MoKZ MENGEŠKI ZVON ¿BS. M ur na vajah, nismoM K vselej pa smo si šteli^fc B vaš aplavz kot priznanje,^^ ^m vaš nasmeh ob zapetih^fct ^ Wpesmih pa kot nagrado "naše delo. Obudimo prehojeno^^Bifc^ pot na našem jubilejnem koncertuJ^^k Fv petek 23. oktobra 2015^® 9.30 v Župnijskem domu Mengeš/ k" ItH k SKOK AVTO - CENTER MENGEŠ AVTO CENTER SKOK Boštjan Skoks.p. tel. 031 316 200 www.ac-skok.si DOBAVAIN IVIONTAŽA PNEVMATIK popravilo in menjava avtostekel popravilo (varjenje) plastike SUHI SLALOM 2015 I E: ft litji ■'h di:* ftfeljtlrtdlClO'lliñl kijhl l!ilu-i 'i Mtngtki kL-¿H tjrí . i Cck 1 (iluÉf^kimi pli. "¿nrt- I^I'-ÍI tfjIoeifMW k^li-ki. : rí::-i b^HO r-i.|:'.in ■ IWL '.■::■ .¿¿IIÉm pfe dv "frh- . pO ,yv . il n. PtfjlVhlZ.OO 13.JD NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: oktober 2015 MLADINC je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00 ali glede na dogodke drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070 KAJ SE DOGAJA • AFTER SUMMER PARTY: v živo Rebeka Satler, Viktorijo Hajduk, Ziga Avbreht, Duo top stripper in Omar Naber, v soboto, 3. oktobra ob 21.00, v Mladincu (Nina Z.) •RAZSTAVA linorezov Klemna Uršnika: LJUDJE NISO ZGOLJ ČRNO BELI, od 18.10. do 15.11.2015, v Mladincu (Maša Z.) * Predstavitev na ŽIV ŽAVU OŠ Mengeš, v četrtek, 8. oktobra, 15.30 - 18.00, na ploščadi pred OŠ Mengeš (Blanka T.) •Zanimivo popotovanje: LAOS IN VIETNAM, v torek, 13. oktobra, ob 19.00, v Mladincu (Uroš in Lea) •Movie night - MINIONS, v soboto, 17. oktobra ob 19.00, v Mladincu (Sara P.) •Predavanje z degustacijo: »PRESNO, A MISLIŠ RESNO«, v torek, 20. oktobra, ob 18.00, v Mladincu (M. Hervol) * Predavanje »KAKO SE SAMOZAPOSLIM«, v petek, 23. oktobra, ob 18.00, v Mladincu (VEM točka) •Movie night risanka: SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA, v soboto, 24. oktobra, ob 17.00, v Mladincu, vabljeni otroci in vsi ljubitelji risank (Sara P.) •Pogovorno srečanje s predstavitvijo poklica: SPOZNAJ POKLIC ŠPORTNEGA TRENERJA, v torek, 27. oktobra, ob 18.00, v Mladincu (Alenka Z.) •Talenti v živo - DIVJE JEZERO (predstavitev novega CD), v petek, 30. oktobra, ob 20.00, v Mladincu (Toni O.) •Življenjska zgodba: MOJA POT IZ DEPRESIJE V ŽIVLJENJE, v torek, 3. novembra, ob 18.00, v Mladincu (Barbka Š.) • Predavanje KAKO RAZVITI SAMOZAVEST, ODLOČNOST IN NEUSTRAŠNOST, v torek, 24. novembra, ob 18.00, v Mladincu (Andrej P.) PLES IN USTVARJANJE • HIP HOP, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 - pionirska skupina, v torek in četrtek, 19.00 - 20.00 - mladinska skupina, v četrtek, 17.00 - 18.00 - hip hop plesne urice za mlajše (za predšolske), v plesni dvorani Mladinca (Sanja T.), pričetek 6. oktobra •LIKOVNE USTVARJALNICE (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura), v sredo, 15.00 - 16.30, za otroke od 5 do 11 let, 17.00 - 19.00, za mlade od 11 let dalje,v Mladincu (Vilma K.), pričetek 7. oktobra • DRAMSKA SKUPINA ZORANA, v petek ob 18.00, v mali dvorani Mladinca (Suzana K.), pričetek novembra • DELAVNICE KVAČKANJA, v ponedeljek, ob 16.00, za mlade in malo manj mlade, v Mladincu (Dari K.) ZDRAVJE IN LEPOTA •Telovadba za mlade in mlade po srcu ''MIGAJ ZDRAVO ZA ZABAVO!'', v ponedeljek, 19.00-20.00 in v sredo, 19.30-20.30, začetna skupina; v ponedeljek, 20.00-21.00, v sredo, 20.30.-21.30 in v petek, 17.00-18.00, alna skupna, v Mladincu (Ajda S.), pričetek 5. oktobra UČENJE IN ZAPOSLITEV •BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek, 16.00 - 21.00, za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po predhodnem dogovoru, v Mladincu (koordinatorka Blanka T.) ANIMACIJE •ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VASE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 -13.00 ali 13.30 - 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja T.) 04 Občina 08 Intervju 11 Razno 12 Mihaelov sejem 16 Mengeški utrip 22 Sport 27 Iz življenja cerkve 27 Kultura 30 Zanani mengšani 32 Politika 32 Zahvale 34 Križanka Šport in mladi SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. oktobra 2015. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Matej Hribar, Tomaž Štebe; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Kolesarska dirka v Mengšu je vsako leto bolj obiskana in je odraz priljubljenosti kolesarstva v Mengšu. Foto: Edvard Vrtačnik. Naslednja redna številka Mengšana izide 13. novembra 2015. Besedna zveza šport in mladi je v oktobru, v tednu otroka, ponovno povezana z naraščajočo debelostjo med mladini in otroci ter posledično z ugotovitvami, da se morajo otroci več gibati, pogosteje ukvarjati s športom. To prav gotovo drži. Vendar se za šport redko odločijo otroci sami. V različne športne aktivnosti jih navadno vpišejo njihovi starši, ki vrsto športa ne izbirajo glede kvalitete izvedbe, glede na interes in nadarjenostjo otroka, ampak se odločajo tudi glede na svoje časovne in finančne zmožnosti. Lepo je bilo videti mladino na četrti Veliki nagradi Občine Mengeš v kolesarstvu, kako so vneto vrteli pedala. Razveseljivo je, da v Mengeš pride merit svoje moči z vrstniki iz Slovenije in Hrvaške vsako leto več mladih. Mladina se v športu nauči reda in discipline in prav je, da so si nasprotniki le na tekmovalnem terenu, med seboj pa morajo biti prijatelji. Premalo se v tednu otroka pogovarjamo o otrocih športnikih, ki z nadarjenostjo in rezultati presežejo okvirje svoje lokalne skupnosti, Slovenije. Ponovno se nadaljevanju športne poti otroka odločajo starši. V naši družini je s svojo nadarjenostjo in rezultati povprečje presegla Katja, pridno pa ji sledi tudi Marko. Skupaj smo se odločili in sledimo njunima ciljema. Kot družina smo se prilagodili treningom, načinu prehrane, izzivom, ki jih prinaša športna oprema ... vendar ne bi govoril o odpovedovanju. Ne bi rekel, da se odpovedujemo, da smo se žrtvovali. Prav gotovo je včasih težko in smo soočeni z drugačnimi, bolj pogostimi izzivi kot druge družine, vendar bi rekel, da živimo tudi bolj bogato. Vendar se nisem velikokrat vprašal o prilagoditvah, ki sem jih sprejel, ki jih je sprejela celotna družina. Pomembno je, da starši dajemo zgled in tudi sami živimo športno. Primož Jeretina 227^ Mengšan ^ september 2015 H OBČINA Jesen, barvita, zanimiva, lepa Ko bi vas nekdo vprašal o jeseni, bi vas verjetno velika večina pomislila na letni čas. Z razlogom seveda, saj nas jesen obišče vsako leto ter nam prinese čudovite barve narave, malo bolj znosne temperature in nove dogodivščine v šolskih klopeh. Sam pa vedno pogosteje ob besedi »jesen« pomislim na to, kako leta hitro minevajo in kako hitro se bližam jeseni svojega življenja. O tem sem zopet razmišljal pred dnevi, ko sem povsem naključno prebral izpoved gospe, ki mi je zaupala svojo življenjsko zgodbo, čeprav me niti dobro ne pozna. Zgodba, ki se vam mogoče ne bi zdela nič posebnega, je v meni pustila sled. Ko je bila še otrok, je z mamo in sestro večkrat bežala pred pijanim očetom in njegovimi udarci, čeprav je zunaj hišnih zidov veljal za prijaznega človeka. Mama je pred nasiljem ni zaščitila niti nudila nujno potrebne opore. Vse to so bili razlogi v njeno uporniško vedenje. Nerazumljeno jo je ob tem obsojala še okolica. Kljub trpljenju in nenehni borbi se je znala veseliti življenja. Rojstvo sina ji je bila kakor pomlad, z njim je dobila še dodatno moč, da se je kljub težkim preizkušnjam oblikovala v dobro in zanimivo osebo. Ob tem je spoznala, kako pomembno je premagati vzorce, ki si jih človek v dobi odraščanja privzgoji od staršev. Hkrati pa ob tem imeti izjemno moč premagati okolico, razumeti preteklost in spoznati samega sebe. Gospa je danes, kot pravimo, v jeseni svojega življenja. Čeprav njena mladost ni bila poletna radost, je njena jesen barvita in razgibana, saj je srečna in zadovoljna. To dokazuje, da je jesen življenja prav tako lahko lepa, kot je lepa narava jeseni. Da imamo priložnost izkoristiti vse, kar nam jeseni življenje ponuja, a je to odvisno predvsem od nas. V tem letnem času ima tudi Mengeš svojo zgodbo v tradicionalnem Mihaelovem sejmu, letos že 23. po vrsti. Tako kot vsako leto sem sejem tudi sam obiskal ter občutil veliko pozitivne energije obiskovalcev ter organizatorjev, članov Kulturnega društva Mihaelov sejem. Slednji so se, na čelu s predsednikom Matjažem Repnikom, odločili, da letos sejem organizirajo in izpeljejo sami, kar jim je odlično uspelo. Vsekakor iskrene čestitke! Vsem društvom in sodelujočim, ki ste obogatili sejemski program ter še dodatno popestrili jesenske dni v občini, pa iskrena hvala. Naj ponovim uvodne misli vsem bralkam in bralcem Mengšana: želim barvito, zanimivo, lepo in ne preveč hladno jesen. Bogo Ropotar, podžupan Obvoznica Mengeš Na pobudo župana Občine Mengeš Franca Jeriča sta bila z namenom razrešitve problematike dokončanja mengeške obvoznice vodena dva sestanka, in sicer na Direkciji RS za infrastrukturo in Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Podajamo kratek povzetek obeh zabeležk sestankov. Na sedežu Direkcije RS za infrastrukturo so se sestali predstavniki Direkcije in župani ter predstavniki občin iz Mengša, Kamnika, Trzina, Komende, Vodic in Domžal. Predstavniki občin so izpostavili vprašanje pričetka gradnje obvoznice Želodnik-Vodice, saj so vse občine v tem delu deležne velike cestne obremenitve. Na vprašanje, ali je povezovalno cesto Želodnik-Vodice možno umestiti v program izgradnje in kdo je pristojen za to, je bilo s strani DRSI obrazloženo, da je obvoznica Mengeš, ki je del povezave Želodnik-Vodice, v pristojnosti DARS-a. Tako je dokončanje še manjkajočega dela obvoznice Mengeš v pristojnosti DARS-a. Predstavnike občin je tudi zanimalo, kako omejiti tranzitni promet, ki poteka iz avtoceste na ceste skozi naselja samo iz naslova izogibanja cestninam. Rešitev vidijo v postavitvi prometne signalizacije z omejitvami za tovorni promet. Sledil je sestanek na DARS-u, na katerem so bili poleg predstavnikov DARS-a prisotni župani občin v območju katerih se nahaja izgradnja navezovalne ceste Želodnik-Mengeš-Žeje-Vodice. Predstavniki občin so se zavzeli za čim prejšnjo izgradnjo nave-zovalne ceste in pri tem izpostavili problem vzpostavitve dodatne prometne signalizacije z namenom omejitve tovornega prometa in sankcioniranjem kršiteljev. DARS se je zavezal, da bo proučil možnosti predloga občin. Predstavnikom občin je bilo prikazano stanje del na obravnavanem odseku ter predstavljeno stanje odkupov zemljišč. Prisotni so bili seznanjeni še z dejstvom, da morebitne spremembe posameznih gradbenih rešitev, ki so definirane v sprejetih prostorskih dokumentih, ni mogoče spreminjati. Morebitne spremembe naj občine uredijo v okviru OPPN skupnega pomena, DARS pa bo pri tem postopku sodeloval kot nosilec urejanja prostora. Besedilo: Župan Franc Jerič in občinska uprava Mengšan f oktober 2015 Koledar dogodkov in prireditev v Občini Mengeš - oktober in november 2015 MESEC I DATUM 1 URA 1 NAZIV PRIREDITVE 1 KRAJ 1 ORGANIZATOR OKTOBER 17.10.2015 17.00 MAŠA ZA POKOJNE GASILCE CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA V LOKI PRI MENGŠU PGD LOKA PRI MENGŠU OKTOBER 17.10.2015 17.00 TEKMA 1. SNTL ČLANI TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ OKTOBER 17.10.2015 19.00 MOVIE NIGHT - MINIONS MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM OKTOBER 18.10.2015 / POHOD NA KRAŠKI ROB - UŠESA ISTRE ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZ TRDINA MENGEŠ (INFO ERIKA 068 193 281) OKTOBER 18.10.2015 8.00 IZLET V NEZNANO MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SOŽITJE ZBOR NA PARKIRIŠČU VELE V DOMŽALAH MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE (INFO BERNARDA 051 648 548) OKTOBER 20.10.2015 18.00 PREDAVANJE Z DEGUSTACIJO "PRESNO, A MISLIŠ RESNO" MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM OKTOBER 23.10.2015 19.30 KONCERT MOŠKEGA KOMORNEGA ZBORA MENGEŠKI ZVON OB 40. LETNICI DELOVANJA ŽUPNIJSKI DOM MENGEŠ MoKZ MENGEŠKI ZVON OKTOBER 24.10.2015 17.00 MOVIE NIGHT RISANKA - SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM OKTOBER 27.10.2015 18.00 PREDSTAVITEV POKLICA - SPOZNAJ POKLIC ŠPORTNEGA TRENERJA MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM OKTOBER 30.10.2015 20.00 TALENTI V ŽIVO - DIVJE JEZERO MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM OKTOBER 31.10.2015 / POHOD LUBNIK ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZ TRDINA MENGEŠ (INFO DAVID 040 236 690) OKTOBER 31.10.2015 9.00 POHOD PO POTEH DOBENA IN OKOLICE ZBOR PRI KAPELICI PRI ANŽINOVI DOMAČIJI NA DOBENU TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO (TONE 041 389-536) OKTOBER 31.10.2015 10.00 SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V LOKI PRI MENGŠU PRI SPOMENIKU ŽRTVAM NOB V LOKI PRI MENGŠU OBČINA MENGEŠ OKTOBER 31.10.2015 11.00 SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V MENGŠU PRI SPOMENIKU TALCEM NA ZALOKAH V MENGŠU OBČINA MENGEŠ OKTOBER 31.10.2015 17.00 NOČ ČAROVNIC - IZREZOVANJE BUČ (INFO: META SELAN, tel.: 031 657 925) PRI KMEČKEM TURIZMU BLAŽ NA DOBENU TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO NOVEMBER 3.11.2015 18.00 ŽIVLJENSKA ZGODBA - MOJA POT IZ DEPRESIJE V ŽIVLJENJE MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM NOVEMBER 4.11.2015 18.00 ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Z NASLOVOM "SPOMIN NA POLETJE" V KULTURNEM DOMU MENGEŠ LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ NOVEMBER 7.11.2015 10.00 ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM HOKEJU 2015 V PROSTORIH KD FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ, SLOVENSKA C. 30 NAMIZNOHOKEJSKI KLUB MENGEŠ 2. TEK OBČINE MENGEŠ S STARTOM IN CILJEM PRED NOVEMBER 7.11.2015 OB 10.30 KULTURNIM DOMOM MENGEŠ (600 m otroci, 5 in 10 km odrasli) KULTURNI DOM MENGEŠ KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ NOVEMBER 7.11.2015 17.00 TEKMA 1. SNTL ČLANI TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ NOVEMBER 8.11.2015 / POHOD NA MALI IN STARI GRAD ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ NOVEMBER 14.11.2015 14.00 SUHI SLALOM SMUČARSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ MENGEŠKA KOČA SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ NOVEMBER 15.11.2015 / POHOD NA HRUŠEV VRH IN DOVŠKO BABO ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ NOVEMBER 18.11.2015 18.00 POTOPISNO PREDAVANJE O NOVI ZELANDIJI PRI KMEČKEM TURIZMU BLAŽ NA DOBENU TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO NOVEMBER 21.11.2015 17.00 TEKMA 1. SNTL ČLANI TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ NOVEMBER 22.11.2015 / POHOD TRDINOV VRH ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ NOVEMBER 24.11.2015 18.00 PREDAVANJE - KAKO RAZVITI SAMOZAVEST, ODLOČNOST IN NEUSTRAŠNOST MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM NOVEMBER 28.11.2015 9.00 POHOD PO POTEH DOBENA IN OKOLICE ZBOR PRI KAPELICI PRI ANŽINOVI DOMAČIJI NA DOBENU TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO (TONE 041 389-536) OBLIKOVANJE GLINE V "TURISTIČNI SPOMINEK TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO NOVEMBER 28.11.2015 OB 9.30 DOBENA" IN IZDELOVANJE ADVENTNIH VENČKOV ALI NOVOLETNIH OKRASKOV ATELJE BRIGITA HERJAVEC, DOBENO 56 (BRIGITA HERJAVEC 031 616 610 IN MATIC SEVER) 28. IN 29.11.2015 OD 9. DO 16. URE V PROSTORU EX FREME, STAVBA NAŠ NOVEMBER SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME SLAMNIK, SLOVENSKA CESTA 28 V MENGŠU SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ VABILO Končana je rekonstrukcija primarnih povezav ter aktiviranje Č-5 in dolomitne vrtine na Domžalsko-Mengeškem polju. Z vključitvijo novih vodnih virov in izvedbo povezav z obstoječim vodovodnim omrežjem je tako omogočen a celovita oskrba s pitno vodo na območju občin Domžale, Mengeš in Trzin iz dveh neodvisnih vodnih virov, to je iz prodnega in dolomitnega vodonosnika. V sredo, 21. oktobra 2015, ob 1(5. uri, bomo na črpališču Č-5 na Dom žalsko-Mengeškem polju preizkusili kvaliteto zdrave pitne vode. Lepo "vabljeni! Župan Občine Mengeš Franc Jerič Župan Občine Domžale Toni Dragar Župan Občine Trzin Peter Ložar HT Mengšan OBČINA m ■ i Energetska sanacija Osnovne šole Mengeš »Ta projekt smo izvedli v zelo kratkem času, a mislim, da se bo sanirano delo vseeno obrestovalo,« so bile besede mengeškega župana Franca Jeriča na predstavitvi energetske sanacije Osnovne šole Mengeš. Na zadnji petek v septembru so na Osnovni šoli Mengeš pripravili predstavitev energetske sanacije šole, ki so jo zaključili med poletnimi počitnicami. Predstavitev so v šolski avli odprli domači zvoki harmonike, na katero je zaigral eden izmed učencev. Za tem je obiskovalce nagovoril ravnatelj Milan Burkeljca, ki je besedo kmalu predal županu Občine Mengeš Francu Jeriču, zaslužni osebi za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Besedo je imel tudi Andrej Urbanc, ki je bil s strani občine zadolžen za izvedbo projekta. Uradni del predstavitve so z glasbenimi točkami na klaviaturah in kitari zaključili učenci, ki jih je pripravila učiteljica glasbe Nataša Banko. Na koncu so si obiskovalci z ravnateljem lahko ogledali nekatere adaptirane prostore, sledila pa je še pogostitev s prijetnim druženjem v šolski jedilnici. Na štirideset let starem šolskem objektu so bile energetske sanacije malodane nujno potrebne. V okviru evropske finančne perspektive 2013-2020, je takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na javnem razpisu Občini Mengeš dodelilo evropska kohezijska sredstva v višini 435.000 evrov. S temi in še nekaj lastnimi sredstvi so se zavezali k dokončanju vseh sanacij do sredine leta 2015. Zaradi poznega prejetja pogodbenih dovoljenj so s saniranjem dodobra lahko začeli šele leta 2014. Sanacijska dela pa so lahko izvajali zgolj takrat, ko ni bilo pouka. Izvedbo projekta je prevzelo podjetje AS-Primus iz Starega trga pri Ložu, katerih izvedba po besedah odgovornih ni bila vedno takšna, kot bi si želeli. Jerič, Burkeljca in Urbanc so kljub temu prepričani, da bodo vse izvedbene pomanjkljivosti uredili in da bodo adaptacije občutno pripomogle k varčevanju, to pa bo za to tudi bolj v skladu z zakonodajo. Uspelo jim je urediti hidroizolacijo šole, ki bi kljub krasni lokaciji lahko podlegla velikim količinam padavinske vode, ki se Ogled saniranih mansardnih prostorov Zbrane je nagovoril tudi župan Franc Jerič v deževnih obdobjih steka po okoliških brežinah. S prenovo fasade, strehe, stropov, večine oken in žaluzij ter menjavo radiatorjev so izboljšali tudi termoizolacijo. Občina je poskrbela za ureditev prezračevalnega sistema v šolski avli, kjer poteka večina prireditev. Na šoli so veseli, da imajo na Občini velik posluh za potrebe učencev in izgled šole. Tako učencem, učiteljem kot tudi drugim občanom je šola v novi sončno rumeni barvi veliko bolj všeč kot prej. Sončno osnovno šolo v tekočem letu obiskuje kar sedemsto šestintrideset otrok. V naslednjem letu pričakujejo, da se bo ta številka povečala na najmanj osemsto petdeset, zaradi česar bodo primorani zagotoviti še dodatne tri do štiri učne prostore. Poleg novih učilnic pa imajo na šoli v načrtu še mnogo drugih projektov, kot so na primer gradnja nove športne dvorane, oprema in prilagoditve naravoslovnih učilnic, povečanje knjižnice ipd. Besedilo in foto: Klara Prednik Mengšan ^ oktober 2015 OBVESTILA, OGLASI RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MENGEŠ (JESEN 2015) DATUM ZAČETKA NASELJA ODVOZA 21. 10. 2015 Mengeš 22. 10. 2015 Dobeno, Topole 23. 10. 2015 Loka pri Mengšu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: kopalniška oprema, V pohištvo, V preproge, V oblazinjeno pohištvo, V svetila in senčila, V veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...), V veliki železni in kovinski kosi... Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, X gume, X sodi, X gradbeni material, Xveje drevja in živih mej. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke. RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI MENGEŠ (JESEN 2015) DATUM URA NASELJE LOKACIJA 22. 10. 2015 16.30-18.00 Mengeš Za Kulturnim domom na Slovenski cesti 30 KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI? ^ Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja. ic Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. •fc Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Je Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje____ Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK javno komunalno podjetje Društva za Študije koritemplativnlh tradicij Vabimo vas na BRALNI VEČER Seneka: Pismaprijatelju Luciliju V torek, 20. oktobra 2015, od 19.30 do 21.00 v knjižnici Mbngeš. Uradne ure Občine Mengeš: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 Petek: od 8.00 do 13.00 I^IMrJ J A V^l AUDIO ^ VIDEO SERVIS SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@slol.net Internet: www.sharp-servls.sl Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ KENWOOD 1 BLAUPUNKT VESTEL HITACHI Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure Mengšan Vsaka zgodba, tudi novinarska, je drugačna. In marsikatera še posebej pozitivno preseneti, kot je tudi ta. Običajni pogovori, intervjuji so večinoma za domačo mizo, toda tokrat je bil pogovor zelo posrečen - v avtomobilu na poti proti Bledu, kamor gospod Anton Vahtar odhiti dvakrat na teden. Sedemdesetletnik, poln energije in življenjske moči, je veliko povedal o sebi in skozi zgodbe o svojih pogledih na svet okoli sebe. Odstopa od povprečja in cel svet je njegovo življenje, ki ga posveča svoji družini in »razvadam«, ki so že zdavnaj prešle v navade smisla njegovega vsakdanjika. Pravite, da ste Mengšan. Ste v Mengšu tudi odraščali? Sem rojen Mengšan, živel pa sem v To-polah pri mami. Osemletko sem končal v Mengšu. Mama je v moji rani mladosti imela trgovino v Mengšu, a se je kasneje z mano preselila v Topole. Očeta pravzaprav nimam. Biološki oče je gospod Tone Logar iz Črne pri Ka- mniku, ki z mojo mamo ni bil poročen. V Črni je imel svojo gostilno, kjer sem včasih pomagal. Oče se je poročil z drugo žensko in tako imam po njegovi strani dva polbrata. Ko se je tudi mami poročila, sem dobil eno polsestro in še enega polbrata. Danes živim v Mengšu in imam enega sina in eno hčer. Hči si je naredila svojo hišo v Topolah, blizu mojega doma in ima že dva otroka. Tretji vnuk pa je od sina Roberta, ki stanuje v moji hiši. Vsi vnuki so sami fantje in sem res ponosen nanje. Družina vam je na prvem mestu. Veliko časa pa posvečate tudi športu. Kako ste začeli z veslanjem? Leta 1960 sem se šel učit za ključavničarja k mojemu stricu na Bled. Tam sem bil tri leta vajenec. Med bivanjem na Bledu so me povabili v veslaški klub Bled, ki deluje že od leta 1952. Tako sem začel redno trenirati med mladinci in veslal tri leta, od leta 1960 do 1963. V tem času smo bili tudi državni mladinski prvaki osmerca in četverca. Dva, prav iz mojega četverca, sta leta 1964 šla na olimpijske igre v Tokio, kjer so dosegli odlično četrto mesto. Letos je praznoval sedemdeset let. Mladostno veselje do veslanja ste obudili šele, ko ste se upokojili. Leta 2008 smo se poklicali stari veslači z idejo, da bi obudili stari četverec. Hitro smo prišli od predloga k uresničitvi. In naša zaveza še vedno drži. Dva veslača sta se sicer že zamenjala, ker eden ni več zmogel, drugi pa ni imel več časa. »Sedem let sem že upokojen in to je bila priložnost, da sem se spet vključil v veslaški klub Bled. Veslanje je zame pravi šport.« Kako potekajo vaši treningi? So naporni? Veslanje je garanje. To boste danes videli, kako smo videti, ko gremo na vodo in kako, ko se vrnemo zopet na kopno. In tako dvakrat na teden. V ponedeljek in četrtek naredimo po osem kilometrov in še nekaj treningov po petsto metrov. Vsak zaveslaj, ki ga narediš, je enak dvigu petdeset kilogramske uteži. To pomeni, da v minuti naredimo šestin-petdeset zaveslajev in tako vsako minuto potegnemo skozi vodo skoraj tri tone. Pri veslanju delujejo prav vse mi- Mengšan f oktober 2015 šice. Od nožnih, trebušnih, hrbtnih, rok in deluje seveda tudi glava. Po treningu se za sprostitev vedno zberemo v bližnji gostilnici na pivu ali čaju, kot je vremenu primerno. Koliko časa še mislite posvečati veslanju? Veslal bom do svetovnega prvenstva leta 2017, potem pa se bom počasi poslovil. Nastopate tudi na kakšnih regatah? 26. septembra bomo imeli mednarodno regato, ki smo jo ustanovili prav mi stari veslači iz našega četverca. Lani je bila prva tovrstna regata za starejše na Bledu. Mi smo v skupini G, kar pomeni starost od 65 do 70 let. To je tudi priložnost, da se skupaj zberemo in podružimo vsi veterani, kot so Coljha, Berc in drugi. Na našo regato pridejo tudi Italijani, Avstrici in drugi. Prejšnji teden je bila v Villachu v Avstriji regata, kjer smo osvojili kolajne, teh pa se je do danes nabralo kar za en žakeljček. Na mednarodni regati na Bledu, ki se je odvijala 26. septembra, so osvojili dve medalji, v četvercu in osmercu. Kako pa na vas gledajo mladi veslači. Vas jemljejo resno? Smo zelo vztrajni. Ko nas vidijo mladi ali trenerji, so začudeni, da gremo na vodo prav v vsakem vremenu. Priznam, da nas občudujejo. Naša ekipa četverca jim daje pogum in spodbudo. Četverica veteranskih veslačev na blejskem jezeru. Anton Vahtar je drugi z leve. Veslanje ni prav vsakdanji šport. Kaj je potrebno imeti poleg čolna in ekipe? Za veslanje moraš imeti tudi voljo, čas, vztrajnost in nekaj denarja za vožnjo do Bleda. Na Bled gledate iz različnih perspektiv. Kako bi ga opisali? Bled mi je od nekdaj ena sama lepota. Odkar se ukvarjam s kitajščino, sem videl kar nekaj sveta in Bled je zagotovo biser na zemlji. Omenili ste kitajščino, ki je vaša druga strast. Kako se je začela vaša zgodba učenja jezika, ki nam je večini še vedno zelo tuj? Je že kar stara. Pred več kot desetimi leti sem na televiziji poslušal polnočni klub in pogovor s kasnejšo ministrico za zdravje, ki je povedala, da se uči kitajsko. To mi je bilo v spodbudo. Lotil sem se iskanja učiteljice. Kamorkoli sem prišel, so me gledali z nezaupa- njem in dvomom: le zakaj bi jaz rabil kitajščino. Po dveh letih iskanja sem na Jesenicah našel dekle, ki je poleg zemljepisa in zgodovine študiralo kitajski jezik in bi rado svoje znanje predajalo naprej. Tri leta sem se vozil na Jesenice, dvakrat na teden. Po pol leta učenja skorajda nisem vedel, za kaj gre. Risanje pismenk in »hišice« so bile zame sama uganka. Šele nato sem počasi vse skupaj začel drugače dojemati. Doma sem se začel intenzivneje učiti. Tudi danes zjutraj sem prebral nekaj sestavkov. Vsak dan je treba naučeno znanje obnavljati in nadgrajevati, drugače ne gre. Se še vedno vozite na Jesenice? Kasneje sem dobil kitajsko učiteljico, ki je živela v Ljubljani in je poročena s slovenskim študentom. Ta me je učila vse do trimesečnega šolanja na Kitajskem. Kot zanimivost naj povem, da to dekle z Jesenic še vedno ni končalo fakultete. 1 V sedmih letih se je nabrala kopica medalj in priznanj Veslanje je garanje, a tudi veselje in strast Pri nas žal ni nekega vzvoda, ki mlade prisili h končanju šole. Na Kitajskem je to čisto drugače. Če ne narediš šole, ti vzamejo štipendijo, zate pa odgovarjata starša. In ni pomembno, katero šolo delaš. Na primer, v srednji šoli je osem ur poštenega dela. Tako sem tudi jaz delal, ko sem pred štirimi leti za tri mesece prvič obiskal Kitajsko. Omenili ste šolanje na Kitajskem. Zagotovo je bilo nepozabno doživetje. Ko sem bil v kampu na Kitajskem, je tam študiralo sedem tisoč študentov. V resnično velik kampus pridejo s celega sveta - z namenom učiti se kitajskega jezika. Zakaj ste izbrali ravno kitajščino? V moji glavi je bila presoja, da je to nekaj, kar zahteva več truda kot na primer učenje angleščine ali nemščine. Pri kitajščini moraš veliko pisati. Če ne pišeš, ne znaš izgovoriti. Če ne poznaš dobro vsake pismenke, ne gre. Na Kitajskem govorijo veliko jezikov. Kateri jezik se vi učite in katere so njegove značilnosti? Odlično funkcioniram povsod, kjer govorijo hanyi jezik, ki je na Kitajskem uradni jezik. Posodobil ga je Mao Ce--Tung. Prej so bile pismenke narisane, danes so posodobljene in poenostavljene ter tako lažje zapomnljive. Pri kitajščini je pomemben tudi naglas. Imajo štiri naglase. Vse skupaj se sliši kot bi lajali, a je resnično zelo pomembno, kako naglašuješ posamezne besede. Kot primer lahko navedem »qin wen« pomeni poljubiti, »qing wen« pa vprašati. Koliko pismenk poznajo? Imajo okoli 80.000 pismenk, ki pa jih lahko sestavljaš tudi sam. Kako so pismenke sploh nastale? To lahko ponazorim tudi s primerom, kako je nastala beseda za semafor, ki jih včasih niso imeli. Hong pomeni rdeč, Li zelen, Dang luč. Tako so naredili sestavljanko Hong li dang, kar pomeni semafor oziroma rdečo-zeleno-luč. Kitajci nimajo slovnice, struktura stavka pa je taka, da je osebek vedno na prvem mestu. V ospredje dajo sebe, »če ni mene, ni nič«. In kako se naučiš tako veliko število pismenk? Koliko jih moraš poznati za vsakdanjo rabo? Opazil sem, da tudi Kitajci ne znajo vseh. Če jih obvladaš od pet do šest tisoč, je to dovolj za vsakdanje sporazumevanje. Potem pa so specializacije po različnih strokovnih področjih. Kako je s številkami? Ne pišejo jih v kitajščini, temveč uporabljajo arabske številke. Pismenk ne uporabljajo, ker so zelo zapletene. Koliko časa se boste še učili jezika? Učenje kitajščine je dobro treniranje možganov. Se staram, pozabljam. V mojih letih so premalo samo križanke. Potrebno je malce pogledati tudi v knjige. Tako se deset let intenzivno ukvarjam z učenjem in se bom s tem ukvarjal toliko časa, kolikor časa bo delala moja glava. Kako vadite jezik, ki ga govori skoraj 1,4 milijarda ljudi, a na drugi strani zemeljske oble? Danes se veliko pogovarjam z mojimi bivšimi sošolci s Kitajske. Z njimi si dopisujem in vzajemno vadimo jezik. Redno si voščimo različne praznike, ki jih je na Kitajskem kar veliko in so zelo ponosni nanje. Pri nas pa grem večkrat v kitajske restavracije in osebje kar stoji okoli mene, ko se pogovarjamo v kitajskem jeziku. Na Bledu je veliko turistov Kitajcev, vsakega pozdravim in se spustim v pogovor. Malo so začudeni in obenem veseli, ko slišijo domač jezik. In kakšen odnos imajo do prišlekov? Kitajci te zelo spoštujejo. V kampu- Spričevalo prejeto na koncu trimesečnega tečaja v kampusu na Kitajskem ZANIMIVO su sem bil edini Slovenec, celo edini iz našega dela Evrope. Samo zame so naredili slovensko zastavo. Kitajci se hitro prilagodijo in spoštujejo vsakega človeka. Že v Sloveniji živi veliko Kitajcev. Kakšni so po značaju? Do nas prihajajo zelo različne informacije, ki dajejo prav takšne občutke. Vi pa ste imeli z njimi oseben odnos. Ko sem bil na Kitajskem, je bilo v Sloveniji pet tisoč Kitajcev. Danes jih je že dvanajst tisoč. To pomeni, da se je v štirih letih število Kitajcev pri nas več kot podvojilo. So garaški narod. Občudujem jih, ker so delavni; delajo ves čas, garajo od poldne do polnoči. Na Kitajskem sem gledal, kako so delali ceste. Stroj se ni ustavil niti za trenutek, ne ponoči, ne ob praznikih ... Ko ugotovijo, da se bo stroj pokvaril, pripeljejo drugega in odpeljejo starega. Delo se nikoli ne ustavi. Ne na cesti, ne v trgovinah, tovarnah. Ljudje delajo non stop. Zato ker morajo ali zato da preživijo? Ker imajo to v genih. Tudi jaz se mislil, da morajo delati za preživetje, a to ni res. Spoznal sem starejšega moža, vratarja, ki je imel 450 evrov pokojnine pri petintridesetih letih delovne dobe. On lahko kot upokojenec dela, kolikor hoče, brez zakonskih omejitev kot pri nas. Ta mož je ob nočnem delu v kam-pusu kot vratar zaslužil dodatnih 280 evrov. Tako dela že deset let. Država ne preganja zaposlovanje starejših. Kakšen odnos imajo do starejših ljudi nasploh? Starejše spoštujejo. Ni tako kot pri nas. Mogoče bi se prav Slovenci lahko veliko naučili od Kitajcev. Omenili ste že dve ljubezni v življenju, veslanje in kitajščino. Kaj pa tretja? Moji jutranji sprehodi. To me je naučil moj stari ata Anton. Bil je strasten lovec in mi je svetoval: »Tone, ko se boš oženil, vsako jutro pojdi od doma. Boš videl, da se boš bolje počutil.« Žena mi ni pustila, da grem med lovce tako kot ata in sem začel hoditi na sprehode. Tako je že dvajset let. Zjutraj vstanem četrt čez štiri, vzamem v roke kitajščino in pišem. Ko je ura deset do pete ure, se oblečem in grem na Dobeno. Pozimi s sabo vzamem baterijo in med sprehodom gledam in ponavljam pismen- Pri sedemdesetih letih kipi od življenjske energije ke. Običajno grem po cesti čez Loko, z adidaskami na nogah. Kakovostno obutev mi je nekoč svetoval tudi znani slovenski tekač Dušan Mravlje, ko sva skupaj tekla na Limbarsko goro: »Če nimaš dobrih copat, primernih za svojo težo, boš imel težave z nogami.« Ljudje se tega sploh ne zavedajo, ker se o tem premalo piše, pa tudi nasploh se ljudje premalo poglobijo v zadeve. S kakšnim namenom je potrebno iti zjutraj od doma? Stari ata je v šali vedno pravil, da doma ljudje »mrjejo«. Toda vsako jutro je potrebno prevetriti glavo in narediti plane za čez dan. Tudi Kitajci vedno trenirajo zjutraj, gledajo v sonce in zanimivo, objemajo drevesa. Zakaj drevesa? Če rečem malce v šali, po hrbtu te nihče ne more tako dobro zmasirati kot drevo. Te navade sem povzel po njih. Koliko kilometrov prehodite vsak dan? Običajno osem do deset, do Dobena ali do Rašice in nazaj. Kolikor mi je tisto jutro pač všeč. Včasih smo tudi do trije pohodniki, ki redno hodimo. Šli smo že večkrat peš na Brezje. Letos smo že bili. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Nagradno vprašanje V torek, 15. septembra 2015, je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišla švicarska predsednica Simonetta Sommaruga. Srečala se je s slovenskim političnim vrhom: z gostiteljem in predsednikom RS Borutom Pahorjem, s predsednikom Državnega zbora RS dr. Milanom Brglezom in predsednikom Vlade RS dr. Mirom Cerarjem. Na fotografiji vidimo predsednico Švice, Simonetto Sommaruga in predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se rokujeta z žensko in moškim iz Mengša. Vaša naloga je, da ugotovite, kdo je par in pisno sporočite njuna imena na naslov uredništva Mengšana. Vsi, ki bodo pravilno pismeno odgovorili in posredovali svoj naslov, jih čaka lepa glasbena nagrada, ki jo dobite po pošti. Besedilo: Uredništvo TT Mengšan ^11 MIHAELOV SEJEM 2015 23. sejem je pod streho Tudi letošnji tradicionalni sejemski dogodek je potekal na čudoviti lokaciji Športnega parka in drevoreda v Mengšu, v soboto, 26., in v nedeljo, 27. septembra 2015, tokrat pod okriljem domačega Kulturnega društva Mihaelov sejem in podjetja Toma, gostinske storitve. Na številnih stojnicah, razvrščenih ob Kulturnem domu in slikovitih sprehajalnih poteh Staretovega drevoreda in drevoreda Muljava ter na ploščadi v Športnem parku je bila na voljo pestra ponudba izdelkov lokalnega porekla, domače in umetnostne obrti, s kmetij in drugih domačih kakovostnih izdelkov. Manjkali niso niti raznovrstni izdelki za vsakdanjo rabo ter za ohranjanje zdravja. Predvsem pa je bilo zanimivo spoznavati tudi dejavnosti in ročne spretnosti pri izdelovanju s področja domače obrti, ki se vendarle še prenašajo in ohranjajo iz roda v rod. V Mengšu, kjer je glasba doma in kjer smo doma veseli ljudje, je bila tradicionalno bogata tudi bera spremljevalnih, obsejemskih dogodkov, ki so potekali pod velikim šotorom in na prostem. Res pester in zanimiv program, tako za najmlajše kot tudi za ljubitelje glasbenih zvrsti in animacijskih programov, kot tudi gledališki predstavi za otroke, so obiskovalci spremljali v velikem številu. Začelo se pravzaprav že v petek zvečer, sicer z zabavo za mlade, katerim pa se je pridružilo kar lepo število starejših obiskovalcev: na odru pa sta bila najprej Bac kvintet in nato še priznana žurerska skupina Mambo Kings. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno slavnostnemu odprtju sejma. Najprej je seveda za razpoloženje poskrbela Mengeška godba, po pozdravnih nagovorih predsednika KD Mihaelov sejem, Matjaža Repnika, in župana Franca Jeriča je o sejmih, v Mengšu je bil prvi prav pred sto osemdesetimi leti, v slavnostnem govoru spregovoril Anton Skok. Sejem, na katerem je sodelovala kar stotnija prodajalcev in razstavljavcev, je bil nato tudi uradno odprt. Počasi, toda vztrajno se je sejemsko in prireditveno območje polnilo z množico obiskovalcev, ki so prišli od blizu in daleč. Pod šotorom se je odvijal glasbeno-kulturni program: najprej je nastopil godalni orkester Glasbene šole Mengeš, nato učenci diatonične harmonike - šole Roberta Stoparja, zatem pa še člani mladega narodno-zabavnega ansambla Trobentica. Pred devetim Festivalom veteranskih godb, ki so prišle iz sedmih slovenskih mest, so se po nekaj letih premora spet »spopadle« ekipe v vlečenju vrvi, na ploščadi je potekala gledališka predstava za otroke - Pogumni jelen, po njej pa se je izkazal velik odziv mladih in tudi njihova vključenost v izvedbo atraktivnega, akrobacijskega promocijskega nastopa plesne šole. Pred pričetkom večernega programa je bil prostor pod šotorom namenjen ohranjanju ljudskega izročila s plesom in slovensko pesmijo, zato so sobotni popoldanski program, z izbranimi plesi in vrhunskimi nastopi, zaokrožile folklorne skupine iz Mengša, Lukovice in gostje s Hrvaške - KUD Januševec s tamburaši. Vnovič je navdušila vokalna skupina KD Antona Lobode iz Loke pri Mengšu - Rž. Zvečer sta za zabavo in ples poskrbela kar dva priznana narodno-zabavna ansambla: Mladi Dolenjci in Slovenski muzikanti. Oba sejemska dneva je Likovno društvo Mengeš pripravilo galerijo na prostem, željnim adrenalina pa so bile na voljo raznolike naprave zabaviščnega parka. V nedeljo, 27. septembra, je bila pod šotorom najprej maša na čast farnega zavetnika Sv. Mihaela in za božje varstvo pri prostovoljnem delu. Na povabilo organizatorjev sejma in Gasilske zveze občine Mengeš se je maše organizirano udeležilo več kot sto gasilk in gasilcev, tudi iz sosednjih gasilskih društev. Sodelovala je Mengeška godba in domači pritrkovalci. Sejemski kulturno-zabavni program je v soboto ubrano pričel Klub harmonikarjev Stopar, sledila je plesna skupina VIP Leaders, nato so razveseljevali mladi Avstrijci - Unter-kartner Power z narodno-zabavno glasbo. Popoldanski del nastopov pod šotorom so nadaljevali vrhunski glasbeni ustvarjalci skupine Kontrabant. S koncertnim nastopom se je tudi letos predstavil Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem. Na ploščadi je nastopila plesna skupina Yes Team - AIA Mengeš, nato so otroci zavzeto prisluhnili še eni gledališki predstavi - Gusarji. Tudi na tokratnem sejmu ni šlo brez tradicionalnega koncerta Mengeške godbe, ki je pod šotor in ob njem zbrala množico navdušencev ter jim postregla in jih navdušila z izvedbo skladb, tudi tistih, v katerih so kot vokalni solisti nastopili le njihove članice in člani. Na osnovi predloga komisije Turističnega društva Mengeš so podeljena štiri priznanja in dve zahvali za urejenost in izvirnost stojnic. Priznanja so prejeli: Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale, Kmetija pr' Ma-tožet iz Krašnje, Tatjana Švab iz Zg. Vetrna in Janez Širok iz Dolenje vasi, zahvale pa Verin vrt iz Metlike ter Čebelarsko društvo Mengeš. Ob zaključku 23. Sejma v Mengšu so godli in peli ter za dobro razpoloženje skrbeli ansambli Sicer, Trio Šubic in Kerlci. Program pod šotorom in na ploščadi je izvedlo šeststo štiriinsedemdeset nastopajočih, večinoma povsem ljubiteljskih skupin in posameznikov. Ko k temu številu dodamo še organizirane udeležence pri maši, potem lahko zapišemo, da je v okviru programa, katerega je pripravilo društvo, vključno z godbeniki - veterani, v dveh dneh, neposredno sodelovalo skoraj osemsto udeležencev. Želimo, da razumevanje in podpora naslednjemu sejmu ne bosta uplahnila in bosta ostala v okvirih, kot je bilo na 23. Sejmu v Mengšu. Hvala vsem, ki ste nam bili v oporo in pomoč - ni vas bilo malo in to nas veseli. Besedilo in foto: Matjaž Repnik, KD Mihaelov sejem 236^ Mengšan ^ september 2015 Sprehod po drevoredu, sprehod skozi spomine Vez z našo žlahtno tradicijo je tista, ki nas dela to, kar smo. Ljudje z občutkom za sočloveka in slovensko (slovansko?) dušo, ki nosi v sebi ustvarjalnega duha preteklih generacij. Ki se prenašajo iz roda v rod, iz duše v dušo ... Tokratna obeležitev Mihaelovega sejma ni tipična. Ne pišemo o programu po dnevih - poznate ga in dostopen je. Pa saj verjamemo, da smo se z večino vas, dragi bralke in bralci, v treh lepih zgodnjejesenskih dneh tako ali drugače srečali. Mi smo se z aparatom podali pod košate in še zelene krošnje drevoreda, da bi podoživeli pravo sejmarjenje - preden ga izbrišejo in pogoltnejo potrošniške navade velikih nakupovalnih centrov. Ja, saj imajo tam vse in še več, a nimajo tega, kar ponuja Mengeš vsako leto: prijetnega vznemirjenja, ko se bližaš stojnicam. Redarju, ki ti prijazno prišepne, kje najti parkirni prostor. Vonja po prekajenih rebrcih. Medu z dodatkom rdeče pese, ki je videti kot katran, a sladek, kot je lahko le slovenski med. Nasmehov na srečnih otroških obrazkih, ki že od morja ali pa celo od lanskega sejma sanjarijo o luna-parku. Klepeta z znanci in rokodelci, ki se z ljubeznijo in brez računice trudijo, da bi ohranili tiste narodove posebnosti, ki jih ne bo mogla poustvariti nobena kitajska tovarna. Zato je vsako leto vredno priti v Mengeš. Priti na Mihaelov sejem. Da se duša nasrka vsega, kar je na ogled za oči, da se ušesa naužijejo zvokov, kakršne znamo zagosti in zabren-kati le Mengšani. In tisti, ki vedo, kaj je pristno in domače. Ohranite lepe spomine! Najlepše stojnice so bile tiste, ki so ponujale izdelke domače obrti Besedilo in foto: E. V. Nekateri ponudniki so že stari znanci... Brez harmonike v Mengšu ne gre ... nekateri pa so dodatno popestrili ponudbo | BHBp jI Tudi za najmlajše je bilo obilo zabave Unikatni nakit je vse bolj priljubljen 'VJV^jnS M,!.-* HHMT T§r B? "I ■ ' -' -i' .' 'i-. -"■■'■! -Sar OTbr? f ■ ■ 55 v; V- *>:" r* | t i « m \\ » Deveti festival veteranskih godb v Mengšu V okviru 23. Sejma v Mengšu se je v soboto, 26. septembra, v Mengšu odvijal že 9. Festival veteranskih godb Slovenije, ki ga je tokrat gostila Veteranska sekcija Mengeške godbe. Namen festivala je že od samega začetka predstavitev delovanja veteranskih godb in njihovih programov ter druženje in izmenjava novih idej. Hkrati pa je srečanje že osem let tudi uvod v vseslovenski Festival za tretje življenjsko obdobje, ki vsako leto poteka v začetku oktobra v Ljubljani. Na letošnjem festivalu veteranskih godb se je prvič zbralo vseh sedem veteranskih godb. V letu 2015 sta namreč nastali dve novi, in sicer Godba veteranov »Gambrinus« Laško in Godba veteranov Žalec, ki sta tudi prvi nastopili. Nato so krajši koncert izvedle še Godba veteranov univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, Prleška godba Društva upokojencev Ljutomer, Godba veteranov Štajerske, KD Godba ljubljanskih veteranov in za konec še domača Veteranska sekcija Mengeške godbe, ki je obenem tudi najstarejša veteranska godba in v letošnjem letu praznuje 15-letnico delovanja. Gostitelji pod taktirko kapelnika Janeza Pera so s svojim zanimivim in raznolikim programom lepo zaokrožili predstavitvene nastope Podelitev priznanj sodelujočim godbam (na fotografiji: kapel-nik Mengeških veteranov. Janez Per, podpredsednik Zveze slovenskih godb, Boris Selko, mengeški župan, Franc Jerič in predsednik mengeških veteranov, Vido Vrhovnik godb. Po treh samostojno izvedenih skladbah so nato s solistom, klarinetistom Primožem Koscem, izvedli Avsenikovega Pastirčka, nato pa se jim je za konec na odru pridružila še Pevska skupina RŽ iz Loke, pod vodstvom Andreja Ropasa. Sledila je podelitev zahval za udeležbo ter skupen nastop vseh veteranskih godb, ki se bodo ponovno srečale prihodnje leto v Laškem. Festival so omogočili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njen predstavnik Daniel Leskovic, Zveza slovenskih godb, Občina Mengeš in župan Franc Jerič, KD Mihaelov sejem in KD Mengeška godba - sekcija veteranov. Posebna zahvala pa gre Turističnemu društvu Mengeš in predsednici Zorki Požar za pogostitev vseh veteranskih godb z »mengeškimi hvancati«. Besedilo: Maja Keržič Foto: Primož Hieng £jjf6 ^ J7 ■I AL Umetnine popestrile dogajanje Na 23. Mihaelovem sejmu smo razstavljali dva dni. Na določenem prostoru smo razporedili dvanajst stojal dnevno, na stojalih pa razstavili najmanj po štiri platna, tako da je bila zaokrožena razstava na prostem dostopna gledalcem iz vseh strani. Skupno število razstavljenih slik je doseglo okoli šestdeset eksponatov. Povabili smo več likovnih društev, a se je odzval le en razstavljavec, kar kaže na dejstvo, da sejmišča niso privlačna priložnost za slikarje. Besedilo in foto: Barbara Rabič Anka Sodec razstavlja krajinske slike ■d.. Ina Malus redno razstavlja svoja dela Majda Gartner dela plastike, || vkomponirane v sliko Plesalke Yes team na Mihaelovem sejmu V nedeljo, 27. septembra, se je na Mihaelovem sejmu predstavil del skupine Yes team. Odplesale so energični plesni miks tekmovalne točke in koreografij, ki so se jih naučile na Plesnem taboru. Tudi letos smo se udeleženke plesnega tabora, tokrat dan pred nastopom na sejmu, dobile in zabavale na "After party--ju''. S tem smo plesalke zaključile plesni tabor in odprle novo plesno sezono. Uradni treningi se začnejo 6. oktobra. Hip hop malčki bodo svoje prve hip hop korake spoznavali ob četrtkih, pionirji in mladinci pa bodo plesne gibe izpopolnjevali ob torkih in četrtkih. Besedilo in foto: Sanja Tomšič Nastop na "After party-ju" H MENGEŠKI UTRIP Veterani PGD Topole najhitrejši V septembru so se zaključila gasilska tekmovanja za veterane. V letošnjem letu smo se topolski gasilski veterani udeležili treh večjih tekmovanj: občinskega tekmovanja, srečanja gasilskih veteranov regije Ljubljana III v Gabrovki ter regijskega tekmovanja za starejše gasilce v Moravčah. Udeležili smo se tudi pokalnega tekmovanja za starejše gasilce v Polju pri Vodicah. Že zgodaj spomladi smo začeli z rednimi vajami in pridno vadili do zadnjega tekmovanja. Med letom smo imeli enkrat nekoliko več, drugič malo manj športne sreče na tekmovanjih. Na občinskem tekmovanju smo zasedli prvo mesto, na srečanju v Gabrovki smo imeli drugi najboljši čas, vendar so nam kazenske točke (glasno izgovorjena beseda) navrgle enajsto mesto, na regijskem tekmovanju v Moravčah pa smo imeli najboljši skupni čas, vendar smo kljub temu zaradi zapletov pri sojenju in kazenskih točk izgubili uvrstitev na državno prvenstvo za pičlih 80 stotink sekunde. Težave pri sojenju so se pojavile pri vaji raznoterosti, ko po končani vaji, ko je padla tarča, sodniki niso ustavili štoparic, ampak so merili čas, ko bi napadalec odložil cev pri vedrov-ki, čeprav je bil že v položaju »mirno«. Tako so sodniki šele po dveh minutah ustavili štoparice. Po naši pritožbi na vodjo tekmovanja je bilo ugotovljeno, da je bila vaja končana, ko je padla tarča, vendar sodniki niso izmerili točno časa. Pripisali so nam čas 24 sekund, čeprav ga ni nihče videl (samo eden od sodnikov se je spomnil, da je takrat pogledal na uro in je bil čas okoli 24 sekund). Zahtevali smo ponovitev vaje, vendar nam tega niso dovolili, dobili pa smo še deset kazenskih točk za napako prestopa (oblačenje izven označenega trimetrskega pasu). Zaradi majhnega zaostanka za tretjim mestom, ki je še prinašalo uvrstitev na državno prvenstvo, se je regijsko prvenstvo za nas končalo z grenkim priokusom. Vsako tekmovanje je zahtevno, zato se tudi od sodnikov pričakuje veliko znanja in izkušenj. Menimo, da vsi sodniki niso bili dovolj izkušeni za tako pomembno tekmovanje. Upamo, da bomo imeli naslednjič več sreče (tudi s sodniki). Za nas so bili rezultati zelo dobri. Veliko zaslug za dober rezultat je treba pripisati našemu mentorju Janezu Konciliju -Hrinovemu. S svojo strokovnostjo, nasveti in vztrajnostjo nas je bodril in nam pomagal odpravljati napake pri delu. Za vso požrtvovalnost se mu v imenu ekipe iskreno zahvaljujem. Prav tako pa gre zahvala desetarju Avgustu Alešu, ki je vedno že pred pričetkom vaje pripravil orodje in ga na koncu tudi pospravil, ter vsem članom ekipe, ki so redno hodili na vaje in na njih zavzeto sodelovali. Zaradi tega tudi rezultati niso izostali. Na isti dan, 12. septembra 2015, kot smo veterani končali tekmovalno obdobje za leto 2015, se je končala tudi letna liga gasilcev za pokal Gasilske zveze Slovenije. Na tekmovanju je v konkurenci članov B sodelovala tudi ekipa iz Topol. Na sedmih pokalnih tekmah od maja do septembra je naša ekipa osvojila skupno tretje mesto. To je zelo soliden oziroma vrhunski rezultat, saj v ligi nastopajo moštva, ki se redno uvrščajo na državno prvenstvo in olimpijado. Časi nastopajočih v kategoriji članov B pa so nedosegljivi za večino moštev tudi v kategoriji mlajših članov. Sedem tekem v sezoni pomeni žrtvovati sedem prostih sobot v času, ko gre večina ljudi na dopust, oziroma se odreči prostemu času v korist skupnim interesom ekipe oziroma društva. Veliko zaslug za takšno uvrstitev ima poleg zavzetosti vseh članov ekipe, ki se redno udeležujejo vaj in nastopov tudi mentor ekipe Janez Koncilija - Hrinov, ki člane vadi in jih spodbuja, da ne odnehajo in ne izgubijo volje in želje po uspehih. Vsem tekmovalcem v veteranski in članski ekipi ter mentorju hvala lepa za vsa prizadevanja in pripadnost društvu. Na pomoč! Besedilo in foto: tekmovalec v veteranski in članski ekipi gasilski častnik II. stopnje Peter Jemec Nov začetek - stres ali izziv Po dolgem vročem poletju je nastopila jesen. Mladinski center je spet zaživel, šole so ponovno odprle vrata, študenti nadaljujejo z izpiti, delavci se vračajo na delo po dopustu, nekateri so postali šolarji, drugi dijaki ali študenti, eni so uspeli najti zaposlitev, spet drugi so jo izgubili. Kako naprej, kako se znajti v novi situaciji ali novi vlogi, naj bo šolarju, dijaku, študentu, staršu, partnerju, zaposlenemu ali nezaposlenemu, je večno vprašanje sodobnega časa. Brez stresa ni izziva, brez izziva ni stresa, kako torej obvladovati stres, da bo ravno pravšnji, koristen za naše delovanje, smo se spraševali na prvi jesenski delavnici projekta Vidim prihodnost. Pri projektu Vidim prihodnost nadaljujemo z dejavnostmi za osebno rast mladih in vseh, ki si to želijo. Na voljo so motivacijske delavnice na izbrano temo, individualni treningi (coaching: prijave na drustvo.aia@gmail.com ali silva@mojopus.si) in pogovorna srečanja s predstavitvijo poklicev. Vabimo vas, da se nam pridružite. V novembru pa načrtujemo delavnico na temo Kako izbrati poklic in kako se odločiti za pravo šolo ali študij. Tema je še posebej aktualna za devetošolce in njihove starše ter za dijake zadnjih letnikov srednjih šol. Veseli bomo tudi vaših predlogov, vprašanj in prijav na e-na-slov: drustvo.aia@gmail.com. Vsak dan je nov začetek, veselimo se ga. Besedilo: Silva Abram Mengšan ^ oktober 2015 Izlet na Koroško V soboto, 19. septembra 2015, je TD Mengeš organiziralo avtobusni izlet v Slovenj Gradec in Libeliče. V jutranjih urah smo se odpravili s parkirnega prostora za Kulturnim domom v Mengšu in malo pred deveto uro prispeli v Slovenj Gradec, kjer nas je sprejela lokalna vodička Hermina Šegovec. Najprej nas je vodila v najstarejšo lectarno v Evropi - Hišo mojstrovin Perger, kjer nas je sprejel lastnik - mojster Hra-broslav Perger z ženo. Njihovi izdelki iz lecta in sveče iz čebeljega voska ter video, ki nam ga je prikazal potrjujejo, da je res pravi mojster na tem področju. Pot smo nadaljevali v Legen, kjer smo si ogledali lepo urejen kulturni spomenik - podružnično cerkev sv. Jurija. Tam nas je pričakal Marjan Kos, ki nam je razložil celotno zgodovino cerkve in kako so jo obnavljali. Pot nas je vodila nazaj v Slovenj Gradec, kjer smo si ogledali znamenitosti Slovenj Gradca, med drugim grad, kjer ima slovenjgraška občina svoje prostore. V mestu smo si ogledali še cerkev sv. Elizabete. Po ogledu mesta smo se odpeljali proti Dravogradu, kjer smo si v Podklancu ogledali Turistično kmetijo Klančnik. Po ogledu kmetije, kjer smo imeli tudi degustacijo njihovih izdelkov, smo se odpravili s turističnim vlakcem do lovske koče, v kateri smo videli razstavo lovskih trofej. Pot z vlakcem vodi skozi gozdni rezervat, v katerem gojijo gozdne živali. Po povratku na kmetijo so nam pripravili mini tržnico. S kmetije nas je pot vodila proti Libeličam, kjer nas je pričakala njihova lokalna vodička Nataša Knez in nam razka-zala edino še ohranjeno slovensko kostnico v obliki rotunde, farno cerkev sv. Martina in muzej v starem župnišču, kjer je ohranjena črna kuhinja, v nadstropju pa so razstavljeni razni propagandni materiali iz obdobja plebiscita. Za zaključek v Libeličah smo si ogledali še njihov muzej kmetijstva, v ka- Ogled slovenjgraških znamenitosti terem so razstavljena kmečka orodja iz minulega obdobja z opisom del in življenja na kmetijah. Proti večeru smo se odpravili nazaj proti Slovenj Gradcu, kjer nas je čakalo pozno kosilo. Kaj vse smo videli in doživeli, si oglejte na spletni strani www.td-menges.si v fotogaleriji. Besedilo: Franc Zabret Foto: arhiv TD Mengeš Bralni večer V okviru Društva za študije kontemplativnih tradicij je v torek, 22. septembra 2015, v knjižnici v Mengšu, potekal peti bralni večer. Nadaljevali smo z branjem pisem stoiškega filozofa Seneke, v katerih nas s praktičnimi vajami spodbuja k samovzgoji v smislu vrlinskega življenja. Avtor nas napotuje na oblikovanje prioritet v življenju. Večina ljudi si najprej poskuša pridobiti materialno imetje, vzgojo duha pa bi imeli samo za nekakšen dodatek v kasnejših letih. Seneka uči, naj delamo oboje hkrati. Prav tako daje pravo mero bogastvu in revščini. Vprašati se moramo, ali ni to, kar imamo, že preveč? Kot se na primer danes, kadar ne dosegamo zamišljenega standarda, počutimo revne. Avtor pravi, naj se za vajo prestavimo na drug konec sveta ali v drugo dobo kajti »v vsaki dobi je tistega, kolikor zadostuje, enako mnogo«. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite pri poglabljanju v iz- brane teme v torek, 20. oktobra 2015, ob 19.30, v knjižnici v Mengšu. Besedilo: Društvo za študije kontemplativnih tradicij Foto: R. Bokan »Kdor potrebuje bogastvo, se zanj boji, nihče pa ne uživa dobrine, če je zanjo v skrbeh, zmeraj si želi še več. In medtem, ko razmišlja, kako bi to kar ima, še pomnožil, pozablja svoje imetje uporabljati. Daje si izstavljati račune, leta po forumu, lista po dolžniški knjigi in postane iz gospoda navaden oskrbnik.« (Seneka: Pisma prijatelju Luciliju) HT Mengšan MENGEŠKI UTRIP Gasilski tabor od 19. do 22. avgusta Taborno mesto letošnjega leta je bil Ankaran ... Deževen, sončen, blaten, prijeten, glasen ... Že prvi dan smo imeli obilico vsega. Po prihodu v počitniško naselje smo prevzeli spalnice v hiški Rakovica in po namestitvi smo odšli na spoznavni sprehod po naselju. Ta se nam je obrestoval, ker je naselje veliko, prijetno in nudi veliko možnosti zabave. Kopanje v morju in bazenih pa smo odložili na naslednje dni. Delovna zavzetost Dobra obiskanost tabora Jutranje telovadbe so nam pred zajtrkom vlile polno delovnega elana, dobra hrana pa nam je napolnila mišice za delo in možgančke za učenje. Naše pridne mlade gasilce so obiskali tudi gostje iz Mengša, in sicer Franc Jerič - župan, Bogo Ropotar - podžupan, Franci Hribar - predsednik CZ Mengeš in Janez Koncilija -predsednik GZ Mengeš. Ogledali so si naše delo in taborno mesto, z nami pojedli kosilo in se udeležili naše prostočasne aktivnosti. Sveži zrak in dobra družba sta osnovi za brihtne glavice, zato smo obdelali veliko tem: • prva pomoč, 2. del (pionirji in mladinci) • organizacija in vodstvo Gasilske zveze Mengeš (pionirji in mladinci) • prva pomoč, 1. del (pionirji in mladinci) Prosti čas je bilo najlepše preživeti v vodi • veščina naravoslovec - gozdar (mladince) • veščina plavalec (pionirji) • veščina preventivec (pionirji) • veščina bolničar (mladinci) Ker pa smo bili na predavanjih pridni in smo usvojili polno novih znanj, izpiti niso bili težki. Nove značke in čini so doseženi po optimističnih pričakovanjih. Debeli rtič smo zapustili s polnim košem sonca in dobrih vtisov. Besedilo in foto: Mateja Kržin Loške starejše gasilke gredo na državno prvenstvo Po letošnjem prvem mestu starejših gasilk in tretjem mestu starejših gasilcev na Občinskem gasilskem tekmovanju GZ Mengeš v Topolah sta se obe ekipi iz Loke uvrstili na regijsko tekmovanje Ljubljana III, ki je potekalo v soboto, 12. septembra, v Moravčah. Moška ekipa je zaradi objektivnih težav s svojo sestavo zasedla 21. mesto med dvaindvajsetimi ekipami, ženska ekipa pa je z najboljšim časom v vaji s hidrantom in manjšimi napakami v vaji raznoterosti z 2. mestom med desetimi ekipami dosegla odličen uspeh in uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo v letu 2016. Kraj in datum tekmovanja še nista določena. Volja in trud sta bila po nekaj letih dela poplačana. Veselje med gasilkami je bilo veliko, dobro pa se zavedajo, da jih s to lepo uvrstitvijo čakajo tudi večje obveznosti. Na državno prvenstvo se bo treba kar najbolj pripraviti, za to pa bo treba veliko vaj in odrekanja. In mislim, da to - Justini Jerič, Minki Repanšek, Rezki Podboršek, Andreji Andrič, Marinki Ručigaj, Marjani Brojan, Vidi Strajnar in Jelki Purnat - ne bo pretežko, saj ima večina njih gasilstvo v krvi že od mladih nog. Mentor Mengšan Robert Ručigaj pa je porok, da bodo priprave na prvenstvo potekale v delovnem, a prijetnem vzdušju. Besedilo in foto: Jože Brojan Volja in trud sta bila poplačana Srce Slovenije na Mihaelovem sejmu 23. Mihaelov sejem v Mengšu je tudi letos potekal v znamenju zanimivega programa, različnih dogodkov in prireditev v organizaciji Turističnega društva Mengeš. Razvojni center Srca Slovenije se je na sejmu predstavil z vsemi svojimi aktivnostmi, predvsem na področju turizma, lokalne samooskrbe in podjetništva. Obiskovalce so zanimali dogodki in prireditve, ki so jih v centru poimenovali Jesenski potepi po Srcu Slovenije. Obiskovalci so z navdušenjem sprejeli povabila na dogodke v okviru Vikendov odprtih vrat, ki pričarajo vrsto doživetij s posebnimi ugodnostmi in presenečenji. Zaključilo se je prvo potepanje od Litije do Polšnika, od Dol do Geossa, in sicer v času Mihaelovega sejma. Naslednje jesensko potepanje pa poteka v času od 23. do 25. oktobra v Kamniku, kjer se bo razvajalo z Okusi Kamnika, odkrivala se bodo mojstrska znanja in lepote narave v Srcu Slovenije. Številni obiskovalci so bili nad povezovanjem lokalnih okolij navdušeni in prepričani, da je tovrstno delovanje prava pot za dosego ciljev v smeri povečanja kakovosti življenja. Na sejmu se je predstavila tudi točka VEM, ki jo izvaja Razvojni center Srca Slovenije v podporo za podjetja in podjetnike. Na točko VEM (Vse na enem mestu) v Mengeš in Litijo prihajajo bodoči podjetniki (s.p ali d.o.o.) , ki pridobijo vsa svetovanja pred pričetkom opravljanja dejavnosti ali tudi Hj.SRtt SLOVENJ * Cl Stojnica je bila bogato založena s promocijskimi brošurami obstoječi podjetniki, ki opravljajo postopke sprememb ali odjave. Mihaelov sejem je minil s prijetnim druženjem, ugodnimi nakupi ter koristnimi informacijami s promocijskim gradivom Razvojnega centra srca Slovenije. Besedilo in foto: Anita Molka Na simbolu Planinske zveze Slovenije Nekaj najzvestejših pohodnikov »dobenskih poti«, ki jo organizira TD Dobeno vsako zadnjo soboto v mesecu, je na enem od pohodov, ko smo v lepem vremenu na enem od razgledišč uživali v pogledu na naše gore, sklenilo sprejeti zahtevnejši izziv. Dogovorili smo se, da obiščemo goro, simbol slovenske planinske zveze, ki je za večino pravih gornikov tudi naša najlepša gora. Odločili smo se za dvodnevni pohod s startom na Vršiču, od koder smo krenili ob četrt čez šest. Pot nudi prekrasne poglede na gore nad Vršičem, proti Triglavu, gore nad Trento ... Ni se nam mudilo, uživali smo v razgledih, opazovali gamse na paši in kozoroge, ki so se občasno prikazali ob naši poti. Čeprav so nam oblaki občasno zakrili nekatere gore in doline, smo na poti uživali in kljub zahtevnem zadnjem delu poti proti vrhu, kjer je bila potrebna zbranost in previdnost (kakšna dodatna oz. obnovljena markacija bi bila dobrodošla), smo po dobrih šestih urah dosegli vrh. Vrh Jalovca! Prekrasen pogled iz Trente Po zasluženi malici, obvezni fotografiji in še zadnjih pogledih z vrha smo se spustili do zavetišča pod Špičkom, kjer smo prenočili. Zjutraj smo po zajtrku nadaljevali našo pot v Zadnjo Trento, kjer smo obiskali Kekčevo domačijo, nato pa smo si v koči pri izviru Soče privoščili »štrudel« in kavo. Po krajšem počitku smo se napotili proti Vršiču, našem izhodišču. Ta del poti je dokaj udoben, saj del poti vodi po stari Vršiški cesti, proti vrhu pa se zopet odprejo lepi razgledi proti Trenti in goram, ki jo obkrožajo. Preživeli smo dva čudovita dneva v Julijcih in prav je, da se zahvalimo našemu izkušenemu vodniku Tomažu Špornu, ki je izbral res lepo pot, pot ki ostane v spominu in spodbuja obisk gora. Besedilo in foto: T. Vidrgar Dobra volja na vrhu Jalovca H MENGEŠKI UTRIP Sončki na Šuštarski nedelji v Tržiču V nedeljo, 6. septembra 2015, smo se plesna skupina Sončki zavrteli v Tržiču na Šuštarski nedelji. V Tržič smo prišli okrog malo pred deseto, kjer so nas zelo prijazno sprejeli. Že prej smo dobili VIP dovolilnice, da smo se lahko z avtomobili pripeljali prav v središče dogajanja, saj bi drugače trajalo kar precej časa, da bi prišli do tja. Na vrsti smo bili malo pred enajsto uro. Najprej so o nas povedali nekaj besed, naredili kratek intervju z učiteljico Moniko Rozman, ki ji sicer pomagam tudi Bernarda Rozman, nato pa zaplesali kar štiri plese. Najprej smo šli z vlakom na pot okoli sveta, nato smo povedali, kam se je skril medvedek Jaka, pokazali, kakšni smo, ko smo srečni, in se ob Avsenikovi melodiji veselili, ker smo mladi. Občinstvo je bilo nad nami neverjetno navdušeno, prav tako pa tudi župan Borut Sajovic, s katerim smo se fotografirali. Za konec smo se posladkali z zasluženo nagrado - slastnim krofom in se pred odhodom domov še sprehodili po stojnicah. Bil je čudovit dan in Sončki smo hvaležni in veseli, da smo smeli biti del te zgodbe! Sicer pa smo Sončki plesna skupina otrok s posebnimi potrebami, trenutno predvsem z Downovim sindromom, ki uživamo v plesu, dobri glasbi in družbi. Smo člani Medobčinskega društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, kateremu smo se pridružili letos, sicer pa smo prej samostojno delovali že nekaj let. Srečujemo se enkrat na teden, ob petkih ob 17:15, v telovadnici Podružnične osnovne šole Voklo. Plešemo otroške plese, radi pa imamo tudi harmoniko, tako da z veseljem zaplešemo tudi na kakšno narodno-zabavno pesem. Vsako leto imamo nekaj nastopov, marca letos smo med drugim skupaj z ansamblom Saša Avsenika nastopili v oddaji Slovenski pozdrav. Besedilo: Bernarda Rozman Foto: Radio Gorenc Na Ullwilla instrumente so zaigrali različne pesmi I__ .■ - M Nastop glasbene skupine Strune Medobčinskega društva Sožitje S polurnim programom v Oranžeriji v Mengšu je glasbena skupina Strune Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša nastopila 17. septembra. Pod mentorstvom Stanke Kač so na Ullwilla instrumente zaigrali različne pesmi, od ljudskih do Ode radosti. Utrinki so bili veličastni. Glasbeniki so namreč pravi mojstri, nepozabno doživetje pa je ustvarilo tudi lepo, toplo in sončno vreme. Besedilo in foto: Tatjana Novak, predsednica Mengšan ^ oktober 2015 Starševski izlet v Dolomite Po programu Medobčinskega društva Sožitje občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin s sedežem v Mengšu smo že dvanajsto leto zapored organizirali starševski izlet. Letošnje leto so bili 19. in 20. septembra 2015 na sporedu Dolomiti. Tako smo se v soboto, 19. septembra, v zgodnjih jutranjih urah odpeljali po primorski avtocesti mimo Sežane in naprej do jugovzhodnih obronkov Dolomitov. Po vožnji preko Padske nižine smo si najprej ogledali mesto Bellun, ki leži ob stičišču dveh rek in se razprostira na skalni pečini. Tekoče stopnice so nas popeljale do mestnega jedra, kjer nam je njegove zanimivosti predstavila naša vodička Erika. Sledila je vožnja v dolino Vajont, ki je bila leta 1963 prizorišče velikanskega podora, saj se je z gore Toc v umetno akumulacijsko jezero zrušil podor, visok val je poplavil dolino in povzročil strašno katastrofo. Skozi mesto Langarone smo nadaljevali pot po dolini reke Piave do vasi Piave di Cadore, ki je rojstni kraj slikarja Tiziana. Ogledali smo si župnijsko cerkev, Tizianovo rojstno hišo in muzej očal. Pot smo nadaljevali proti jezeru Misu-rina, kjer smo imeli krajši postanek in si postregli z dobrotami, ki so jih pripravile pridne roke naših članic. Sledila je čudovita panoramska vožnja, kjer smo občudovali Dolomite. Najvišji vrhovi trojne gore, Tre Cime di Lavaredo, visoki 2.999 metrov, so se kopali v sončnem siju in mogočno kraljevali nad dolino. Vreme je bilo prekrasno, nebo sinje, razgledi božanski. Prispeli smo v Cortino d'Ampezzo, ki je svetovno smučarsko središče. Iz Cortine smo se odpeljali po zaviti gorski cesti z vmesnimi panoramskimi postanki do prelaza Passo di Pordoi. Pot smo nadaljevali do Canaceja, kjer smo prenočevali. Naslednji dan smo se preko doline Taso usmerili proti južni Tirolski in glavnemu mestu Bolzanu. Sprehodili smo se do katedrale in mestnega muzeja. Ogledali smo si znamenitega »ledenega človeka« Otzija. Zgodaj popoldne smo se odpeljali proti jugu do mesta Trento. Ljudje se tu ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom. Sledil je ogled mesta. Dvodnevno potovanje smo zaključili z pokušino odličnih vin tega področja v lokalni vinski kleti. V poznih večernih urah smo se vračali domov polni lepih doživetij. Besedilo: Metka Mestek in dr. Tatjana Novak Foto: Metka Mestek Brezplačna delavnica Kako se samozaposlim Razvojni center Srca Slovenije skupaj s podjetjem Data, d.o.o. zagotavlja podporno okolje za podjetništvo v Osrednjesloven-ski regiji v okviru mreže Javne agencije SPIRIT. Postopki registracij in osnovno svetovanje za podjetnike se izvajajo na VEM točkah v Litiji, Mengšu in v Ljubljani. Poleg svetovalnih storitev in postopkov registracij in sprememb podjetij izvajamo tudi brezplačne tematske delavnice za potencialne podjetnike ter mikro, mala in srednja podjetja (MSP), s področja ustanavljanja podjetij, oblikovanja poslovne ideje, izvajanja poslovnih procesov, pridobivanja razvojnih sredstev in drugih aktualnih vsebin. Konec oktobra bomo v Mengšu skupaj z AIA - Mladinskim centrom Mengeš izvedli brezplačno delavnico za potencialne podjetnike »Kako se samozaposlim?«. Vsebina delavnice: • Ali naj registriram s.p. ali d.o.o.? (pomembne razlike) • Kakšno mora biti ime podjetja? • Kje imam lahko sedež in kako je s poslovnim prostorom? • Koliko dejavnosti lahko registriram in katere? • Kakšen je postopek registracije in koliko stane? • Kakšni so postopki po registraciji podjetja? • Kako in kdaj postanem zavezanec za DDV? • Kako pridobim za podjetje davčno številko? V drugem delu delavnice se nam bo predstavil podjetnik, ki bo delil svoje izkušnje z ustanovitvijo in vodenjem podjetja. Lokacija in termin delavnice: Mengeš, Mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, petek, 23. oktobra 2015, od 16. do 18. ure. Več informacij o ostalih delavnicah na podjetniškem portalu Srca Slovenije: www.srce-slovenije.si/podjetnistvo. Prosimo za potrditev udeležbe na delavnici na telefon: 01/ 89 62 710 (VEM točka Litija) ali po e-mailu: info@razvoj.si. Več informacij o ostalih delavnicah na podjetniškem portalu Srca Slovenije: www.srce-slovenije.si/podjetnistvo. Prosimo za potrditev udeležbe na delavnici na telefon: 01/ 89 62 710 (VEM točka Litija) ali po e-mailu: info@razvoj.si. Besedilo: Anita Molka TT Mengšan fl 2 Skakalni upi iz SSK Mengeš ubranili »Stanleyja« Obetavni smučarski skakalci iz SSK Mengeš so septembra osvajali kolajne skoraj tako, kot da bi obirali grozdje v vinogradu, ki je bogato obrodil. Odlične nastope so kronali s skupno zmago v alpsko-jadranskem pokalu, že drugo zapored v tem tekmovanju, v katerem ob slovenskih upih sodelujejo še avstrijski in italijanski. Varovanci Aleša Selaka so na štirih postajah zbrali kar 1.636 točk, skoraj sto več od drugouvrščenega SSD Stol Žirovnica. Na tretjem mestu je pristala SSK Alpina Žiri (1.169), četrti je bil NSK Tržič FMG (885), peti SD Dolomiti (725) itn. »Mengšani« so prepričljivo ubranili lovoriko, ki ji rečejo tudi » Stanley«, potem ko so niz uspehov z junijskih preizkušenj v Sebenjah pri Tržiču in Celovcu prejšnji mesec nadaljevali v Trbižu in Žirovnici. Na tekmi v Italiji sta močnem nalivu zmagi slavila Alen Pesto-tnik (v konkurenci do sedem let) in Nik Bergant Smerajc (do osem let), lepo število točk pa sta prispevala tudi tretjeuvrščena Benjamin Bedrač (do devet let) in Taj Ekart (do enajst let). Še uspešnejši pa so bili skakalci iz SSK Mengeš nato v Žirovnici, kjer so navdušili s petimi uvrstitvami med najboljšo trojico. Na najvišjo stopničko je znova skočil Bergant Smerajc, ob njem pa sta z vso konkurenco opravila še Bedrač in Ekart, Pestotnik pa je na finalu - tako kot Timo Šimnovec (do osem let) - osvojil drugo mesto. Posamičnih skupnih zmag v pokalu Alpe Adria so se veselili Ekart, Bergant Smerajc in Pestotnik, Bedrač pa je moral premoč priznati zgolj Beljačanu Sandru Morgensternu, nečaku olimpijskega in svetovnega prvaka Thomasa Morgensterna, ki je lani sklenil svojo bogato skakalno kariero. Podobno uspešni so bili Selakovi nadobudneži septembra tudi v pokalu Cockte. V Mostecu je ob Pestotniku (do devet let) vse tekmece preskočil tudi Jure Močnik (do štirinajst let), Bergant Smerajc (do devet let) pa je bil drugi, tako kot Ekart (do dvansjt let) v Žireh. V Bohinju sta prvi mesti osvojila Pestotnik in Bedrač (do let let), tik pod vrh sta znova skočila Bergant Smerajc in Ekart, prvič pa se je kot tretjeuvrščena na oder za najboljše povzpela Anja Ku-kar (do devet let). Bedrač je z zmago odlično formo potrdil tudi na Gorenja Savi, kjer si je številko ena pred imenom in priimkom priskakal tudi Igor Teodor Herbstritt (do enajst let), medtem ko sta si Bergant Smerajc in Pestotnik delila tretje mesto. V Kranju so konec prejšnjega meseca izvedli tudi državno prvenstvo za dečke do štirinajst let, na katerem se je s srebrno kolajno ovenčal Močnik. Če pa bi doskočil v telemark, bi se veselil naslova prvaka. Anže Lanišek in Matjaž Pungertar pa sta barve mengeškega kluba dostojno zastopala med svetovno elito v veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS). Medtem ko je 19-letni Domžalčan v Čajkovskem, Almatiju in Hinzenbachu nanizal osmo, dve 12., 21. in 25. mesto, je šest let starejši Vrhpoljčan v Rusiji in Kazahstanu iztržil 14., 15., 19. in 26. mesto. Omeniti je treba še nordijskega kombinatorca Leona Šarca, ki si je s 17. mestom v Winterbergu priskakal in pritekel doslej najboljšo uvrstitev v alpskem pokalu, nove točke v tem tekmovanju pa je s 24. mestom osvojil v Hinterzartnu. Besedilo in foto: Miha Šimnovec Mesec oktober smo v skakalnem društvu pričeli z organizacijo tekme v smučarskih skokih, ki se je odvijala 3. oktobra 2015 v Skakalnem centru Zaloke v Mengšu. Tekma je štela za Slovenski pokal dečkov in deklic starosti deset in enajst let. Ob udeležbi sedemindevetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz cele Slovenije se je zmage veselil Andrej Razpotnik iz Zagorja, drugo in tretje mesto pa sta zasedla domača matadorja - Pestotnik Alen in Bedrač Benjamin (vse kategorija dečkov do deset let). Med leto starejšimi dečki je zmago slavil Kranjčan Benedik Tadej, drugega mesta pa se je veselil domačin Herbstritt Igor Teodor. Med dekleti do starosti enajst let je zmagala najstarejša hči iz skakalne dinastije Prevc - Nika Prevc. V absolutnem seštevku smo podelili še medalje prvim trem uvrščenim v kategoriji 17. memoriala Mengša, v spomin na nesrečo naših članov pri Naklem. Kljub temu, da je tekmo ogrozila dopoldanska deževna ploha, so prizadevni organizatorji in člani tekmo izpeljali brezhibno ter z navdušenjem pozdravili tudi ostale štiri domače tekmovalce v konkurenci. Ob prijetnem športnem dogodku, bogatem srečelovu, palačinkah in pečenem odoj-ku dež resnično ni pokvaril razpoloženja. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili prireditev. Mengšan f oktober 2015 Vrhunski uspeh plesalcev iz Mengša na svetovnem prvenstvu Člani Slovenske državne reprezentance v street show plesih - Katja Reven, Nina Tuma, Maja Tuma, Nika Čadež in Samo Kunej so dosegli 2. in 7. mesto. V Ostravi na Češkem je od 24. do 27. septembra potekalo Svetovno prvenstvo v street show plesih 2015. j y Svetovni podprvaki. Foto: PK Miki Med nastopom otroške street formacije. Foto: Mojca Likar Prvenstva se je udeležilo več kot dva tisoč tekmovalcev iz štirinajstih držav. Številna Slovenska reprezentanca je osvojila kar štiriintrideset medalj in ostale vrhunske uvrstitve v sedemnajstih disciplinah. Med njimi tudi Mengšani, člani PK Miki iz Domžal: Katja Reven in Nina ter Maja Tuma 2. mesto in naslov svetovnih podprvakov v kategoriji street dance show formacija mladinci s točko »The secret life of puppets«. Trenerja in koreografa plesne točke sta Anja Juric in Andraž Mrak. Mladinci so tako že drugo leto zapored postali viceprvaki. Nika Čadež in Samo Kunej sta osvojila sedmo mesto v kategoriji street dance show formacije - otroci s točko »Gasilci«. Tudi tokrat sta bila trenerja in koreografa Anja Juric in Andraž Mrak. Mladi plesalci, stari do enajst let, so s pripravami in nastopom na tako velikem tekmovanju pridobili veliko dragocenih izkušenj. Besedilo: Mojca Likar Smučarska sezona je pred vrati Da čas beži hitro, smo navajeni že prav vsi. Komaj smo v smučarskem društvu postorili vse, kar je potrebno za izvedbo nove sezone, je sneg že pobelil vrhove gora. V smučarskem društvu jo bomo začeli z že tradicionalnim suhim slalomom na Mengeški koči, 14. novembra. Gre za tek s smučarskimi palicami med slalomskimi količki in je namenjen prav vsem. Proga je speljana po travnatem pobočju tako, da je izbira obutve tudi pomembna. Pripravili bomo dve progi, in sicer krajšo, ki je nekaterim že dobro poznana, ter daljšo, ki bo nekoliko bolj zahtevna in namenjena bolje kondicijsko pripravljenim športnikom, ki si želijo nekoliko drugačne tekaške preizkušnje. V cilju bo že kot vsako leto doslej dišalo po pečenem kostanju. Upamo na lepo in sončno soboto. Letos prvič organiziramo dvodnevni sejem rabljene smučarske opreme. Zadnjo soboto in nedeljo v novembru se bo prodajalo in kupovalo na sejmu v objektu Slamnik na Slovenski cesti 28. Spomin na uspešno izvedene tekme v veleslalomu na Mengeški koči je še svež, tako da upamo na veliko pošiljko snega v začetku decembra, da se bomo lahko pomerili na Miklavževem veleslalomu. Sicer pa bomo tudi letos pripravili Mengo pokal, ki vključuje tri tekme v veleslalomu. Peljali vas bomo na vsaj en smučarski izlet. Vse aktualne dogodke in novice lahko spremljate na strani www.facebook.com/smucarsko.menges. Veseli bomo vaše udeležbe in sodelovanja na vseh dogodkih, novih članov, mnenj in predlogov. Besedilo: Aleš Janežič, SD Mengeš 247^ Mengšan ^ september 2015 H ŠPORT Pričela so se tekmovanja v namiznem tenisu Prvi OT za mladince in mladinke 5. septembra je bil v Cerknici 1. odprti turnir za mladince in mladinke. Nastopilo je šest tekmovalcev in tri tekmovalke. Pri mladincih je Aljaž Frelih osvojil četrto mesto, Nejc Erjavec 5. mesto in Tim Pavli 11. mesto. Še uspešnejše so bile tekmovalke v mladinski konkurenci. Aleksandra Vovk je osvojila 2. mesto, Katarina Stražar je bila 3. Ana Tofant pa je osvojila 5. mesto. Katarina Stražar blestela na 1. OT za kadete in kadetinje 13. septembra je bil v Velenju 1. odprti turnir za kadete in kadetinje. Na turnirju so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz 24 slovenskih namiznoteniških klubov. Mengeš so zastopali štirje tekmovalci in štiri tekmovalke. Pri kadetih se je Tilen Šalja uvrstil med šestnajst najboljših kadetov v Sloveniji. Med kadetinjami pa je Katarina Stražar dokazala je najboljša kadetinja v Sloveniji. Suvereno je osvojila prvo mesto brez izgubljenega niza. Uspeh je dopolnila Vita Kobetič. Za uvrstitev v finale se je pomerila s klubsko kolegico Katarino in osvojila 3.-4. mesto. Sara Stražar je bila 5.-8. Imeniten reprezentančni uspeh Mengšank na Croatia open ITTF Katarina Stražar in Aleksandra Vovk dvakrat na najvišji stopnički! Od 16. do 20 septembra je bil v Varaždinu na Hrvaškem mednarodni turnir v kadetski in mladinski kategoriji. V slovenski reprezentanci so nastopile tri Mengšanke, med kadetinjami Katarina Stražar in Aleksandra Vovk, pri mladinkah pa Ana Tofant. Na turnirju so nastopili tekmovalci iz 28 držav iz celega sveta. Slovenci so bili uspešni v vseh kategorijah in kar štirikrat poslušali Zdravljico. Katarina in Aleksandra sta v ekipnem delu tekmovanja dosegli imeniten rezultat z osvojitvijo prvega mesta. V skupinskem delu sta najprej premagali Hrvaško, nato pa še Rusijo B, vse z rezultatom 3 : 0 in se uvrstili v Finalni del tekmovanja. V finalnem delu sta najprej premagali ekipo Poljske s 3 : 0, nato v polfinalu Belgijo s 3 : 0 in v finalu Rusijo A z rezultatom 3 : 1. Uspeh sta ponovili tudi v kategoriji dvojic, kjer sta prav tako osvojili prvo mesto. Najprej sta premagali Poljsko dvojico s 3 : 1, nato v četrtfinalu Madžarki, v polfinalu sta premagali Rusinji, v finalu pa še Čehinji vse z rezultatom 3 : 1. Na celotnem turnirju sta Katarina in Aleksandra izgubili le tri nize. Z osvojitvijo dveh prvih mest sta po mnenju selektorja Jožeta Urha dosegli enega največjih uspehov v ženski kadetski konkurenci. Uspeh je dopolnila Ana Tofant, ki je z reprezentančno kolegico Tamaro Pavčnik osvojila bronasto odličje. V Polfinalu sta izgubili s kasnejšima zmagovalkama. Za uspešen nastop čestitke igralkam in klubskemu trenerju Davidu Orešniku. Razglasitev najboljših v tekmovanju parov med kadetinjami Prvi OT MRNTZ v namiznem tenisu V Logatcu je bil 20. septembra prvi odprti turnir ljubljanske regije v namiznem tenisu. Na turnirji so nastopili vsi klubi iz ljubljanske regije. Med njimi 16 tekmovalcev NTS Mengeš. Rezultati: Učenci 2.-3. razred: Učenci 6.-7. razred: • Luka Jokič 1. mesto • Jaka Goltnik 3.-4. mesto Učenke 2.-3. Razred: • Dejan Jokič 3.-4. mesto • Ula Guček 2. mesto Učenke 6.-7. razred: Učenci 4.-5.razred: • Eva Šobar 1. mesto • Jan Šobar 3.-4. mesto Učenke 8.-9. razred: • Maj Guček 5.-8- mesto • Sara Stražar 3.-4. mesto Učenke 4.-5. razred: • • Učenci 8.-9. razred: • Neža Pogačar Žun 1. mesto • Tilen Šalja 1. mesto 25. Kajuhov turnir - odprto prvenstvo Ljubljane Na Kodeljevem je 26. in 27. 9. nastopilo preko 220 tekmovalcev iz vse Slovenije v kategorijah od mlajših kadetov do članov in rekreativcev. Prvenstvo je odprl ljubljanski župan Zoran Jankovič, priznanja pa sta podeljevala najboljši slovenski namiznoteniška igralca Edvard Vecko in Bojan Tokič. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno. Rezultati Megšanov Rezultati Mengšanov ekipno: posamično: Mlajše kadetinje: Mlajše kadetinje: 1. mesto • Gaja Kobetič 1. mesto Kadeti: Mladinci: 3.-4. mesto • Nejc Erjavec 1. mesto Kadetinje: • Tim Pavli, Bor Rutar 3.-4 3.-4. mesto mesto Mladinci: Mladinke: • Mengeš 1: 1. mesto • Aleksandra Vovk 1. mesto • Mengeš 2: 2. mesto Članice: Mladinke: 1. mesto • Ana Tofant 1. mesto Besedilo in foto: Mlaj 24^ Mengšan ^ oktober 2015 Košarkarski turnir trojk V soboto, 19. septembra, je potekal četrti košarkarski turnir trojk, ki ga je organiziral AIA - Mladinski center Mengeš v sodelovanju s ŠD Partizan. Košarkarski turnir je potekal v času zaključka evropskega prvenstva. Zaključek turnirja Letos so bile ekipe zelo izenačene. Tekme so bile napete in z veliko preobrati, igralci borbeni. Tako je že prvi del tur- nirja postregel z odličnimi predstavami vseh ekip. V končnici sta za 3. mesto igrali ekipi ''Seksi spodnje hlačke'' iz Mengša in Helios iz Domžal. Po nepričakovanem vodstvu Heliosa 19:5 so Mengšani (Uroš Vučko, Žiga Lah in Domen Ulčar) dali vse od sebe in premagali svoje nasprotnike z 21:19. V finalu sta se srečali ekipi ''Ta zadnja ekipa'' (Urban Trstenjak, Luka Rade, David Vidovič in David Lisjak) iz Ljubljane in ''Big Mc tasty'' iz Mengša (Matic Slokan, Žiga Petrič in Alan Sadikovič). Zmagali so Ljubljančani z rezultatom 21:8. Sledilo je še tekmovanje v metanju trojk, kjer je bil najbolj natančen David Vidovič iz zmagovalne ekipe. AIA - Mladinski center Mengeš se za pomoč pri organizaciji zahvaljuje donatorjem in vsem prostovoljcem. Besedilo in foto: Blanka Tomšič Državni prvaki na srečanju DMG so doma v Loki Dobre novice o loških gasilcih kar nočejo pojenjati. In prav je tako! Ponosni smo nanje, saj se o njih ne govori samo v Loki in okolici, temveč po vsej deželici, kjer je biti gasilec ponos. Loka pri vsem tem ni nobena izjema! Komaj smo v Mengšanu napisali, kako odlične rezultate so dosegli na občinskem in regijskem gasilskem tekmovanju, in sicer starejše in mlajše selekcije, že vam sporočamo še eno veselo novico: mladi loški gasilci in osnovnošolci Urban Ručigaj (8. a), Kaja Slabajna (8. c) in Matej Mitrovič (7. c) so v skupini starejši mladinci postali državni prvaki in torej lastniki zlatih medalj. Mlajša skupina v sestavi Matic Lipovšek, Jure Slabajna in Maks Lipovšek pa je zasedla 14. mesto. Srečni kraj za mlade Ločane ter njihova mentorja Roberta Ručigaja in Domna Pirnata je bil Šentjernej, kjer je bilo 9. in 10. oktobra srečanje DMG (društev mladih gasilcev), in predstavljali so Osnovno šolo Mengeš. Čestitamo! Besedilo in foto: Jože Brojan najhitreje do promocijskih daril Velika ponudba kap, majic, flis odej, šalov, jaken koledarjev in ostalih promocijskih artiklov. VEZENJE - TISK - GRAVIRANJE - VIZITKE Mdowd.o.o. P.E.:Škofjeloška 11, Vodice Tel.: 041624 816 ' odice->hI info@mclow.si www.mclow.si rn I KAMNIK * . MClOW 249^ Mengšan ^ september 2015 Velik kolesarski praznik v Mengšu z mednarodno udeležbo Mengeš je bil v nedeljo, 4. oktobra, v znamenju kolesarstva, ko so letos na zadnji dirki za Pokal Slovenije tekmovale vse kategorije od dečkov/deklic do starejših mladincev/mladink. rt Udeležba je bila največja do sedaj, saj je tekmovalo kar tristo tekmovalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Najmlajši dečki C so morali prevoziti devet krogov, dečki B 12 in dečki A 15 krogov, tekmovali so v kriteriju, štel pa se je vsak tretji krog. V tej kategoriji je nastopal Marko Jeretina in zasedel odlično 2. mesto. Po tretjem krogu sta se Marko in njegov konkurent Jan Bevc iz Adrie Mobila podala v beg in vodila vse do cilja ter si tako nabrala največ točk. V kategoriji mlajših mladincev, kjer je tekmoval domačin Žan Kimovecm je na koncu zasedel 24. mesto, so nastopale tudi ženske elite in starejše mladinke. Med mladinkami je prepričljivo zmagala Katja Jeretina. Starejši mladinci so morali prevoziti trideset krogov, na koncu pa so imeli še cilj na Mengeški koči, kjer je slavil Žiga Jerman, KD Rog. Njegov klubski kolega in naš domačin Matej Merčun pa je zasedel odlično 4. mesto. Nagrade najboljšim desetim v posamezni kategoriji so pred Kulturnim domom podelili župan Franc Jerič, podžupan Bogo Ropotar in donator Jani Habjan. V nedeljo je prvič potekalo uradno državno prvenstvo v para-kolesarstvu. Na tekmovanju je nastopilo šest parakolesarjev. Še preden pa so se spustili v boje, so se med seboj pomerili rekreativci in med njimi sta dirkala tudi župan Franc Jerič in podžupan Bogo Ropotar, obema so gledalci močno zaploskali za udeležbo. Na startu devetindvajset moških in tri ženske je moralo prevoziti petnajst krogov po središču Mengša. Tek- movanje pa je štelo tudi za občinsko prvenstvo. Občinska prvaka sta postala Gregor Vrankar in Saša Jeretina. Veseli smo, da nam je uspelo organizirati eno lepših kolesarskih tekem v Sloveniji, kar so potrdili tudi predstavniki drugih kolesarskih klubov, ter da je tekmovalce spremljala zelo velika množica navijačev. Želimo si, da bi se najboljši slovenski mladi kolesarji in kolesarke radi vračali v našo občino. Besedilo in foto: Primož Jeretina, predsednik Kolesarskega društva Mengeš Rezultati občinskega prvenstva: Moški do 50 let: Moški nad 50 let: 1. Vrankar Gregor 1. Jerič Franc 2. Mehle Jure 2. Ropotar Bogo 3. Osenar Sašo 3. Jelenc Vid 4. Stopar Janez Ženske: 5. Martinčič Marko 1. Jeretina Saša 2. Mehle Urška Vse ostale rezultate si lahko ogledate na Prijavim.se. Trener Liljan Jabuka je pripeljal svoje varovance iz Zadra na Hrvaškem. Foto: V. E. Priprava na tekmo z veliko priča kovanj. Foto: V. E. Katja Jeretina na zmagovalni stopnički .Ji V t I ih IZ ŽIVLJENJA CERKVE KULTURA Umetniki za Karitas Naša župnija je že vrsto let povezana z mednarodno likovno kolonijo Umetniki za Karitas, ki jo več kot odlično pripravlja in vodi Škofijska Karitas Koper in njihova tajnica Jožica Ličen. Letošnja razstava likovnih del v mengeškem župnijskem domu je bila odprta v torek, 22. septembra, po večerni sv. maši. Izkupiček od prodaje slik bo namenjen pomoči tujcem, zato je geslo kolonije in razstav Tujec sem bil in ste me sprejeli! Sinji vrh nad Ajdovščino je za domače in tuje slikarje vsakoletni kraj navdiha. Vedno novi in novi obrazi ter nove slike. To so umetniki, ki so postali sejalci svojih idej, svojih občutij, misli in doživetij, svojih vizij in iluzij, je v uvodniku zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Letošnji snovalci in darovalci slik so umetniki: Irena Jeras Dimovska, Boge Dimovski, Marta Jakopič Kunaver, Matej Kunaver, Polona Kunaver Ličen, David Ličen, Maša Bersan Mašuk, Nikolaj Mašukov, Helmut Kortan, Susanne Kortan Gimbel, Silva Karim, Azad Karim, Ana Marija Botteri Peruzovič, Hrvoje Marko Peruzovič, Sumiko Kiyohara, Jože Stražar Kiyohara, Klementina Golija in Klavdij Tutta. Na prijetni prireditvi za oko in uho sta o vsem lepem in dobrem o koloniji in njenih dobrotnikih spregovorili Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn, ki je razstavljena dela še na kratko predstavila. Z besedami podpore je sodelujoče pozdravil tudi podžupan Bogo Ropotar. Gostitelj Janez Avsenik, domači župnik, pa je spregovoril o delovanju in smislu kolonije, sodelovanju in priložnostih, ki nam jih ponuja projekt. Prireditev je z glasbo obogatil godalni orkester mengeške glasbene šole pod vodstvom Hervina Jakončiča. Ob koncu so se izkazale tudi članice župnijske Karitas, ki so vse udeležence postregle s sladkimi dobrotami in pijačo. Možnost ogleda in odkupa slik je na voljo vsako popoldne v času verouka in po dogovoru z župniščem. Besedilo in foto: Jože Brojan Zlata paleta Slovenije - Odstopanja 2015 Letne tematske razstave Zlate palete Slovenije potekajo skozi vse leto, ponavljajo se v različnih tehnikah slikarstva: risba, grafika, realizem, moderno slikarstvo, kiparstvo, fotografija, letos prvič v posebnem izrazu, mešani tehniki, v izbornih materialih, z morebitnim odstopanjem od razpisanih določil. Tematika je predpisana, a z osebnim izborom, ki bo omogočal poseben, novi izraz ustvarjalcev. Ponavljajoče razstave v sredstvih obveščanja postajajo marginalizirane, o njih se le obvešča, saj ne moreš stalno ponavljati mantre, kako je vseslovenski izbor najboljših del pomemben za razvoj posameznega ustvarjalca in za likovnike, ki sestavljajo likovna društva Slovenije. A ravno skozi to selekcijo se porajajo resne kreacije, razvoj in spremljanje slikarskih novitet. Na razpisu nismo sodelovali, a smo ga budno spremljali kot pripravo za naslednjo razstavo. Prva tovrstna razstava je bila odprta v Galeriji Žaga na Vrhniki pri Ložu 24. septembra in bo na ogled do 24. oktobra. Besedilo: Barbara Rabič Likovni pričetek drugega polletja Po letnih dopustih, kjer smo si zasvojenci z umetnostjo nabirali motive za drugo polletje naših aktivnosti, smo priredili kar nekaj razstav ali sodelovali na raznih prireditvah. Še pred počitnicami nas je na petem Taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov zastopala Leonida Goropevšek. Tabor je potekal na Gradu Komenda v Polzeli, kjer je ustvarjalo oseminštirideset likovnih ljubiteljev slikarstva in fotografije. Tematika ni bila določena, ustvarjalci so črpali motive iz okolice ali iz svoje duše. Vsa dela so bila razstavljena in predstavljena v katalogu. Besedilo in foto: Barbara Rabič Zbrani razstavljavci na Gradu Komenda H KULTURA Godba v novo sezono vstopila dobro pripravljena Mengeški godbeniki smo v torek, 1. septembra, po poletnem premoru ponovno začeli z rednimi vajami. Poleg dobre pihalne kondicije pa se je odlična telesna pripravljenost in moč po -kazala predvsem na že 23. Sejmu v Mengšu, kjer so se naši močni fantje v tradicionalnem vlečenju vrvi uvrstili v finale. Prvi septembrski nastop smo imeli v nedeljo, 13. septembra, ko smo se udeležili tradicionalne povorke 45. festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Nato smo že v četrtek, 17. septembra, igrali pred Kulturnim domom Mengeš, kjer je moški komorni zbor Mengeški zvon ob 40. obletnici delovanja zasadil lipo, kot je v zadnjih letih postala navada mengeških društev ob praznovanju jubilejev. Po končanem igranju in druženju smo večer nadaljevali z redno vajo v godbenem domu, saj so nas v prihodnjem tednu čakali novi nastopi. V soboto, 26. septembra, je regionalna revija Modre novice pripravila že tretji dobrodelni pohod na Sv. Primoža nad Kamnikom. Ker je bil letošnji izkupiček od prijav namenjen Medobčinskemu društvu Sožitje Mengeš, se je na povabilo organizatorja odzvala tudi naša godba in že zgodaj zjutraj pozdravila ter spodbujala udeležence pri Domu krajanov na Ve-gradu. Nato smo preostanek sobotnega dopoldneva preživeli na prireditvenem prostoru 23. Sejma v Mengšu, kjer je najprej Ekipi mengeških godbenikov in komendskih gasilcev, ki se jim je v finalu strgala vrv potekala slovesna otvoritev sejma. Pred začetkom 9. Festivala veteranskih godb pa se je ekipa naših godbenikov pomerila v vlečenju vrvi, ki je bila gotovo prava popestritev dogajanja, saj je bil končni razplet povsem nepričakovan. Naši fantje so se uvrstili v finale, kjer so se pomerili z ekipo komendskih gasilcev. Obe moštvi sta pokazali veliko vztrajnosti, predvsem pa moči, saj se je vrv nepričakovano strgala, tako da zmagovalca nismo dobili. Upamo, da dvoboj že kmalu ponovimo. Godbeniki pa na sejmu nismo navduševali le s svojo močjo, temveč predvsem z igranjem. V nedeljo zjutraj smo v šotoru sodelovali pri sveti maši, nato pa smo popoldne pripravili tradicionalni koncert, ki je privabil veliko poslušalcev in na katerem ni manjkalo pevskih vložkov ter koračnic domačih avtorjev. V letošnji sezoni se je že prve vaje udeležilo nekaj novih nadobudnih glasbenikov. Če tudi vi igrate kakšen godbeni inštrument in bi se nam radi pridružili, vljudno vabljeni na naše redne vaje, ki jih imamo vsak torek in četrtek ob 20. uri v godbenem domu. Med drugim smo se že začeli pripravljati tudi na letošnji tradicionalni novoletni koncert, ki bo gotovo nekaj posebnega. Več podrobnosti pa že v naslednji številki Mengšana. Besedilo: Maja Keržič Foto: godbeni arhiv Veterani Mengeške godbe so zaigrali direktorici Ireni Gričar V torek, 22. septembra, smo bili v Domu počitka Mengeš še posebej prijetno presenečeni. Na terasi Doma se je odvijal pravi godbeni koncert. Melodije orkestra so že ob prvi skladbi prebudile ves dom, vstopile prav v vsako dušo in srce prisotnih ter stanovalcev, ki zaradi bolezni niso mogli na teraso. Godbo je bilo slišati daleč naokoli in vedeli smo, da je to koncert za našo direktorico Ireno Gričar. Janez Per z domom sodeluje že vrsto let kot član sveta Doma počitka Mengeš in se je gospe direktorici ob odhodu v pokoj v decembru 2015 z glasbo želel zahvaliti za vse, kar je storila za Dom in za stanovalce; za to, da je mengeški Dom danes Ob slovesu si težko zaželiš kaj lepšega razpoznaven, obnovljen, in eden najboljših v Sloveniji. Men-gšani so na Dom počitka danes ponosni, in za njegovo dobro ime je prav gotovo zaslužna direktorica Irena Gričar. Janez Per je direktorici izročil šopek sončnic in koncert se je nadaljeval. Ob poslušanju igranih skladb, kot so Golica, Mengšani smo veseli ljudje, Venček narodnih, Pastirci in drugih, ki so jih zaigrali veterani mengeške godbe, se je v nas prebudila vsa energija življenja in napolnila dušo z radostjo. Melodije so se dotaknile tudi direktorice Irene Gričar. Članom godbe se je zahvalila za prelep koncert, stanovalci in zaposleni pa smo bili ponosni, saj je Dom del nas in našega življenja. Besedilo in foto: Lidija Krivec Fugger, socialna delavka, Dom počitka Mengeš oktober 2015 Mengeški Zvon praznuje Leta 1975 se je skupina mladih fantov odločila, da svoje bo večere preživljala tudi na pevskih vajah. Prve vaje so bile na 17. septembra in prva pesem »Lipa zelenela je«. Iz tega zgodovinskega dejstva smo zdaj že možje obudili spomin na naše prve vaje z zgodbo o zasaditvi spominske lipe. Občina Mengeš nam je dovolila, da jo posadimo v park pred Kulturnim domom, sam dogodek pa smo izvedli točno na obletnico prvih vaj. Pridružila se nam je Mengeška godba, pevci KD Svoboda Mengeš in še mnogi pevski posamezniki. Z besedami zahvale je najprej spregovoril predsednik Tone Hribar, Jože Vahtar pa je prebral besedilo, ki so ga ob posaditvi lipe zapisali in zakopali v korenine spominske lipe. Sledil je nagovor gospoda Štefana Babiča, ki je v kratkih besedal orisal začetke Mengeškega Zvona in vsestranske podpore, ki smo jih imeli skozi štirideset let v vseh župnijskih upraviteljih. Gospod župnik Janez Avsenik pa je blagoslovil lipo in nas pevce, da bi nam glasovi še dolgo dobro služili. Ob dobri kapljici in »mengeškem hvancatu« smo se razšli z željo, da se vidimo na jubilejnem koncertu, 23. oktobra, ob 19:30, v župnijskem domu. Mengeški Zvon vas vabi, da pridete in se poveselite z nami! Besedilo in foto: Jože Vahtar, MoKZ Mengeški Zvon Pritrkovalci na Marijinem zvonu v Baški na Krku V Baški na otoku Krku že nekaj let zapovrstjo na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja prirejajo revijo »kampananja« -kakor domačini imenujejo pritrkavanje na zvonove. Vsako leto povabijo v goste tudi skupino iz Slovenije; tokrat je bila vabila deležna naša pritrkovalska skupina. Revijo Marijin zvon organizira Društvo Sinjali Baška, ki si prizadeva za ohranjanje kulture in tradicije. Nastop pritrko-valskih skupin je sledil sveti maši v cerkvi Svete Trojice. V zvoniku so nastopile še skupine iz Punata in Malega Lošinja. Povedati je treba, da se način njihovega igranja na zvono- Način pritrkavanja na Hrvaškem je drugačen ve zelo razlikuje od našega pritrkavanja. Med pritrkavanjem posameznih skupin v zvoniku pa je v cerkvi potekal kulturni program s pesmijo. Na koncu smo se vsem zbranim v cerkvi predstavili še z nekaj melodijami, ki smo jih zaigrali na naše male zvonove. Lepo je, da se ohranja izročilo igranja na zvonove, čeprav se razlikuje od kraja do kraja. Hvaležni smo, da smo lahko s svojo prisotnostjo in znanjem pripomogli k čudovitemu kulturnemu večeru, še bolj zato, ker se je odvil v kraju in času, ki je turistično zelo bogat, tako da so mu lahko prisotvovali ljudje z različnih koncev in slišali umetnost igranja na zvonove. Za piko na i smo na Veliki šmaren s svojim pritrkavanjem iz zvonika vabili še k » veliki maši«. Besedilo in foto: Ana Pišek HT Mengšan H KULTURA Ex tempore Grožnjan Na mednarodnem Ex temporu Grožnjan, je med 363 razstavljala' likovnih del sodelovalo devet članov Likovnega društva Mengeš, z desetimi slikami. Galerija je obsežna, slike se obešajo skoraj po celem centru Grožnjana, po pročeljih kamnitih hiš, ograj, stopnišč, obokih in hodnikih in s svojim primorskim pridihom, sencami in svetlobo obarvajo slike v posebno očarljivo privlačnost. Tako galerija kot pestrost različnih pristopov k poslikavi platna, motivika Istre in njeni motivi so za vsakega posameznega slikarja izkušnja, ki razširja pogled sodobnega dogajanja v umetnosti in spodbuja nove izzive pri ustvarjanju. Besedilo in foto: Barbara Rabič Male samostojne razstave v Mengšu V Mesing baru razstavlja svoja dela Leonida Goropevšek, predsednica Likovnega društva Mengeš, ki se v likovnem izrazu najbolj prepoznava v abstrakciji. Vendar slika tudi v vseh drugih tehnikah, fotografira in se ukvarja z vodenjem in izvedbami vseh projektov, v katere je vpleteno Likovno društvo Mengeš in Zveze likovnih društev Slovenije, kot njena podpredsednica. Je tudi med nagrajenci na razstavah Zlate palete Slovenije, razstave Podobe Ljubljane in drugih razstav, tako da je teža kvalitete njenega dela potrjena. V Trdinovem hramu si lahko ogledate slike Bince Lomšek, ki je izjemno aktivna članica Likovnega društva Mengeš, kar je za društvene obveznosti dobrodošlo. Sodeluje na vseh razstavah LDM, trenutno razstavlja svoje fotografije v Kulturnem domu v Mengšu, na skupni fotografski razstavi z Miomiro Šegina - Različnost pogledov. Večkrat je nagrajena na razstavah Zlate palete Slovenije za fotografijo, za katero je prejela tudi mednarodno priznanje, ter priznanje za sliko na razstavi Podobe Ljubljane. Več o njej, kot tudi o Miomiri Šegina, si lahko preberete v posebnem članku. Besedilo: Barbara Rabič Različnost pogledov Razstava fotografij članic Likovnega društva Mengeš Bince Lomšek in Miomire Šegina. Na redni razstavi letnega programa dela Likovnega društva Mengeš se fotografsko predstavljata dve članici društva z dolgoletnim ustvarjalnim stažem. Binca Lomšek je slikarka in fotografinja, Miomira Šegina pa prav tako slikarka, popotna fotografinja, pesnica, pisateljica, nekaj let tudi članica pevskega zbora Kombinat-ke. Že samo naštevanje dejavnosti ob imenih pove, da gre za osebnosti širokih interesnih področij, kar od človeka poleg vsakdanjih življenjskih opravil zahteva veliko časa, volje in energije. Ambicije, ki ju ženejo naprej v iskanje novega, zanimivega, vedno popolnejšega, so zadostna garancija, da so prisotni rezultati na primernem nivoju za predstavitev javnosti, v ponos društvu in seveda umetnicama, ki nam ta pregled ponujata v kritično sprejemanje in uživanje.. Binca Lomšek, poizkuša iskati tisto, česar ljudje navadno ne vidijo Binca je redna članica Likovnega društva šele dve leti, še prej pa je, po upokojitvi leta 2005, vrsto let obiskovala slikarski krožek pri Univerzi Lipa v Domžalah. S fotografijo se je začela resneje ukvarjati, ko se je dejavnost društva razširila tudi na fotografsko področje. To je njena prva samostojna predstavitev širšega izbora fotografij s tematskim predznakom. Lani je za fotografijo »Obsijana« prejela certifikat kakovosti ZLDS, to leto so se kar tri njene fotografije uvrstile na razstavo, letos pa je prejela certifikat kakovosti ZLDS za fotografijo »Kje si, zombi«. Poleg rednih društvenih tečajev se je je že večkrat udeležila tudi slikarsko-fotografskih taborov z nadarjenimi učenci mengeške šole, v katerih člani likovnega društva sodelujejo kot somentorji. Kreativne izkušnje ji omogočajo sodelovanje na extemporih in natečajih v Jablah, Postojni, Krašnji, Grožnjanu, na Podobah Ljubljane se je s svojim »Emonskim stražarjem« uvrstila na razstavo v Mestno hišo. Ob sodelovanju na raznih fotonatečajih je letos dobila priznanje za sodelovanje na natečaju Krajinskega parka Strunjan in Gorenje na dotik. Samostojni slikarski razstavi pa je imela v Trdinovem hramu in v Mesing baru. Fotografija jo zelo privlači, poizkuša iskati tisto, kar ljudje navadno ne vidijo. Snema vsak dan, največkrat kar s telefonom, v vseh podrobnostih in vedutah vidi potencialni likovni izziv, kasneje jih postprodukcijsko dopolni v všečne fotografije, ki postanejo osnove zgodb, nekaj teh vidimo tudi na tej razstavi: Odsevi, Arhitektura, Soline, Vrata, Detajli, Velika Planina, Žale ... Prava vrednost fotografskega umetniškega izraza se pokaže po premišljenem pristopu k ustvarjanju od samega začetka pri izboru motiva. Iskanje osebne govorice se kaže v subjektivnemu izbiranju načina snemanja, kadriranja, redukcije nepotrebnih motečih elementov na posnetku, čiščenju kompozicije in celo barv. Z odločitvijo za črno-belo fotografijo avtorica ne popušča retrogradnim fotografskim modnim trendom, pač pa se barvi odpove zaradi povečane moči grafičnega izraza in poenotenja vizualnega vtisa. Glede na časovno, lokacijsko in motivno različnost je namreč v fotografiji zelo težko doseči enotnost celotne zbirke brez radikalnega posega v omenjene predpogoje. 30^ Mengšan ^ oktober 2015 It.. Z leve: Binca Lomšek in Miomira Šegina Predstavljene zbirke predstavljajo izbor najboljših posnetkov na določene teme. Likovno najčistejše in izrazno najmočnejše so vsekakor posnetki moderne arhitekture s poudarjeno geometrijsko prisotnostjo, če ne že kar vsiljivostjo v urbano okolje. S svojimi steklenimi fasadami nam sobivajo in hkrati ponujajo ogledalo naše prisotnosti, včasih nas z odsevi opozarjajo na pogled za nami, včasih nam pritajeno razkrivajo notranjost, razdeljeno na plane, nadstropja in likovno interakcijo obojega. Binca s svojim izborom kota posnetka več zakrije, kot odkrije, v čemer se pokaže prava vrednost motiva, saj gledalcu ni potrebno identificirati lokacije, ker ob izčiščeni likovni vrednosti to sploh ni potrebno. Intimno najbližje so ji najbrž Strunjanske soline, kjer prebiva svoj prosti čas in jo vedno znova fascinirajo s svojo geometrijsko in nostalgično nenaravnostjo. Mondrianovske kompozicije se kar same ponujajo objektivu, le pravi kot in ustrezen čas posnetka je treba izbrati in likovno popolnost je težko zgrešiti. Tu se že davna človekova prisotnost najbolj zoper-stavlja siceršnji naravni amorfnosti in kar nekaj svetovno znanih fotografov ter slikarjev se nenehno vrača v soline izživljat svoj ustvarjalni naboj. Na podoben način se loteva iskanja zanimivih podrobnosti, detajlov predvsem starih objektov, kot so vrata, okna, interi-erji, na katerih so vidna vsaj desetletja človekovega sobiva-nja in uporabljanja, tako so postali nepogrešljiv del našega življenja in tako kot človek želi prenesti vse svoje vedenje in videnje na svoje potomce, tako nam Binca želi prikazati svoj nostalgični pogled na te motive, topel, očiščen in večen. Miomira Šegina v svojih delih izpostavlja človeški obraz V mengeškem likovnem društvu deluje že vrsto let, tudi fotografsko ima že kar zgledno kilometrino, kar priča tudi izbor fotografskih razstav, od leta 1999 naprej, največ v Ljubljani, (Knjižnica Otona Župančiča, Telekom Slovenije, NUK, KUD France Prešeren ...) Kamniku (Galerija Veronika), Domžalah (knjižnica), Mengeš (knjižnica OŠ). Zanimivi so že sami naslovi razstav: Modro, ki ga ljubim, Iztrgano iz konteksta, S soljo v žepu in v glavi, Drevesa za na pot (Blagor ženskam), kar kaže na avtoričino pretanjeno večplastno ukvarjanje z aktualno socialno družbeno kritično tematiko, podkrepljeno z zavestno likovno kolažno manipulacijo fotografskega gradiva. Kolikor sem sledil njeni fotografski poti, je bila fotografija pogosto samo eno od sredstev izražanja. Najbolje pa svojo ZNANI MENGŠANI pot opiše sama: »Moja prva srečanja s fotografijo segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat smo imeli filme in analogne fotoaparate, ki so zahtevali več znanja in kreativnosti za nastanek dobre fotografije. Začela sem s portreti družine, ker smo veliko potovali, sem objektiv vedno pogosteje obračala v naravo in stavbe. Kasneje me je pritegnil kolaž, ki je omogočal združevanje različnih materialov in idej v nekaj novega, svežega. Danes je digitalna fotografija moj stalni spremljevalec na planinskih poteh, na počitnicah in pri eksperimentiranju z novo tehnologijo. A kot je to po navadi, se radi vračamo na svoje izvire; tako kot vse poti vodijo v Rim, zame vse fotografske poti vodijo k človeškemu obrazu. Ljubek od mladosti ali utrujen od let, vsak ponuja obilico izrazov in je vsak na svoj način lep.« Današnja predstavitev pa je omejena na reportažne posnetke z njenih popotovanj po različnih deželah sveta, zbirki zaokroženih drobnih utrinkov po tri fotografije na deželo daje pomenljiv naslov Življenje je čas vreden spomina. Prevzetost s posebnostmi obiskanih krajev jo vedno znova motivira za nove in premišljene posnetke barvno in kompozicijsko živih in razgibanih vsakdanjih dogodkov ob srečanjih, ki nam lahko delujejo tudi nekako eksotično, saj takih v naših krajih nismo navajeni. Popelje nas v Amsterdam, Bosno, Italijo, Sardinijo, Hrvaško, Srbijo, na Švedsko in Šri Lanko. Seveda vsako potovanje zasluži več podrobnosti, a Miomira zavestno izzove gledalca v fotografski haiku predstavitvi, tri na videz naključne posnetke poveže v šopek lirično zaključene celote nas potegne vase s podvprašanji, kje, kako, zakaj. Na fotografijah so ljudje, ujeti v njim značilnih pozah in oblačilih ob njim samosvojih početjih; živali kot enakovredni subjekti v vsej svoji lepoti se brezbrižno odzivajo na fotogra-finjin nenasilen vdor v njihovo zasebnost; vedute jim dajejo ozadja, kulise, zaščito, opravičilo, izgovor; pokrajine se razgaljajo, ponujajo in vabijo. Koti snemanja so včasih povsem dokumentarni, lahko bi jih uporabila za razglednice, še večkrat pa odražajo njen intimen odnos do motiva, skozi svoj pogled postane del scene, dogodka. Ali kot pravi sama: »Življenje narave ni enako človeškemu življenju, ki je premočrtno in dokončno. Vendar veliko človeških življenj ustvarja civilizacijski tok, ki zaznamuje različne čase in prostore. Potovanja so le eden izmed načinov spoznavanja naše lastne kulture, ki nam je drugače nevidna. Kdo sem, človek? Koliko nas določa mesto rojstva ali bivanja? Kako močno lahko zaznamujemo okolje, čigav del smo? Na ta in še kakšna druga vprašanja poskušam najti odgovore na svojih poteh, ki mi jih nikoli ne zmanjka. In zakaj ne bi bilo res, kot pravi slikar v Budimpešti, da je življenje tudi humor?!« Besedilo: Lojze Kalinšek, mentor Foto: Helena Testen in Miro Pivar Na razstavi fotografij Tt H POLITIKA Vrag je/bo (prej ali slej) vzel šalo ... ... demagogiji, sprenevedanju, preproščini ali še čemu hujšemu, predvsem pa nestrokovnostim oz. spornostim. Skupni imenovalec je, po mojem mnenju, delovanje v nasprotju z javnim interesom. Žal, resnično neverjetno je, da je kar naprej potrebno ponavljati tehtne, preproste in strokovne argumente in na to opozarjati vse odgovorne. V dosedanjih osmih letih (ne)dogajanja je argumentov, razlogov, novih dejstev vedno več in vedno bolj so jasni. Poglejmo si osnovna strokovna dejstva, ki niso več šala, ampak lahko pomenijo zelo sporne elemente za prihodnost oskrbe z dovolj zdrave pitne vode za občine Domžale, Mengeš in Trzin, prav tako pa tudi za upravičenost EU-sofinanciranja. Kaj je bilo pred osmimi leti na izredni seji predvidenega in kaj je dejansko danes v projektu za občine Mengeš oz. Domžale in Trzin (Domžale so samo za sebe investirale v dodatno vrtino na območju Kolovca ter vključitev v sistem dveh zaselkov v Ihanu): • Preusmerja se namesto na tri predvidene vrtine le na eno samo (VDG-3) z 10 l/s in le v deležu 22 % (15 % Občina Trzin, 63 % Domžale), z vodo, ki je bistveno slabše kakovosti (atrazin 50 %, desetilatrazin 80 %, pesticidi vsota 26 % dovoljenega) kot npr. Žeček (ob opekarni, kjer navedeni kontaminanti niso prisotni). • Preusmerja se namesto na vodnjake na Mengeškem polju na domžalski vodovod s 160 l/s količin, ki se mu dodaja en vodnjak Č-5 s 40 l/s z nekoliko nižjimi vrednostmi kemičnega onesnaženja kot zgoraj, toda celo z neskladnim rezultatom analize glede koliformnih bakterij (poleg je še vrtina VDG-1 z vodnim dovoljenjem za 9,36 l/s, za katero pa ni jasno ali bo reaktivirana). Upravičenost investicije in izboljšanje (kakovosti) oskrbe prebivalstva sta sporni -za Občino Mengeš še posebej: • Slabša voda ob podobnih količinah - namesto kemično neonesnažene alpske vode izpod Krvavca z deležem količin 42,9 l/s (30 % od 143 l/s) se Občina Mengeš preusmerja v kakovostno slabšo vodo (podtalnico - iz proda) z deležem 46,2 l/s (22 % od 200 l/s). • Višji stroški obratovanja - voda z Izvirov Vodovoda Krvavec priteče sama (320 m višinske razlike) in poganja generator elektrike, vodo iz domžalskega vodovoda pa je potrebno črpati 65 m visoko - do vodohrama na Gobavici. • Manjši zanesljivost in varnost - brez priključenega Vodovoda Krvavec, ker ni nobene rezerve v primeru izpadov, nepredvidenih dogodkov in brez dodatnih kapacitet za prihodnja desetletja (na domžalski sistem - vodnjake za občini Domžale in Trzin - se priključi občina Mengeš). Stroškovno je cena »Nadgradnje vodovodnega sistema Domžale in priključitev vodovodnega sistema Mengeš« okoli štiri milijone EUR primerljiva z deležem Občine Mengeš v investiciji »Povečanje zmogljivosti Medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec«. Brez filtrirne naprave pa celo nižja. Glede na to je vprašljiva delitev stroškov celotne investicije in vodnih pravic. Občina Mengeš je primer, ki bi ga težko našli kjerkoli - namreč, da se nekdo odpove oskrbi z alpsko pitno vodo. In to ob navedenih spornostih, solastništvu, vodnih pravicah in po 50-ih letih oskrbe iz tega, predvsem po zaslugi Mengšanov zgrajenega Medobčinskega vodovoda Krvavec. Je pa še čas za to, da se sistemi povežejo med seboj in se uveljavita strokovnost in dolgoročno delovanje za varno, zanesljivo, kakovostno in ekonomično oskrbo z zdravo pitno vodo. Študija povezovanja virov in vodovodnih sistemov Krvavec, Kamnik, Kranj, Domžale, ki smo jo pripravili leta 2000 (MOP in občine Komenda, Mengeš, Vodice), je opredelila pravo smer delovanja. Pozivam vse odgovorne, tudi 'strice iz ozadja', da premislijo o svojih ravnanjih. Celoten prispevek (tu smo omejeni na pol strani) je objavljen na FB-strani 'facebo-ok.com/Civi l na I niciativaMenges'. Besedilo: mag. Tomaž Štebe Opomba: Uspeli smo dobiti le po dva rezultata analiz (mikrobiolologija, kemija izpred štirih let) Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila Marija Jenko Mengeš, Japljeva 10 Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš, pogrebni službi Vrbančič, g. župniku Lojzetu Hostniku, pevcem, sorodnikom, sosedom, veteranom PGD Homec, Društvu upokojencev Mengeš in vsem ostalim, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Prav posebej se zahvaljujemo za prispevke, ki ste jih darovali za maše in za cerkev. Vsi njeni 32^ Mengšan ^ oktober 2015 ZAHVALE Bog te poklical je k sebi v nebo, k sebi v svoj dom, k sebi v svoj raj. Naj ti poplača dobroto, trpljenje, naj podari ti zdaj večno življenje! ZAHVALA 16. septembra smo se na mengeškem pokopališču poslovili od dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka, tasta in strica Franca Zalokarja, roj. 17. 9. 1937, mizarskega obrtnika v pokoju iz Mengša, stanujočega na Viru Iskrena hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, se spomnili nanj in ga pospremili na poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za vaše darove in obiske njegovega zadnjega doma. Hvala osebju ZD Domžale in oskrbovalki ge. Stanki za vsa prizadevanja. Hvala g. župniku z Vira ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 68. letu starosti sklenila naša draga mami, žena, mama, tašča, teta in sestra Antonija Lukan iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja in tolažbo, za topel stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Avseniku in pogrebni službi Vr-bančič za lepo opravljen poslovilni obred. Iz srca se zahvaljujemo tudi gospe Francki Repnik za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. In navsezadnje en velik HVALA tudi tebi, mami, za vsak trenutek, ki si ga z nasmehom delila z nami. Hvala ti za vso tvojo ljubezen, ki smo je bili deležni kot tvoja družina. Hvala, da si nas imela rada. Pogrešamo te ... Vsi njeni Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric Alojzij Špruk Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, hvala za izrečena sožalja in besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gasilcem PGD Topole za pripravo žalne seje, vsem gasilcem in praporščakom za njihovo spremstvo v pogrebnem sprevodu ter poslovilni nagovor. Posebej se zahvaljujemo dr. Gabrijeli Kovač Mohar za njeno skrb v času bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Avseniku za opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču. Hvala tudi vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi TT Mengšan (33 KRIŽANKA Pomoč: ALALI, ALEKSEJEVIT, ATP, JOHN BLAIR, KORES, MEI Rešitev julijske križanke je PLAVANJE MORJE. Mengšan december 2015 w OBČINA MENGEŠ Vse občanke in občane vabimo, da se udeležijo svečanosti ob dnevu spomina na mrtve, ki so umrli v vojni ali zaradi vojne, v soboto, 31. oktobra 2015, ob 10. uri, pri spomeniku žrtvam NOB v Loki pri Mengšu, in ob 11. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu. Vljudno vabljeni. Občina Mengeš REKREATIVNI TEK ORGANIZATOR: KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ 2. TEK OBČINE MENGEŠ SOBOTA, 7. november 2015 start in cilj pred KULTURNIM DOMOM MENGEŠ (Slovenska cesta 32, Mengeš) PROGRAM PRIREDITVE: 8:30 do 10:30 - prevzem startnih številk 10:00 - vodeno ogrevanje za otroški tek, tek na 5 km in tek na 10 km 10:30 - start otroškega teka na 600 m 11:00 - start teka na 5 km in teka na 10 km 13:00 - zaključek teka s podelitvijo nagrad najboljšim TRASA Trasa za otroški tek na 600 m bo v Športnem parku Mengeš. Tek na 5 in 10 km trasi bo potekal po označeni trasi v občini Mengeš. PRIJAVE Prijava do srede, 4. novembra 2015, poteka prek spletne strani prijavim.se. Prijavljeni udeleženci na spletni strani prijavim.se bodo rezervirali startano številko. Prijavnina zanje bo 12 EUR, ki jo bodo poravnali na registracijskem pultu na dan teka, pri prevzemu startnih številk. PRIJAVNINA - plačilo prijave Otroški tek je brezplačen. Prijavnina je enotna za 5 km in 10 km trasi in je do srede, 4. novembra 2015, 12 EUR, na dan teka pa 15 EUR. Prijavnina se bo poravnala na dan teka, pri prevzemu startnih številk. SPOMINSKO DARILO Vsak udeleženec prejme startno številko s čipom za enkratno uporabo, spominsko darilo, topli obrok in osvežitev na cilju. MERJENJE Čas bo s čipi merilo podjetje AZ net d.o.o., Glavičeva ulica 1, 1234 Mengeš. KATEGORIJE Otroci 600 m O1 do 10 let Ženske 5 km 521 5Z2 5Z3 5Z4 od 10 do 20 let od 20 do 40 let od 40 do 60 let nad 60 let 10 km 10Z1 10Z2 10Z3 10Z4 10Z5 10Z6 od 10 do 20 let od 20 do 30 let od 30 do 40 let od 40 do 50 let od 50 do 60 let nad 60 let Moški 5 km 5M1 5M2 5M3 5M4 od 10 do 20 let od 20 do 40 let od 40 do 60 let nad 60 let 10 km 10M1 10M2 10M3 10M4 10M5 10M6 od 10 do 20 let od 20 do 30 let od 30 do 40 let od 40 do 50 let od 50 do 60 let nad 60 let ORGANIZATOR KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš Predsednik: Primož Jeretina, gsm: 041 519 419, e-naslov: primoz_jeretina@t-2.net POKROVITELJI Glavni pokrovitelj je OBČINA MENGEŠ. Drugi pokrovitelji: Občina Mengeš PUBUGfl Okrepčilo bo na 10 km trasi pri Rovšekem mostu (6 km).