanja, kar vse ugodno vpliva tudi na koordinacijo živčevja in koristi telovadcu na orodju. Pri vsem tem pa se navadijo igrači krotiti svoja čuvstva, v družbi se navajajo na bratstvo in se nauče ceniti skupnost, saj dosegajo pri igri le z njeno pomočjo napredek in uspehe. V igrajoči vrsti posameznik ne more doseči nič, pač pa lahko mnogo pokvari. V stremljenju po zmagi in uspehu je primoran podrediti vse svoje znanje skupnosti, vsej vrsti, ki ga obenem indirektno sili, da se trudi in zboljšuje, ker noče zaostati za soigrači. Vsaka igra j e 1 a h k o r a z u m -1 j i v a, ne zahteva za povprečno igranje dolgoletnih predpriprav in je zato vsakomur dostopna. Poleg tega moremo prirediti vsako igro tako, da igra mnogo igračev naenkrat in se nihče ne dolgočasi, temveč je stalno zaposlen. (Dalje) Terdo Skob, Vransko 0 SESTAVI PROSTIH IN SIMBOLIČNIH VAJ Že večkrat sem ob priliki raznih nastopov, akademij itd. dobrohotno hotel napisati nekoliko besed avtorjem z ozirom na njihove izvedene sestave prostih, oziroma simboličnih vaj. Ponovno mi je to prišlo na misel pri zadnjem sestanku društvenih načelnikov in načelnic, kjer se je dokaj časa izgubilo v debati o »starih« in »novih« prostih vajah brez pravega utemeljevanja in končnega uspeha. Vaditelji in vodniki naših telovadnih oddelkov stojijo marsikdaj pred težko nalogo: izbira točk za program bodisi društvene ali župne prireditve. Težja je naloga, čim večja je želja za uspehom in efektom. Slovenci na žalost nimamo izbire v literaturi te vrste, kakor jo n. pr. imajo Čehi ali pa celo Hrvati (Gimmastikon«) in Srbi (»Vežba«). Prva leta vaditelj-stva še gre. Uporabljajo se zmani, deloma predelani motivi, dokler se tudi ta osebna zaloga ne izčrpa. Pomoči od nikoder, in tako ne preostane drugega, kot da vaditelj vaje sestavi sam ali jih vsaj predela. Večinoma so to seveda »simbolične« vaje, ki pa mnogokrat ne kažejo nikakšnega simbola, še manj pa znanje elementarnih pravil kompozicijske tehnike. Velikokrat sem opazoval izvedbe: vrsto nelogičnih, neutemeljenih, skorajda neokusnih gibov, kjer čutiš, kako je avtor nesmiselno povezal, kar mu je pač slučajno »prišlo na misel«. Takšne sestave vplivajo skrajno neugodno tudi na neraz-vaje smer prevalov blazina podloga pravilni vaji bodo 8—10-letni otroci kmalu prišli z lahkoto čez kozla. B) 1. Raznožka (večkrat). Ti morajo imeti odriv snožno ter morajo paziti na lepoto skoka. 2. Raznožka hitro drug za drugim (dvakrat do trikrat). 3. Na kozo se položi žoga, klobuk (nikar pa ostri predmeti) — raznožka. 4. Kozo zvišuj in ponavljaj prej navedene vaje! Tekmovalno tekanje do cilja in nazaj (tekma posameznikov). Deco razpostavimo v vrste (po številu telovadcev in po prostoru) in tako tekajo po 3, 4, 5 ali več. Zmagovalci posameznih skupin tekmujejo zopet med seboj in tako dobimo najboljšega tekača. Da igro otežimo in napravimo živahnejišo, postavimo na sredino prostora gred (kakršnokoli oviro). Tekači to oviro ali a) preskočijo, b) se splazijo pod njo, ko tečejo k cilju, ali pa tudi nazaj h končnemu cilju. cilj i©i i®i i©i i I 1 J’ i 1 ovira — gred « 1 t 1 start in končni cilj A A A A A A A A A A A A A A A (Glej skico!) Cilj naj bo po možnosti tak, da se ga igralci lahko dotaknejo (vrv, stena), kot končni cilj pa zadostuje črta. Ce imaš malo prostora, naj pretečejo določeno razdaljo dvakrat! (Dalje) S. "Burja VADBENE URE ZA ČLANE 20. ura. Uvodne vaj e. Ponavljaj iz prejšnjih ur do popolne izvedbe! vedbe! Krogi doskočno. Osnova: izvinek nazaj — prevrat raznežilo nazaj — naupor v zavesi. 1. Kolebanje — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj — z zakoleboni seskok. 2. Kolebanje — s predkolebom vis vznosno raznožno — za-koleb — s predkolebom prevrat nazaj raznožno. 3. Kolebanje — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj — zakoleb — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj — zakoleb — s predkolebom prevrat nazaj raznožno. K i' o g i d o č e 1 n o. 4. Naskokoma vis vznosno — zavesa v d. podkolenu na d. zapestju — z zakolebom 1. naupor v d. podkolenu — spad v vis vznosno — podmet. 5. Naskokoma vis vznosno — zavesa v d. podkolenu aia d. zapestju — z zakolebom 1. naupor v d. podkolenu — spad v vis vznosno — vis strmoglavo — vis vznosno — vis strmoglavo — viz vznosno — podmet. Bradlja d o č e 1 n o. Osnova: vzmik v zavesi na stegnili —• z zakolebom vzpora. Iz zgibe stojno, bočno znotraj bradlje zunanji prijem: 1. Zavesa v stegnih raznožno zadaj, s petami se oprnheš lest-vin s spodnje strani — z vzročenjem in uleknjenjem opora ležno za rokama raznožno — predkoleb v opori na lehteh —' s pokolebom opora ležno za rokama raznožno — v predkolebu priteg (z rameni k rokam) — z zakolebom sklek ležno za rokama raznožno — kolebanje v skleci —• z zakolebom vzpora v sed raznožno za rokama — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — sesed pred-nožno sonožno not in zanožka v d. 2. Vzmik v zavesi na stegnih raznožno v sed raznožno za rokama — stoja na ramenih — polagoma v vzporo ležno za rokama raznožno — kolebanje v skleci — z zakolebom vzpora — z zakoleboni zanožka v d. 3. Predskok v oporo na lehteh — s predkolebom opora na lehteh vznosno — z zakolebom sklek — kolebanje v skleci Iti — z zakolebom vzpora — z zakolebom zanožka v d. Iz opore na lehteh vznosno preidi v zakoleb s pomočjo prilega ramen k rokam, ker na ta način povečaš koleb! 4. Vadi vzmik v zavesi in z zakolebom vzporo, kar ti preostaja v časn pa izrabi za ponavljanje snovi! Preskoki preko telovadcev. Trije telovadci v predklonu drug za drugim držeč se v pasu. 1. Raznožka. 2. Prednožka v d. Nalet z leve strani z odrivom leve in oprijemom d. na hrbet telovadca. Ponavljaj! 3. Prednožka v 1. Nalet in odriv nasprotno. 4. Odbočka v 1. Nalet pravokotno na konja (ki ga predstavljajo telovadci). 5. Odbočka v d. 6. Skrčka. 7. Raznožka. RAZPIS TEKEM ZA ČLANSTVO CELJSKE SOKOLSKE ŽUPE ZA L. 1936 ČLANI tekmujejo v višjem, srednjem in nižjem oddelku. Višji oddelek tekmuj© v saveznih vajah, ki so razpisane za srednji oddelek za leto 1936. (Glej »Dodatak redu takmi-čanja«!) Srednji oddelek tekmuje v saveznih vajah, ki so razpisane za nižji oddelek v letu 1935. I. skupina. (Glej »Soko« 1. 1934, štev. 11—12, stran 396!) Nižji oddelek tekmuje: V prosti vaji, vaji na drogu, vaji na bradlji, skoku v višino, skoku v daljino in v teku na 100 m. NIŽJI ODDELEK. Drog: 1. Iz koleba v visu z nadprijemom: naupor jezdno z d. (1.) not — Vi obrat v 1. (d.) soročno — toč jezdno nazaj — spad v vis vznosno, prevlek in podmet. 2. Iz viša z nadprijemom: vzmik spredaj — toč v vzpori spredaj nazaj — podmetno koleb — s predkolebom prevlek snožno in podmet nazaj. Bradlja: 1. Znotraj bradlje iz, koleba v opori na lehteh: opora na lehteh vznosno — vzpora vzklopno v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not — z zakolebom stoja na ramenih — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — preprijem pred telo — sesed za-nožno sonožno not — predkoleb — z zakolebom kolo za-nožno z d. nad d. Jestvino — z zakolebom zanožka v d. 2. Na sredi bradlje iz zgibe stojno čelno, z odrivom: vzmik v vzporo ležno za rokama — kolo prednožno z d. — kolo odnožno z 1. — premah odnožno z 1. in s K obratom v d. ter premahom z levo čez 1. lestvino vsed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not v prednos — zakol eb — s predkolebom prednožka v d. s K obratom v 1. Za MOŠKI NARAŠČAJ ostane tekmovalna snov iz 1. 1935. neizpremenjena. ČLANICE tekmujejo: v višjem, srednjem in nižjem oddelku, glasom saveznega razpisa. Pozorno prečitajte in se ravnajte po navodilih v »Sokolu« štev. 12, letnik 1935 in prilogi k tej številki »Sokola«. Nižji oddelek obsega zopet dve skupini in sicer I. z orodjem in II. brez orodja, t. j. za ona društva, ki nimajo orodja. Opozarjamo ponovno, da se morajo priprave za tekme članic na orodju vršiti s pomočjo knjižice »Vaje na orodju za članice in ženski naraščaj«, ker se bodo na osnovi prvih in vezav I. in II. stopnje sestavile vaje za nižji oddelek, III. in IV. stopnje za srednji oddelek in V. stopnje za višji oddelek. Za sestavo vaj na gredi II. stopnje nižjega oddelka se bodo porabile prvine in vezave iz priloge k »Sokolu« št. 12 leta 1935. ŽENSKI NARAŠČAJ tekmuje: glasom saveznega razpisa v višjem ki nižjem oddelku in ostane razpis za leto 1935. neizpremenjen. Glej »Soko« štev. 11—12 iz leta 1934. Za naše župne tekme dodamo k temu še raznoterosti. MOŠKA IN ŽENSKA DECA tekmuje: V obvezni prosti vaji, v skoku v daljino, v teku z obročem na daljavo 50 m (velikost obroča 70—75 cm v premeru), metanje male žogice (teža 25 gramov). Vrsta šteje 4 tekmovalce in dva namestnika. Podrobna navodila sledijo. O___________K__________I_________A___________V__________E IZ ŽUPE CELJE župne smučarske tekme v tej zimi odpadejo. Spored istih je veljaven za prihodnjo zimsko sezono 1936/37. * * Strelski odseki društev, ki so prejeli rešitev glede dodelitve pušk, naj iste dvignejo pri svojem vojnem okrugu. Poročajte glede odbojke in strelskega odseka z ozirom na zadnjo okrožnico. * * Zbor društvenih načelnikov in načelnic je določen na 23. februarja 1936 v Celju. Ta zbor poseli tudi savezni načelnik brat dr. Pihler. Sledi razpis. Vabilo na župno glavno skupščino v nedeljo, dne 15. marca 1936 ob pol 10. dop. v zbo-rovalnici Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju DNEVNI RED: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora in določitev dveh overo-vateljev letošnjega skupščinskega zapisnika. 2. Nagovor župnega starešine. 3. Poročilo župnih funkcijonarjev: a) tajnika, b) načelnika, c) načelnice, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) matrikarja, f) gospodarja, g) socijalnega odseka, h) nadzornega odbora. 4. Župni proračun za 1. 1936. 5. Župni prispevki. 6. Župne prireditve. 7. Predlogi za župno skupščino. 8. Predlogi župne uprave za savezno skupščino. 9. Predlogi za imenovanje župne uprave, nadzornega odbora in častnega sodišča. 10. Slučajnosti. Uprava S. Ž. Celje. IZ ŽUPE KRANJ Sokolska župa Kranj hoče ustreči svojemu članstvu, ki že par let želi, da bi dobivalo sokolski list v slovenščini, ki bi se pečal z načelnimi vprašanji in razmotrivanji in prinašal v informacijo odredbe župe in poročila o prireditvah. Ker župa Kranj sama ni mogla tega izvesti, smo se dogovorili z bratsko župo Celje in bo odslej nje« Vestnik izhajal kot Vestnik obeh žup. Z brati iz župe Celje bomo delali roko v roko in se bomo potrudili, da ustrežemo z gradivom članstvu obeh žup. Članstvo župe Kranj pa pozivamo, da upošteva naše stremljenje in dobro voljo in naj upravi lista to povrne s čim večjim številom naročnikov. Več bo naročnikov, bogatejši bo mogel biti Vestnik po množini strani in po obliki. Uprava Sok. župe Kranj. Seja zbora društvenih načelnic in načelnikov bo v nedeljo, dne 1. marca t. 1. v Narodnem domu v Kranju. Udeležba je strogo obvezna. ★ * Običajni prosvetni dan bo letos v nedeljo, dne 5. aprila. Dopoldne bo zbor društvenih prosvetarjev, popoldne pa skupni koncert kakor prešnja leta. Vse drugo bomo javili z okrožnicami in lepaki. BESEDA UPRAVE IN UREDNIŠTVA Po dogovoru bratskih sokolskih žup Kranja in Celja bo naš »Vestnik« odslej glasilo obeh žup. Nudil bo idejno in tehnično snov kakor doslej, bo tako v vsestransko pomoč delu naših edinic ter vez med župama in društvi ter četami. Začetno zamudo v izdajanju bo v kratkem dohitel. Cena mu bo za ves letnik (10 številk) 20 Din. Stran inserata v njem bo stala 200 Din. To številko pošiljamo vsem dosedanjim naročnikom in nekaterim novim. Kdor je ne bi tekom 8 dni po prejemu vrnil, ga bomo smatrali za rednega naročnika. Položnico čimprej uporabite, da omogočite redno izdajanje lista! K sodelovanju vabimo vse sokolske delavce. Radi bomo objavljali tudi poročila o važnejših prireditvah in o življenju po naših društvih in četah. Oklenite se »Vestnika« kot naročniki, čitatelji, sotrudniki in inserenti, da bo mogel zvesto in uspešno služiti visokim sokolskim ciljem! FRANJO DOIZAN CELJE ♦ ZA KRESIJO T E L E F 0 N ŠTEV. 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna PUPILDRNOVDREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE tELJE prej Južnoštajerska hranilnica CANKARJEVA C. II . NASPROTI POŠTE ♦ Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Nove vloge izplačuje takoj. Za vloge jamči PRAV SKA BANOVI N^l z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Najbolj varna naložba. ------ Sokolske potrebščine ===== sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina - Miloš Pšeničnik, Celje —- Ustanovljena leta J881 Lastna hiša Narodni dom Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje 8 g ia §_ o ■p’ O'E’ ^ a, ta gjN J o1^ ° ^ H P š «I 'p p 3 If! Ho g ■2,^ S o ® > C&.S Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000'— Pot|ružnici: Maribor, Šoštanj * p ”0 £L £-g- ® ~ 5' 1 1 3 o. & n » s g- 5' I S N 5' NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO! Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami — Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143 SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Ustanovljena leta 1881 nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun poštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi: „Posojilnica** Telefon št. 2- ■■■-: . ..... BLAGAJNIŠKE URE ---- ---------------------: Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure Zvezna tiskarna v Celju Strossm ay er jeva ul. I se priporoča Sokolskim društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin LASTNA KNJIGOVEZNICA