HRg«
GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste-^r. 12.
USTo w
23. -m area 1898.
Ijo-fco
/
\
Kapitalistična surovost.
Umor premogarjev v Hazletonu iu pravda proti šerifu Martinu in njegovim pajdašem, je provzročila na kapitalistični strani nekaj Časnikarskih opazk, ktere kažejo vso surovost, vso zavrženost in popolno brezobzirno preziranje delavskih življenj od strani vladujoče gospode te dežele.
Mi hočemo le omeniti besede Newvorške „Suu", ktera ni vedela nič bolj primernega vskliniti, ko se je raznesla vest o barbaričnem klanju premogarjev vHazletonu, nego: ,,<ast šerifu iz Luzerne Coun-tyal" in ta list je seveda povsem v kapitalističnej tlaki, jeoproščeuje morilcev slavil kot „zmago civilizacije". Drugi zastopniki kapita- j lističnega časopisja, posebno angle-ško-aroerikanskega, so se enako i zj a-vili, ali vendar se jim ni posrečilo v nesramnosti tako visoko povspeti kakor „Snn".
To nesramno ,.Sun" je hotel v1 nesramnosti doseči, ali celo nad-kriliti nek list, kteri dohaja v ..najfinejše" ni ,,najbolj dostojne44 kroge ameriških kapitalistov, in to jo nek tednik, na kterega prisegajo „ boljši krogi" in zato tudi zastopa mnenje ,,boljših krogov".
Mi menimo v tem listu v New Yorku izhajajoči ,,Harper's Weekly", kteri v poslednjej številki govori o oproščenju Martina. Ta zastopnik „fine" gospode v Ameriki je dospel do nastopne sodbe: „Šerif Martin in njegovi briči bi morali biti zato spoštovani, ker so našli tališče pri skrajni na-fee veličanstvo postavo Fzali. Take skrajne naredbe bi morali več-kTa j u po rabiti v tej deželi, nego se dogodi. Oblast postave, je edina oblast, ktero imamo, in vspešni napadi na njo, vodijo do anarhije".
Tako daleč list „boljših krogov" kapitalistov.
Toraj premalo delavcev postrele v tej deželi, to javno prizna ta ljubljenček kapitalistov. Ni jim dovolj, ako kakih dvajset do trideset delavcev umore, ti hi radi imeli takoj na stotine ali tisoče žrtev. Ne enkrat na leto, ne, ne, večkrat nego dose-daj morajo milice, deputiji, pinker-tonci in kakor se že vsa ta morilna druhal imenuje, poskusite syoje puške ob telesih delavcev, kakor so nekdaj na jugu poskušali krvne pse ob sužnjih. „Postavo je potreba kvišku držati!" Kakor da bi oni siromašni premogarji tam v Penn-sylvauiji kai protipostavnega pro-uzročili. Ali ne najdemo najbolj brezobzirne prelomovaice postave v vrstah onih, kteri tako kriče po ,,skrajnih naredbah za vzdržanje postave!"
Res, ako ameriške delavce ne vzdrami slučaj Martina, njegovo klanje in nesramno pisarenje kapitalističnih listov, potem jim res nobeno mazilo več ne pomaga.
Vemo na celo za liste, kteri si nadevajc/ime, da so delavski listi, iu so tar vnebovpijoči slučaj komaj še om/uili, ali taki listi se le hlini-jo o/delavski „prijaznosti", prva bri^asojim delavski dolarji, zad-nja pa blagostan in napredek delavcev; zaslepljeno ljudstvo jih pa podpira in goji gada na lastnih prsih.
Kriza se bliža.
Mogoče že v tem trenotku, na vsak način pa v par dnevih se bode nahajalo oficijelno poročilo o raz-strelbi vojne ladije ,Maine' v rokah predsednika in on bo potem poročal kongresu. Zanesljivo ni nič znanega o vsebini poročila; mogoče je
tudi, da preiskava o uzroku raz-strelbe ne odda odločene sodbe, temveč prepusti vladi sklepati na podlagi temeljite preiskave in zdrave istine. V tem slučaju seveda ne bode mogoče govoriti, da je poročilo temelj za kako dejanje, ktero bi bilo povod krize, ali se celo razvilo do vojne. Ako cela preiskava po ameriških potapljalcih ne bode dala ni kakega dokaza, da bi se vsaj pobližno sklepati zamoglo„ ako se je razstrelba dogodila ^zunaj ladije, bodo zagrizeni Jingoes uporabili tako izjavo za nekako prikritje.
Vse drugače pa je z stvarjo, ako bode poročilo, kar se najbrže zgodi, dokazalo, da je bila ,.Maine" raz-streljena po torpedi, ali podkopu, ali z jedno besedo od zunaj razstre-Ijena in uničena. V tem slučaju je zelo malo važno, ako bode sodba komisije opravičena ali ne, pred očmi strokovnjakov brez predsodka. Istina je tudi, da ako oficijelna preiskovalna komisija pride do tega zaključka, ne bode le zadostovalo našim Jingoes, temveč tudi v večjemu delu površno mislečega naroda, da bodo to sprejeli kot gotovo istino, kar je mogoče le zelo slabo podprto mnenje. Pri tem pa kaže tudi, da je zgavorjena stvar, da bode poročilo špansko vlado oprostilo odgovornosti, ali pa se vsaj niti od daleč ne bode dotikalo take odgovornosti.
Predno preidemo k pretehtova-nju nastalega položaja, hočemo poskusiti se osvedočiti, ali je bila preiskava že s početka tako vojena, da bi vsak dvom odstranili in iskali pravi zaključek. Skoraj nam ni mogoče o tem izreči definitivno sodbo. V obče imamo dobre uzro-ke, da oficijeinim poročilom, ktera izdajajo uradniki kontrolirani po politikarjih, ne verjamemo povsem, ker vedno se nahajajo gotove koristi, da taka poročila narodu v dru-gačnej barvi predočijo. Saj smo taka oficijelna poročila že večkrat našli v nasprotju z istino, ko eo se tikala delavskih razmer. V tem slučaju imamo zopet spričevalo nekega člana kongresa, kteri se je izrekel o izjavi pomorskega tajnika Long, kteri je rekel, da je gotova istiua, da špansko vlado ne prizadene pikakaka odgovornost; ta kongresni član je pa rekel, da se je Long zato tako izrazil, da bi po-topljalci in člani komisije bili mnenja, da v Washingtonu hočejo poročilo v enakem smislu in to je potreba na zaželjeni način napraviti. Ako je kaj tacega mogoče, mora vsakomu, kar je samo po sebi umevno, zginoti verodostojnost tacih oficijelnih poročil.
Vzemimo vso zadevo kakor je in sodimo jo po položaju. ,,Maine" je bila toraj po vnanji sili razbita. Španska vlada, kot taka, ne bi bila odgovorna zato. Kdo pa je bil za-početuik tega uničenja? Ali je izvir iskati na španski strani, ali na strani Kubancev, kteri bi po takem činu hoteli Zjed. države dovesti do vojne z »Španijo? O tem ne more nihče dati povoljnega odgovora. Jedno in drugo je mogoče. Toda recimo, oni bi imeli prav, kteri zagotavljajo, le španski fauatikarji so zamogli prouzročiti ta zločin. Potem bi se Španija nahajala v istem položaju, kakor Zjed. države pred nekaj leti, ko eo ameriški zavratni morilci, imenovani linčarji, umorili nekaj italijanskih podanikov, nahajajočih se v ječi v New Orlean-su. O kakej napovedanej vojni od strani Italije tedaj, kakor samo ob sebi umevno, niti govora ni bilo. Zadevo so preiskali in Zjed. države so morale zaostalim umorjenih plačati odškodnino v denarjih. Ako bi na pr. bili, kakor pravica zahteva, porotniki spoznali kriyim Hazletonske morilce, potem bi bil ves slučaj za Zjed države še
bolj kočljiv. Potem ne bi imeli opraviti s privatnimi osobami, ampak ameriškimi uradniki, kteri so tuje (večinoma avstrijske) podanike na najbolj sramoten način pomorili. In vendar se ne bi nič druzega ne zgodilo, n^go da bi Avstrija, ali kaka druga država, ktere podaniki so bili umorjeni, zahtevala odškodnino, ktero bi gotovo tudi dobili.
Slučaj, o kterem se tukaj suče, se razloči od gorej navedenega le na jeden način, da krivda španskih strankarjev še ni bila dobro dokazana, kakor se je to b krivdo Ame-rikancev dogodilo in bi se tudi v poslednjem slučaju dokazalo, ako bi se le vsa zadeva za resno sma-smatrala.
Toraj bi morali misliti, ako vse te kočljive zadeve pretehtamo po ljudsko pravnem uvažanju, bi morali tudi, ako poročilo še tako slabo izpade in krivdo pripiše španskim fanatikarjem, še le zahtevati odškodnino od Španije, ne pa že takoj upiti po vojni; seveda ne bi Španija niti hotela plačati odškodnino, ako bi bila preiskovalna tva-rina slaba. V takem slučaju bi Španija seveda predlagala, da se vsa zadeva izroči mednarodnemu mirovnemu sodišču, kar se zlaga s politiko, ktero smo uvedli v promet narodov. Potem bi bila vsaka nevarnost glede vzbruhnenja vojne v tem slučaju odpravljena.
Menimo, da smo dokazali, da vse vpitje Jingoevpo vojni v tem slučaju pač nima pametnega uzroka za njo. Ako pa vendar le do vojne pride, torej h o če j o vojno le iz druzih' uzrokov. Ali na vojno ne verujemo. Ako pa tudi v istiuido vojne pride, vse stroške bode imel plačati delavski narod, nikakor pa ne kapitalisti.
Priprave za vojno.
P 111 s b u r g, 20. marca. Zaklad-ni tajnik Gage je bil včeraj tukaj in na vprašanje, ako hode do vojne prišlo v slučaju, ako bode dokazano da je bila „Maine" razstreljena vsled krivice španske vlade, je ta odgovoril: „Da, naša vlada bode v 15 minutah vojno napovedala, toda imeti mora dober dokaz, daje španska vlada pustila razstreliti našo la-dijo in naše ljudi umoriti. Ne verujem, da bode preiskovalna komisija zamogla to dokazati".
Cesar Franc Jožef hoče pomagati.
Dunaj, 20. marca. Zagotavlja se tukaj, da je španska kraljica že zopet prosila cesara Fran Josipa, da bi na* korist Španije posredoval pri evropejskih vlastih, posebno naj bi se obrnil do cesarja Viljema, da bi tudi ta pomagal posredovati, da ne nastane vojna med Zjed. državami in Španijo, ker to je na korist monarhične Evrope. Avstrijski cesar je tudi v tem smislu pisal Viljemu, toda za odgovor ne ve nihče. Nemški minister Billow je zagotovil tukajšnjemu španskemu poslaniku, da Nemčija želi mir, v slučaju vojne med Zjed. državami in Španijo bode pa ostala nepristranska. Enako je baje odgovorila francoska vlada.
Rim, 20. marca. Tukajšnji dopisniki tujih listov so zvedeli, da je Španija kupila italijaisko križarkci ,,Garibaldi" za $3,400.000; pri Rothšildih v Londom je baje že vložila $360.000.
Argentinska republika je v Italiji kupila vojno ladijo ,,Warese". Zjed. države so nameravale obe te ladije kupiti, ali so prepozno storile ponudbo.
NewyorSka luka je baje zavarovana pred vsakim napadom, tako zagotavljajo zapovedriki. Trdnjave ob luki so preskrbljen!) z izvrstnimi
brzostrelnimi topovi, ob vhodu v luko so pod morjem nastavljene torpede iu podkopi. Povsodi je obilo nakopičenega atreliva, krogelj in druzih potrebščin. V te trdnjave ne puste sedaj nobenega časnikarja več.
V	glavnem stanu milice v New-Jersey v Newarku so imeli v nedeljo zapovedniki 6 polkov posvetovanje iu rekli, da je možtvo teh polkov mogoče vsak trenotek sklicati in odposlati kamor določeno. Država New Jersey ima 106 milj dolgo morsko obal, a ta ni nikjer utrjena, izvan Sea Girt, kjer je baterya.
V	nedeljo je dospel parnik „Nord-kyn" iz Hamburga z 50.000 funti brezdimnega smodnika ; 403 zaboje je bilo namenjenih za Knauth, Nachod & Kiihne, 57 pa za orožarno zvezne armade.
O f i c i j e ln o poročilo.
Washington, 21. marca. (Po noči.) Kontreadmiral Sicard je brzojavil tajniku Long, in mu naznanja, da je poročilo preiskovalne komisije gotovo, ter se nahaja v njegovih rokah in ga odmah odpošlje. Najbrže ga prinese za-povednik Marix, član komisije. Ako bode imel v Tampa dobro zvezo, bode poročilo v sredo zvečer v rokah predsednika. Mogoče je pa tudi, da še le v četrtek.
Vladni uradniki zagotavljajo, da McKinley in Long sedaj vesta, da se je razstrelba od zunaj dogodila, ter vse ukrenejo, da bodo v kritičnem slučaju na vse pripravljeni. Povelja so bila oddana, da mora topništvo oditi v trdnjave ob atlan-tiškem oceanu in meksikanski zaliv ; dalje je tudi vse urejeno, da zamorejo pešci in konjiča takoj oditi proti obali.
(Kasneje poročilo.) Zvedelo se je baje tudi, da poročilo preiskovalne komisijo naglaša, da kapitan Sigsbee niti drugo moštvo „Maiue" ni odgovorno za razstrelbo; tudi španske uradnike nemorejo dolžiti tega zavratnega napada. Mnogodenarja žeizdali.
Polovico denarja od svote $50.-000.000, ktero je kongres dovolil za oboroženje, je že izdanega, od tega so izdali 75 odstot. za mornarnico. Za strelivo, naboje in kroglje je bilo odkazanih $7,000.000, za premog in skladišča $2,000.000, za popravo vojnih ladij ,,Newark", „Philadel-phia", ,,Yorktown", ,, Chicago", „Atlanta" $1,000.000. Vojni odsek je dobil $8,375.000 in izdal $2,500.-000 za male topove in puške, 81,000.000 za brezdimui smodnik, $100.000 za naboje, $500.000 za torpede, in podkope, $2,000.000 za utrdbe in $3,000.000 za težke topove.
Izvan 50 novošegnih topov, ktere so naročili pri Armstrongs na Angleškem, so uaročili pri Kruppu na Nemškem še štiri gorske baterije. Te topove bodo baje rabili na gorovju na Kubi; topovi so namenjeni za mule.
Washington, 22. marca. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo tukaj poročilo preiskovalne komisije; položaj je danes tukaj zelo napet.
Kabinet je baje sklenol, da bode poročilo glede „Maiue" v ponedeljek ali torek naznanjeno kongresu iu objednem poročilo McKinleya. V obče so mnenja, da ne bodo Zjed. države napovedale vojno Španiji, pač pa ako pride do vojne, bode Španija vojno napovedala.
Danes je mišljenje zelo bojevito; celo senator Eugen Hale najbolj konservativni poslanec je mnenja, da pride do vojne.
Baltimore, 22. marca. Organizacija veteranov „ James R. Herbert & Comp." je postavodajalstvu doposlala resolucijo, da naj država Maryland kupi novošegao vojno
ladijo, popolnoma oboroži in. z možtvom preskrbi ter izroči Zjed. državam, ktere naj jo uporabijo proti vnanjim sovražnikom.
St. Paul, 22. marca. Tukajšuja trgovska zbornica je danes sprejela resolucijo, v kterej pravi, da je čas, da Zjed. države napravijo konec španskega gospodarstva na Kubi bodisi mirovnim potoito, ako potreba pa tudi z silo.
Chaaleston, S. C., 22. marc. Fort Sumter bode oborožen, veliki topovi bodo nastavljeni. Iz St. Augustine pride jutri topničarstvo v trdnjavo.
Kansas City, Mo., 22. marc, častnik zvezni armade, kakor tudi John Lopez, agent kubanske Junte, sta tukaj, da nakupite konje za ko-njico; Lopez je kupil 600 konj.
18. marc.
Dne 18. marca je bilo petdeset let odkar so delavci ih meščani s puško v rokah stali na barikadah v Avstriji in na Nemškem ter se borili za z 1 a to s 1 o b o d o, za odpravo briškega absolutizma iu zahtevali ustavo, nekteri celo odpravo prestolov. Nekteri trdijo, da je vstašem v Avstriji in v Nemčiji dala pogum februarska revolucija na Francoskem; drugi pa pravijo, da je bila nezadovoljnost prikipela do vrhunca in potem vzbruhnila. Naj bode pravi uzrok iskati v prvem ali drugem zatrjevanju, je nam pač vse jedno^ni nam pa vsejedno, da se ne bi spominjali čez petdeset tega znamenitega dogodka bodisi v kulturnem življenju in napredovanju. Kako zelo so pred 1848. žulili sponi vse narode, po briškem žvižganju, birokratskem srpem pogledu in po korporalski palici bo morali vsi plesati meščani in delavci; ubozega kmeta je pa še z bičem priganjal na tlako ,,plavokrvni" graj-ščak. Pravi barbarizem, ako nazaj zremo in čitamo zanesljive podatke !
Vstalo je tlačeno ljudstvo, ktero se ni moglo nikjer pritožiti, ne v časnikih, ne v zborih izreči svoje nadloge; popadlo za puško in drugo orožje ter storilo konec krutemu briškemu gospodarstvu. Osloboden je bil kmet pred bičem grajščaka, osloboden tlake in desetine, postal je svoj lastni gospodar pri svojem ognjišču.
Meščani so dobili trohico pravice, to je volilno pravico in si izvolili zastopnike, kteri so na Dunaju in v deželnih zborih izražali pritožbe in potrebe narodov. Ni se Bog ve kaj storilo v družinskem življenju, ali pač marsikaj, kar kaže ogromen napredek. Kako so se pomnožili časniki od preklica briške cenzure iu knjige; ali ne služi vse to narodom v zavedanje, v izobražbo in jih navdaja po hrepenjenju do še večje prave prostosti.
Meščanstvo in kmetje so po vstaji v mesecu marcu leta 1848. vendar nekaj pridobili in se niso zastonj borili; a oni, kteri so zaet jnj nesli svojo kožo na somenj in za druge kostanj iz žrjavice vlekli so bili in ostali delavci. Tem poslednjim do leta 1897. ni bila v Avstriji pripoznana nikaka politična pravica, nijednega poslanca niso mogli poslati v poBtavodajalstvo, kteri bi se oglasil za nje koristi. Vse delavske postave so kovali gospodje pri zeleni mizi, ko praktično o delavskih razmerah prav nič poduče-ni niso bili. Pričelo se je i v tem pogledu daniti in ako dobe vsi stanovi enakomerno pravico, se ni bati krvavih izgredov.Vsaj smo vsi ljudje jednako vstvarjeni po Božji podobi, ako smo si v podobi jednaki, bili na svet poklicani, da jednako storimo svoje dolžnosti, zakaj pa ne bi bili tudi jednakov^javni in
jednakopravni? Ali je res koga druzega človeka, recimo milijonarja, ali kraljevega sinu rojstvo drugačno, nego siromaka? Razlika je le ta, da se eden rodi v palači, drugi pa v uborui koči, človeka sta pa le oba. Ali nista tudi po smrti oba enaka, truplo bogatina, kralja itd., ravno tako razpade, osmradi, kakor siromakovo. Toraj ako je pričetek in konec enak, zakaj bi še življenje, delovanje in dolžnosti ne bile enake? Kakor je leta 1848. propadel absolutizem, kakor je od-klenkalo pašam grajščakom, tako bode tudi odzvonilo nekdaj kapitalizmu, kteri sedaj uprega narode v svoj trdi jarem. Ubožalo je mnogo kmečkih krvosez grajščakov, ker jim marljivi kmet več ne daje tlake in desetine, ali tudi kapitalizem bode zagromel, ako mu bodo narodi odrekli svoje suženjstvo! Zato se pa vsako leto z veselim srcem spominjamo žrtev, meseca marca ktere so svoje življenje žrtvovale na barikadah za slobodo iu poznejšim naraščajem prižgali brič spoznanja, da so vsi ljudje!
Dunaj, 22. marca. Slovenec dr. Andrej F e r j a n č i Č, poslanec za notranjska mesta je izvoljen podpredsednikom državnega zbora. (Take časti ni še kmalu kak Slovenec užival,xdr. Ferjančič je pa tudi zelo nadarjel^ govornik, izvrj sten pravnik in zeTo taktičen.~S1< venci smomi pač ponosni biti, dj se kdo naših rojakov tako visok] povspne.)
Dopisi.
Iz Pittsburga, Pa., 19. marca.
V našem mestu se kaj gosto kadi iz dimnikov tovarn in to je znamenje, da delamo in tudi nekaj zaslužimo, dasi ne veliko. V istini se sedaj kaj dobro dela in tudi delo ni težko dobiti, seveda pa ni delo tako, da bi Be ga kdo zbiral, a hvala Bogu, zaslu-i se pa vendar, akoravnoj o prav dobrih časih nemorem voriti.
Mi Slovenci smo poslednje let< kaj napredovali, ker postavili sm^ si v kratkem času svoj božji hrai a nikakor nemorem reči, da na nem prostoru, vendar pa ima m cerkev več prostora, kakor ona bj tov Hrvatov v Allegheny. Sf nekaj me žali v tem pogledu, o mur pa nečem še obešati na v( zvon, žali me pa zelo, ker se ke strani uganjajo stvari, na<
JELI DOBITI
boljše . ..
PIVO
kakor tudi boljše vsako drugo blago; tisoč ljudi Vam pove, daje
-»SUPERIOR STOCI
pivo
v resnici najboljše d<; vareno pivo.
sosca sms
LAKfl LINDEN, - -
i
Slovenec podpredsednik držav-nemo zboru.
Prodaja se povsodi in steklenic
Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovHiiskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER.
109 Greenwrich St. New York City.
Na ieto velja list za Ameriko $2.—, za pol leta..............$1..—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,
„ „ „ pol leta----- 2.50,
.....č.-trt leta . . . „ 1.25.
,Glas Narodda' izhaja vsako sredo
Za oglase do 10 vrstic se plača c 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti
a • ne nafitr^o.
Denar naj se oiagovoli poslali pu Money Order."
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da itam tudi prejšnje hivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in po&iljfttvtmi n*redita t as lovom :
„Gias Naroda",
i09 Greenwich St. New York City.
Bazne vesti.
Mednarodna razstava za New York.
Mednarodno rastavo nameravajo prirediti leta 1900. v New Yorku pod zaščitjem Tammany. To je najnovejše presenetenje, ktero je prouzročil veliki koristolovec Cro-ker in obvestil ,, svoje" udane meščane, ktere je v poslednjih 15 letih za marsikak inilijouček oskubil na eleganten način.
Zadeva se je zvedela minoli pe-t^k, ko se jo senator McNulty, iz Brooklyna o tem roetavnem načrtu pogovarjal z majorjem Van Wyckom. Kot pospeševalec tega načrta se občiustvu predstavlja Mc-Nuitv in sicer to dela Merchants Association. Van Wye k se je na videz obotavljal, da ne more ta načrt šf odobriti, a'i ako je Crocker za to, mora nj< g* p slnšati njegov traoant na City Hali. Ta postavni načrt se sedaj nahaja pred senatnim odsekom za mestne zadeve in governer Black je že baje objubil, da ga bode odobril, kakor hitro ga postavodajalstvo sprejme. Potem l>ode imenovan odbor z 24 člani, kteri bo imel skrbeti za začasne stroške, in najel £6,000.000, ter pri-č**i graditi. M^sto samo bode iz-dalo bonde v visočini 82,000.000 in zemljišče, po končanej razstavi pa zopet prodalo. Da malomeščanstvo pridobe za ta načrt, mu pr^d oči stavijo lepo, omam Ij i ve številke, namreč da bode razstavo obiskalo toliko tujih ljudi, da bodo tukaj pustili 8250 i <00.000. Kaj po razstavi pride namreč: Znižanje zaslužkov, ker delavske moči se bodo tukaj ogromno nakopičile, potem obča brezposelnost, siromaštvo in po-manj kanje delavcev, ravno tako
rimi se marsikdo spodtika. Prizadeti me bode mogoče razumel in krenol drugače, ako je le še mogoče.
Naš. i društveno življenje bi lahko naknpilo potrebno
vse drugače napredovalo, a manjka 1 nam pr- potrebne sloge; ali Slovani smo po v« "d enaki, ne doma, ne na tujem nismo složni.
Našs bratje Hrvatje so dobili dva prava „uebodijihtreba" v obliki dveh umazanih listov ,,Novi svet" in „Pooou. Ta dva lista naj bi bilit v/katoliški nsm^n! Dol>er t»k go-jfpod urednik, ako pišete o skrivnih , boleznih, da mora vsak mladenič: zarudeti in to dela mož poklican za vzgled vernikov; pravi škandal. kakor ,)Ho v Chicagi leta 1893.,
Tako pisarenje niti za hajduke v 0 t'm Beveda ne P°ved6 nič tmn Oba lističu st: ua^čanom, saj p i to tudi ninič mari Špekulantom, hotelirjem, železnič-nim in parobrodnim družbam, ter kteri bodo največji del
Bosni in Srbiji ni. tako umazana, daje groza; v njih ■e ne gleda ne na poštenje, niti čast drugih; največji hrvatski slepar pa ajde pribežališča v listu z rekom: istinu in pravdu 1 Joj, ako bi , Ji« ta prav* L v angleščino in ial našemu škoiu ali celo Marti-liu v Wasliingtonu in povedal o jim je uradnik, gotov 6f-m si, ne bi naredila prijaznega obraza. Hrvatje imajo že it.sk preveč listov, sedaj pa še ti , ,Schu.id und K:i*e-blattor" z njih pravo duševno podlostjo. Ta goHpod ima že itak dovolj neprijateljev, sedaj pa še javno ruje a vemo, da mu diši mastna goska ,,Hrvatska Zajednica", ktero bi rad ubil v svojo pest in oskubil perja.
Veritas.
Baldvin, Colo., 12. marca. Ne spomiujam se, da bi rojaki tali kak dopis iz Baldviua, zato
i hočem danes nekoliko obvestitj o se nam tukaj godi. Tukaj imeli štrajk, kteri je trajal sec dni, štrajkati smo pričeli e 9. februarja in končali dne 9. rca. Štrajk smo dobili mi de-1. in užugali družbo, a to le s očjo Unije. Ravno pri našem ku se je pokazalo kake važnosti ija, zato pa tudi rojakom pri-am, da pristopijo k Unijam, r,av s pomočjo teh nam je še vzdržati nekoliko za-. Unije so pa tudi trn v p^ti tovarnarjev, družb in druzih jetnikov, koliko so se že priza-li, da bi jih uničili. Ako bi ne ameriški delavci združeni v Jje, bi jim delodajalci gotovo alu zaslužek znižali na isto tujo kakor ga imajo kalifor-ki Kitajci. Zatoraj rojaki, pristo-te k močnim Unijam v vseh ih, ker uprav te pripomorejo nekaj zaslužka v tej deželi, je tukaj težko dobiti, ker de-
0	v jednem rudokopu v
1	h pa delo počiva, more-V teh prično počasi de-
štrajk še le sedaj po-arsko Unijo. K sklepu vim rojake po širuej bi, dragi nam „Glas želim obilo podpore; ce pa opozorujem, da o, kteri čitati zna, bil aše pravo delavsko prav „Glas Naroda" koristi in se odločno tirani narod. Z Bo-Janez Vukšinič.
on t m, spravili.
Velike siavnosti nameravajo
napraviti prve dni meseca maja in bodo to slavnost zvali ,,Charter Day" v ?pomio združenja Greater New Yorka. Razni odseki že kaj marljivo delujejo. Tako nameravajo prirediti velike parade na kopnem in v iuki; velikanska bode električna razsvetljava po Broad-wayu ii druzih javnih krajih. Ume-talna ognja bodo prižigali v Prospect Parku, Central P irku, v Fort Green, Jamaica in druzih krajih. Elektrikarji že vse mogoče študirajo in pravljajo.
Požar na kolodvoru pennsvlvanske železnice.
V ponodeljek zjutraj ob 2. uri in 15 min. je nastal ogenj v restavraciji, poleg čakalnice ra kolodvoru pennsylvanske železnice v Jersey City. Vsi gasilci iz Jersey City so bili poklicani na požarišče, tudi gasilske ladije iz Hobokeua in Ne ^ Vorka so gasile. Dvonadstropno restavracijsko poslopje je popolnoma p >gorelo. Čakalnica in drugi prostori so le neznatno poškodovani. Vsa škoda znaša §100.000. Železnica ima lasten zavarovalni zaklad. Temelj vpe pel j enega poslopja je ostal nepokvarjen in bodo z novo stavbo odmah pričeli. Promet je bil le za malo časa oviran. Ogenj je nastal, ker se je v restavraciji preobruol lonec masti in se ta vnel.
Nov nevaren tekmec.
Brata Corby v Washingtonu Bta baje izumila stroj, kteri bode napravil vel i kan ak preobrat med pekovsko obrtnijo. Ta stroj zamore napraviti vsako minuto 80 hlebov kruha, ali 4000 v jednej uri. Ta stroj je zelo podoben stroju za „Cra-kerje". Štirje možje bodo lahko s pomočjo tega stroja izdelali ogromne množine hlebov kruha. Pri teh strojih bodo pa tudi lahko uporabili dečke in deklice. Nek monopol se že pogaja, da kupi patentno pravico tega stroja; pot^m bode pa ogromno število pekov na ulico postavljenih. Tako se vedno stroji izrabljajo na korist posameznih, ogromuo število delavcev pa oropajo za zaslužek.
Umazanost milijonarjev.
William G. Skiddy, sin milijonarja William W. Skiddya, je imel minoli teden pravdo, ker ni plačeval za nezakonska deca, kterim je bil on oče. Pri temu milijonarju služeča služkinja je povila dvojčeke, a zviti umazanci so jo nagovorili, da je šla domu na Nemško, a tam dobila tako majhno podpor.) to je dolar na teden, za vsako dete, da ni mogla živeti. Vrnola se je in tega patentiranega umazanca tožila. Advokat je predožil sodni j i. da naj se zatoženi da po $200 varščine, da bode i nadalje plačeval po 81 na teden za dete; zagovornik neporočene matere pa zahteval 8500 varščine, do civilne pravde; sodnik pa je določil, da je dovolj 8200 varščine. Slučaj je le v toliko zanimiv, ker pokaže goropadno umazanost milijonarjev, denar jim zatre vsa čutila srca, nič se ne zmenijo ti lopovi, ako iz mladih deklet napravijo vlačuge, ali nesrečne nezakonske matere, da le utešijo svoje strasti. Ali svet bode poravnal jedenkrat s to svojatjo in njim služečemu orodju.
Premoganji bodo baje zopet štrajkali.
-Pittsburg, Pa., 18. marca. Ako Be premogarji v Butler, Beaver Lawrence in Mercer ne bodo za-inogli sporazumeti vsled zaslužka, bode dne 1. aprila prišlo doštrajka. Piemogarji so imeli danes v Mercer zborovanje, ali k temu je prišel samo jeden posestnik premogoko-pov. Premogarji zahtevajo ose-murno delo za delavce izvan rova in 10 centov več plače. Ko so danes zvedeli, da posestniki premo-gokopov ne bodo sprejeli njih terjatve, so sklenoli dne 1. aprila delo opustiti.
Staunton, Va., 18. marca. Premogarji Kanawha okraja eo sklenili dne 1. aprila opustiti delo, ker so premogarski baroni zavrnoli njih terjatev, da bi jim zaslužek zvišali za 10 odstotkov.
Premogarji zborujejo in na štrajku.
A 11 o o n a, Pa., 22. marca. Danes je bilo tukaj premogarsko zborovanje, v kterem je bilo zastopanih 14.000 delavcev. Namen zborovanja je pogoditi se s posestniki ali pa dne 1. aprila uprizoriti štrajk.
Hazleton, Pa., 22. marca. V velikem Yorktown rovu Lehig Valley Coal Co. je danes nastal štrajk, nobeden delavec ni šel na delo. V rovu je delalo 1000 mož. Povod štrajku je, ker je superintendent okaral kurilca in ta popustil delo. Odsek Unije je zahteval izjavo od superintendenta, a ni dobil povoljnega odgovora, zato so delo ostavili. Posestniki prete, da bodo premogokop popolnoma zaprli, ali to je le pretenje, dokler daje dobiček, ga ne bodo zaprli.
0 pravdi v Lattimer.
Hazleton, Pa., 21. marca. George H. Troutmau, jeden zagovornikov v pravdi proti morilcem v Lattimer, je rekel na opazko, ko je zasledovalni odsek sklenol zahtevati novo pravdo, da ima o tem določiti le okrajni pravdnik, a ta se bode pač ogibal nove brezuspešne pravde, ker je prva veljala 810.000. Okrajni pravdnik se še ni odločno izjavil, ako bode predlagal novo pravdo, ali ne. Zasledovalni odsek bode na vsak način p< skušal dobiti novo pravdo, ako bode le dovolj novcev nabral, ktere sedaj marljivo skupljajo.
Most ndrl.
M a h o n e y C i t y, Pa., 16. marca. Les-ni most na škripcih Pennsylvania železnice se je danes udri, ko je čez njega vozil vlak z dvema lokomotivama in dvanajst s premogom napol nienih voz. Vodja prve lokomotive je čul pokanje tramov in ubežel ž njo čez most; druga lokomotiva in vozovi so se pa adrli z mostom vred. Osobje vlaka je težko poškodoyano, a vendar bode okrevalo.
Novi trnst z whiskey em.
Peoria, 111., 19. marca. J. B. Grčenhut, predsednik starega Whiskey trusta, je sedaj izrekel, da je res, da bode ustanovljen novi trust.
Povedal je, da dela nato in ima že vspehe. Vsa kupčija je vslec^ hudega tekmovanja demoralizirana in upa, da bode nova konbinacija ceno zvišala. Vaa večja podjetja bodo pristopila k trustu. Sedaj cenijo podjetja in proračunajo, da bode potreba za novi trust 25 milijonov dolarjev.
Požari.
Chicago, 16. marca. Zopet je to mesto obiskal osodepoln požar. Ogenj je nastal v poslopju na vogalu Wabash Ave. in Jakson Boulevard. Več osob je žrtvovalo svoje življenje in tudi mnogo jih je ranjenih. V tem poslopju je imela Cono-ver Pirano Co. v najemu tri nadstropja. V šestem nadstropju je imela tvrdka Sweet, Wallach & Co. svoje prostore za fotografične potrebščine, in v tem oddelku je ogenj nastal. Pri t^j tvrdki je delalo 300 deklic in tem je zubelj preprečil pot. Skakale so skozi okna, gasilci jih pa lovili v mreže, več jih je padlo tudi na cestni tlak in se hudo
krsto na kar je to zaprl. Ko je policija odšla, je zamorec otvoril krsto, ali Bennett se je zadušil, ker je bil pokrov preveč trdo zaprt.
Kaznjenci ponesrečili.
Birmingham, Ala., 19. marca. V rovu štev. 2. Tennessee Coal, Iron & Railway Co., pri Pratt City, je bilo vsled razstrelbe plina usmr* tenih šest kaznjencev, kteri so tam delali.
Pož;i v hotelu.
Butte, Mont., 21. marca.
Gro-
zen prizor je bil minolo noč, ko je gorel Hale hotel, trinadstropno leseno poslopje, v njem pa ob času spalo 400 rudarjev. Ogenj so še le opazili, ko se je zelo razširal, tudi gasilci niso bili kos svoji nalogi. Ljudje so skakali iz okenj in se poškodovali. Koliko ljudi je ponesrečilo se ne ve zagotovo in se bode natanko redko kedaj pozvedelo, ker je bila listina v blagajnici, ta pa ne ogujevarue. Najmanj 15 osob je zgorelo, še več je pa poškodovanih, poškodovale. Mies Katie Corney je j Dva ranjena sta umrla tekom dne-
bila toliko pogumna, da je mnogo deklic pregovorila, da so šle v vspe-njačo in se tako rešile, za njo pa ni bilo več prostora in hotela počakati, da v drugič po njo pridejo z vspenjačo. A to se ni zgodilo, ker napredno so zamogli vspenjačo dvigniti, je bil ogenj že šahtu vspe-njače. Ta gospica je zgorela. Gasilci so se na vso moč trudili, več teh se je kakor po čudežu rešilo gotove smrti, ko seje zid prebrnil. Ambulance so naznanile, da vedo za 6 mrtvih in 23 ranjenih, ali vč se du je poleg teh še 13 mrtvih in 7 ranjenih.
Varnost v Chicagi.
C h i c a g o, 21. marer.. Dva moža oborožena z gorjačanu bta danes po noči napadla stražnika F. H. Todd v Hopkins gledališču, ga pobila na tla in zvezala, potem pa dve blagajnice oplenila. V jednej sta dobila dijamante vredne 8200, i drugej pa 8200 v gotovini. V tretji blagajnici je bilo 83000, a nista je mogla odpreti.
Velikanska goljufija.
Washington, 22. marca. Vlada je dobila poročilo, da so se lani in predlanskem dogodile velike sleparije po raznih bankah v St. Paulu in okolici, pri teh so pomagali tudi vladni uradniki, kteri poslujejo pri delih ob gorenjem Missi-ssippiu. Podrobnosti niso znane, a vendar se ve, da so na podiagi ponarejenih zaslužnih listkov ogoljufali za 8300.000. Čudno, da so to goljufijo tako pozno zvedeli, ko se je že marsikaj šepetalo.
Avstrijski poslanik predrzen.
Washington, 16. marca. Ko je imel včeraj avstrijski poslanik Heugelmiiller s tajnikom Day razgovor o odškodnini pri Lattimer ustreljenih Avstrijcih, je rekel Davu tudi, da se mora kubansko vprašanje rešiti pred mednarodnim mirovnim sodiščem. Ko mu je Day odgovoril, da bodo Zjed. države že to vprašanje rešile, ne da bi Evropo vprašale, je Heugelmiiller baje rabil razžaljive besede. Kaj lahko je, da dobi svoje potne listine in ga odslove kakor de Loma. (Avstrija se pač nema vmešavati v kubansko vpraševanje; avstrijskim narodom ni nič mar ako je cesar Fran Josip stric španske kraljice; Avstrija ima doma dosti opraviti in pred svojim pragom pomesti, ne pa segati čez ocean.)
Mladega zamorca lineali.
LittleRock, Ark., 18. marca. V Marcel la, Stone County, so vtorek linčali nepoznanega zamorskega dečka, ker so ga imeli na sumu, da je tkral 820. Pozveri-njeni ljudje so gp, na vrvi tako dolgo vlekli kvišku, da bi ga prisilili v pripoznanje tatvine, da Be je zadušil.
V krjti zadušil.
Birmingham, Ala., 21. marca. Tomaž Bennett, kterega so zasledovali zaradi konjske tatvine, je v poboto pribeaal v sladišče krst, kjpr je delal zimorec. Tega je naprosil, da naj skrije, a zamorec mta je svetoval, da naj se uleže v
va.
Škodo cenijo 8100.000. Pošla iz Klondike.
L e p o z i m o imajo na visokem severu.
Stka.ik poravnali s topovi.
S k a g u a y, 17. marca. Benjamin Akwater je dospel včeraj večer sem z 100 funti poštnih stvari iz Circle City in Dawson. Možje rekel, da imajo v Klondike živeža za dve leti za sedanje število prebivalcev. Mnogo „clainiov", kteri spočetka niso dosti obečali, kažejo sedaj, da so zelo dobri. Ob izlivu Stewart reke je naselbina, ali od početka zime ni od teh ljudi nič čuti. Ob Walsh Creek, pet milj nad Big Salmon so prali zlati pesek, vsaka ponva je dala za 75 centov zlata.
Dne 10.jan. je odšlo 300 mož iz Circle City proti American 'Creek, iz Dawson je došlo 300 do 400 mož. Americau Creek je 50 milj od Forty Mill, kakih 25 milj onstran kanadske meje. Predno je Akwater zapustil Circle City, je dospela tja ladi ja iz Minock s poštnimi stvarmi in zlatom. Pravi, da so ljudje našli bogate zaklade.
V Dawson City so razmere glede zdravja v obče dobre, skorbut (kur-dej) zelo po redkoma nastopa. Vreme je gorko, ker večinoma pih-Jja jug- ^a stotine ljudi je na potu čez soteske in bredejo veliko blato.
Štrajk izkladalcev za 75 centov od ure je končan. Zaslužek je sedaj zgovorjen po 50 centov, paro-brodne družbe so obljubile, dane bodo izkladali Indijanci. Zanimivo je, kako sredstvo je uporabil kapitan necega parnika, da je izkla-dalce prisilil k podaji. Ko so iz-kladalci zahtevali po 75 centov, zapovedal je vsem, da naj parni k ostavijo, ko so stali na stani.šču, je lia nje nameril s topom in pretil, da bode Indijance najel za delo. Enako sredstvo so uporabili v Dyea, kjer so tudi zvezni vojaki preganjali delavce na korist družv>.
Portland, Ore., 17. marca. V vojašk lope v Vancouver je dospelo povelje od vojnega odseka, da ima oditi ekspedicija v Alasko, da na ameriškem ozemlji poišče pot proti zlatim poljam. Ekspedicija bode obsegala 20 mož od 14. polka pešcev pod zapovedništvom kapitana Bogardus Eldrigea in poročnika Elmer W. Clarka in Robert Field. Iz Skagway hočejo odriniti pred 24. marcom, da se snidejo v Pyramid Harbor z oddelkom z severnimi jeleni. Z 200 zbranimi živali bodo od tam poskušali dospeti v Dawson City.
Seattle, Wash., 17. marca. Maj or J. R. Hayden, kteri ima tukaj banko, je prejel pismo od svojega sina, v kterem mu ta piše, da so ob Stickee reki, kakih 10 milj od Telegraph Creek našli bogate zaklade zlata. Ob vhodu Dyea soteske leži 68.000 con tovora, ter čaka na odpošiljatev, med Dyea in sotesko tabori 80(H) do 10.000 ljudi.
T a c o m a, Wash., 17. marca. V petek večer so igralne beznice v Skaguay zopet odprli, bile so samo
jeden dan zaprte. Polkovnik Anderson je sporočil meščanskemu odseku, da ako ne bode izvajal postav, bode on proglasil vojno pravo. Ob Walsh Creek, stranski reki Big Sal-mona, so zopet našli bogate zaklade zlata. Major Walsh poroča, da je ponev zlata dala tam poslednji teden 81.50 dohodka. Ali niso kopali globokeje kakor 8 do 10 čevljev, a še niso dospeli do prave žile. Kakor kaže je to zlato polje zelo obširno. V obče se računa, da so to zimo pridobili za 8 do lOmilijonov zlata. Vse parobrodne družbe imajo prostore v naprej prodane.
Linearji v Klondike.
S k a g u a y, čez Seattle, 16. marca. Meščanski odsek, kteri se imenuje ,,odsek 101" je odločen upe Ijati in izvesti linčarsko pravo. Ta odsek je razposlal okrožnice, v kterih zahteva, da vsi „srečelovci in sumne osobe" zapuste takoj ta kraj, drugače se bodo seznanili z narodnim pravom. Deset dni sem vlada groza v Skaguay. Več umorov se je dogodilo. Polkovnik Anderson, zapovednik vojaškega oddelka, je nad mestom proglasil obsedni stan.
0 položajn na Knbi.
Key West, 21. marca. Tukaj sem je dospela ve6t, da so v pokrajini Santa Clara Španci prouzročili nesramno izdajstvo. Cayoto Alvarez in Nunez sta bila povabljena od governerja pokrajine, da naj prideta na določeno mesto k pogovoru. Obema Kubancema so obljubili slobodno kretanje in spremstvo, ali vojaki generala Aguirre so ju zavratno umorili. Pri Majague je bila bitka med Kubanci pod Gome-zom in španskimi vojnimi oddelki. Poslednji so bili baje zmagovalci.
Spanci poročajo tudi, da generala Pando in Salcedo vedno dalje prodirata na vztoku Kube proti Puerto Principe.
Polkovnik Salcedo od vstaške armade je včeraj sem dospel z brzo-javi na Junto, a ta vse drugače govori. Zagotavljal je, da so vstaši na iztoku otoka 16.500 mož močni in so v najboljšem položaj 12 topov, dva topova za obila streliva. Na zapa duje Gomez enako močni armadi in je v zelo dobrem stanu.
Od sobote je železniški promet med Havano in Madruga popolnoma prenehal, ker so vstaši razstrelili veliki mest.
Evropejske in drnge novosti.
K a n e a , Kreta, 16. marca. Danes zjutraj so nemško zastavo sneli in tukaj nastavljeni nemški pomorščaki so se ukrcali na vojni parnik ,,Oldenburg". Vojaki druzih vlasti so odhajajočim vojakom skazali vojaško čast.
B e r 1 i n , 16. marca. „Kolnische Zoitung'1 zagotavlja, da to odpo-klicanje nemških čet s Krete in od-jadranje ,.Oldenburg" nikakor ni smatrati za kako slabo sporaz-umenje med vlastmi. Vse razmere nomškil upnikov Grške so poravnane, Nemčija pa nema nikake koristi pri razmerah krečanskega vprašanja. (Aii bolje: ,,Prusi so videli, da se tam ne d4 nič dobiti p^d njih požrešno pikelhaubo". LTredn.)
Carigrad, 16. marca. V sultanovi palači je vladal včeraj večer strah in groza. Med kurdskimi in albanskimi vojaki sultanove telesne straže je vzbruhnila vstaja in bali so se, da se prične klanje. Vse mostovže in ulice k palači so vojaki zasedli in mnogo vprizorilcev ,,vstaje" zaprli.
Rim, 16. marca. List ,,Italia" poroča, da je nek uradnik v Vatikanu ukral 1,500.000 lir. V obče menijo, daje ubežal na Korfu.
Manila, čez Hong Kong, 15. marca. Položaj na Filipinah je zelo kritičen. V pokrajinah Torlac, Pongasinon in ZambeleB je vstaja zelo razprostrta. Spanci nemajo dovolj vojakov, da bi se mogli z vstaši sprijeti.
London, 16. marca. Angleško ladijo,,Princess" so včeraj privlekli v luko Lowestoft. Nje jambor na prvem delu se je polomil, ko je zadela zjutraj ob 2. uri ob nepoznani parnik. Parnik se je potopi) z mo-žtvoin vred. Nesreča se je dogodila
bli«o prostora, kjer je d nt 30. jan. leta 1895. potop 1» „Elbe" od nemSkega Lloyda.
London, 17. m.n r<\-i. P, -r< S.» se, da bodo v prihodi .j i ti dni vin ob jednem v Parizu, Li tulonu in Pe-terburgu financirali g:šfco posojilo v zneska 30 milijonov dolaijev.
Rim, 17. marca. V vseh uradih zbornice so se izrekli za kazensko zasledovanje grofa Feruccio Macco-la, k ter i je usmrtil poslanca Cava-lottia v dvoboju. V preiskavo pridejo tudi sekundantje.
M a d r i d, 18. marca. Podzemski plini eo danes napravili v rovu pri Belmez veliko nesrečo, ktera je zahtevala mnogo življenj. Dosedaj so zvlekli na dan 70 trupel, a boje se daje še več ponesrečenih v rovu.
Dunaj, 21. morca. ,,Politische Correspodenz" naznanja poročilo, ktero je zvedela Rusija o vojnih pripravah Japonska. Japonska je baje naročila na Angleškem, Francoskem, v Zjed. državah in na Nemškem 47 vojnih ladij, za svoto 193 milijonov Yen. List pravi, da bode japonska mornarnica po-rnuožena, tudi prometne ladije bodo pomnožili. Od Odese bodo v teku leta 1898. prepeljali 30.000 mož vojakov v Wladivostok.
Rim, 18. marca. Odsek izvoljen od zbornice v poslednji zimi. kteri je imel preiskati, kako daleč je Crisp: zabredel pri škandalu nea-polske banke, je včeraj predložil svoje poročilo. V tem se zagotavlja, da Orispija ne zadene nobena graja, ker je nove« sposodil, pač pa zato ker je poskušal vpeljano preiskavo potlačiti. (Sedaj je Crispi čist.)
London, 19. marca. Car je določil, da se ima poleg dovoljenih 90 milijonov rubljev za mornarnico še vsako leto proračun pomnožiti za 3 milijone v ta namen.
Dnu a j, 19. marca. Nemške parlamentarne stranke nečejo več gojiti skrajno obstrukcijo, pač pa le nasprotovati vladi. Sklenole so, ako bode kdo Nemcev izvoljen v predsedstvo, da isti stopnjo sprejme. Glasoviti Wolf pa pravi, da ne bode odjenjal in škandale iz zbornice prenesel na ulice.
'a r i s, 19. Francoski konjerej-ci zahtevajo, da se na ameriške konje nalože $40 uvoznega davka; vsi ameriški konji naj bodo na meji zaznamenovani. Posamezne go-spodarsk e zbornice podpirajo to terjatev, ker vsled dovažanja konj iz Zjed. držav na Francosko vpada-jo cene.
London, 19. marca. Tukaj se boje, da je ladija, s ktero je trčila v sredo angleška ladija ,,liartish Tor-neess", belgijska šolska ladija ,,Vil-le d'Anvers", ter utonilo 20 častnikov in 00 kadetov. Nihče se ni mogel rešiti. Nesreča se je dogodila v megli.
Zopet ropot v avstrijskem državnem zboru.
D u n a j, 21. marca. Državn' zbor se je danes zopet sešel. Skoraj vsi poslanci so bili navzoči in galerije prenapolnjene. Ko je niinisterski predsednik grof Thun izrekel, da je zasedanje otvorjeno, je prevzel dr. Zucker predsedstvo. YT nagoyoru je rekel, da upa, da se bode zbor lotil svojih nalog, z vso resnobo, posebno g led 6 bližajočih se juhilej-skih slavuosti cesrfrja. Zbor je pritrjeval tem besedam. Poslanec Fuchs, član katoliške narodne stranke, je bil izvoljen predsednikom. Nemški liberalci, liberalci Schonerijanci, kristijanski socijal i -sti in socijal demokratje niso oddali listkov. Ko se je pa zvedel izid, so kričali kakor besni: ,,Sramota! Zločinec je, v ječo ž njimi Bil je Član bivšega predsedstva t" Hujskač Schonerer je vedno motil Fuchsa v govora. Potem je Schonerer predlagal, da se naj Fuchs toži, ali ta predlog je bil z veliko večino zavržen. Ministerski predsednik grof Thun je rekel, da ima vlada namen uvesti normalno delovanje državnega zbora, uvesti enakost narodnih pravic in uvesti socijal no reformo. Zahteval je, da naj vse stranke podpirajo vlado.
j o u o v g o 1 d. vlog. Mi (Fr. Saks- r & Co. 109 Greenwich Str., New York) smo že za rojake v Ameriki bivajoče odposlali v ljubljansko hranilnico več tisuč goldinar jev, kar še vedno delamo. P o s r e-dc vanje ne velja nič.
Nade ti talce opozorujemo na ob javo lj u b 1 j a n« ke hranilni-c e, ktera daje po 4 odstot. od sto. Ta hranilnica je zanesljiva j» £ m & g a pri razposoje vanj u zelo dobrimi pogoji. V >t mili-
T ii si^eUsi-Gosposka oblast.
Solnce je zašlo za temnimi, visokimi gorami na zapadu in je horizont pobarvalo ognjeno rudeče, proti konci pa postajala zarja rudeče rumene barve in naposled vijolične; vse podnebje je bilo veličastno kakor prav čarovniško; daleč od zadej so bili pa videti sivi oblaki.
Kaj čudno nasprotje k tej barvni krasoti je bila obširna poljska ravan, ktero je pokrivala zimska snežena odeja in uponjeni.grmi. Dolgočasna, jednolična gola snežena planjava je našla svoj presledek v obširnem pohištvu na robu redkega borovskega gojzda.
Minka je stala ob vodnjaku graj-ščine in napolnjevala kainenita korita z vodo, iz kterih so napajalci živine zajemali vodo v svoje lesene čebre in nosili v hlev. Enakomer-uo je prijemala za žvenkajoče verige in z močjo vselej potegnila k sebi na rob vodnjaka napolnjeni čeber. Ako je spraznila, je parkrat globoko dihnila v od mraza rudeče roke in zopet je škripaje in rop:>-taje hitel čeber v globočino.
Nekaka nenavadna tišina je danes vladala med hlapci in deklami, molče in niti kvišku niso pogledali, so sem in tja hiteli z svojimi vodnimi čebri. Iz pazljivega šepetanja med njimi se je zvedel pravi uzrok tišine.
,,Je li res Minka, da pride jutri sem grajščak?" je vprašal Vojtek, kteri je še le pred kratkem vstopil v službo za kočijaža . . . ,,Kdo pa je? .. vsi pravijo, da je zelo surov .. . da . . . še veliko huje o njem pripovedujejo".
„Gotovo je res, Vojtek", potrdila je Minka, iu z dopadajenjem občudovala zalega mladeniča, kteri jo je z svojimi zvestimi očesi gledal, priča ko vaje resničen odgovor . . . gotovo moj ljubi ... In kaj vse o njem pripovedujejo? . . . glej, ne-smemo se tako izraziti"' — sedaj je le šepetala proti njemu — „mnogo-kteri raje srečajo satana samega" — dekla se je prekrižala pri tem izreku — ,,nego grajščaka ... m jaz to verujem, ker sama se ga bolj bojim nego peklenščaka ..."
„Jeli res grozovitnež, ah je vse le klepetanje babur?" je odgovoril kočijaž v malem dvomu . . .
,,Povem ti Vojtek", zagotavljala mu je dekla, „in meni smeš pač verjeti . . . kar ti bodem svetovala, izogibaj se ga povsodi!"
,,Oho, saj vendar ne bode nikogar požrl . . ." je nekako šaljivo odgovoril kočijaž . . . ,, Ven dar glej Minka, kako krasno je nebo. . . rudeče kakor kri . . . jutri bodemo imeli lepo vreme ..."
,,Nesrečo pomeni . . . Nesrečo, Vojtek".
wKaj mi ne poveš ..."
„Prav gotovo . . . ves dan mi je že tako tesno pri srcu ... in poleg tega še vedno mislim na grajščaka . . . Tako je bilo tudi pred par leti ko so mojega očeta v Varšavi ustrelili . . . iu moja mati umrla vsled poškodb, ktere so jej zavdala kopita kozaških konj . .
Grozno I" mrmral je Vojtek in jezno napravil pest.
,,Par dui pozneje so mojega strica odtirali v Sibirijo in istega dne je spodrsnila Kulikova na ledu in si tilnik zlomila".
,,To je bilo grozno", je šepetal kočijaž iu si nekaj omel iz očesa.
,,— Da — da . . . nekaj bodemo gotovo doživeli", zagotavljala je deklica, „da bi le ne bilo preveč grozno!"
Vojtek je polagoma postal prepričan, da se bode nekaj hudega pripetilo ... Skoraj se mu je dozdevalo kakor bi ga pričela groza nad vladati. Zaporedoma seje pričel križati .. . potem je pričel s tajnost-nim strahom zasledovati poslednje solnčne žarke, kteri so vedno bolj otemnjevali in zgubljevali za temnovišnjevimi gorami.
„Kaj menite Vi, mati Jadviga današuji zarji?" obrnol se je proti stari ženici, ktera je s težavo nesla vedro vode in se vpirnla ob palico...
Starka je posodo na zemljo postavila in izza kožuhove čepice zvlekla malo lončeno pipico s pokrovom, ' močno je vlekla, da je zvabila par dimov in plaho okolu sebe gledala. Potem pa premišljeno rekla: ,,To je slabo, Vojtek... zelo slabo za poljsko kri . . . hm ... Vi ne verjamete prav . . . seveda ne 1 Niste še dolgo v grajščini . . . da, da, ker drugače bi morali vedeti, da že nesrečo pomenja, ako grajščak sem pride ..."
„Cul 6em že dovolj o njem, toda
žalibog nič dobrega--" Sedaj je
prejenjal mladenič iu plaho okolu sebe zrl, posebno na nosilce vode, ako ga ni nihče čul ali razumel.
„No, Vi poznate oskrbnika — ta je čisti angelj proti grajščaku. Poslednjega ne bodete nikdar drugače videli nego stati z bičem v roki za Vašim hrbtom in kamor ž njim udari ostane za prst debela krvava
brazgotina !--Gorje pa onemu
kteri pri tem Še usta odpre . . . Grof ima že več nego jeden uboj na vesti. Se ko je bil poslednjič na pristavi, je necega hlapca do smrti bičal ... in noheden možkih, kteri so to gledali, ni izrekel kako besedo gujeva, še manj pa, da bi z roko ganol ... In to so Poljaki, sinovi junaka Ostrolenka . . . Hahaha!"
Stara žena se je glasno toda hri-pavo smijala, ne da bi se silila, da bi svoj srd prikrivala. S palico je tolkla po ledeni skorji, ktera je pokrivala kamenit lijak pred vodnjakom in ponavljala pače se:
„Da, da ... to so Poljaki! . . . Hlapčevski Rutenci so, siromašni Uusnjaki!"
Potem je stolkla pepel iz pipice napolnila vedro iu odšepala.
(Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
Gg. naročnike opozorujemo, da bode prvo četrtletje s prihodnjo številko končano, od marsikoga še nismo dobili naročnine za to leto in bodemo list ustavili, ako ne dobimo naročnine do konci prihodnjega tedna.	Upravništvo. * * *
Gospod John M o r a v e c, vodja tovarna za ce'uloju* v Chattam, N. B. v Cauadi, rodom iz Idrije, je obiskal vse večje evropejsk*1 tovarne tega izdelka, bil tudi v domovini in se je vrnol preko Pariza, je nas obiskal in se bavil dva dui v New Yorku.
V staro domovino so se podali: Martin Kalan iz Angels Camp., Cal., v Skofjo loko; Štefan Gacua iz Bo3Tles, Miss., v Ravna gora, na Hrvatskem ; Lovrenc Cestnik iz Helene, Ark., v Borovnico; Gregor Sercer, iz Boyles, Miss., v Osilnico; Jovo Volan iz Thomas, \V. Va., v Leskovec; John Šega v Novo Vas, Anton Jankovič v Mate-no Vas, oba iz Memphisa, Teun.; Jernej Kočevar in Južef Lenarčič oba iz Pueblo, Colo., v Ponikve; Marija Balog iz Cleuville, Conn., v Oderberg; Frank Šraj v Novo Mesto, Jožef Kral v Škocjan, Frank Struna v Zatičino, Janez Pečnik v
Skocijau, vsi iz IndiaDopolis, Iud. * * *
Novoimenovani knezo-š k o v dr. Anton Jeglič je koncem februarja došel v Ljubljano, prenočil pri ljubljanskem knezoškofu in se z brzovlakom odpeljal na Dunaj h kanoničuemu procesu. Stolni ka-pitelj seje pod vodstvom stolnega prošta novemu vladiki poklonil ter mu izrazil udanost. Novoimenovani knezoškof je izjavil, da ni pričakoval, da mu bo kterikrat zapustiti Sarajevo, da pa hoče, ker je tako Božja volja, svoje moči posvetiti v blagor mu izročene škofije, in da se zanaša na vsestransko podporo stolnega kapiteljna in duhovščine. — Iz Sarajeva „S1. Nar." zopet poročajo dokazi o veliki toleranci, o finem taktu in izredni srčni blagoBti novoimenovanega ljubljanskega knezoškofa. O kranjskih razmerah je knezoškof baje dobro poučen ter sodi o njih povsem objektivno. Preprosti ljudje v Sarajevu dr. Jegliča jako hvalijo, da je pobožen mož, dobrega srca. Revežem je vedno rad pomagal ter se glede obrtnikov in trgovcev vedno strogo držal gesla:
Svoji k svojim 1
* * *
f Viktor Globočnik. Smrtna kosa, ki je tako brezobzirna, je pokosila zopet vrlega moža. Umrl je namreč 4. marca ob i na 4 uri v Kranju deželni poslanec, c. kr. >otar gospod Viktor Globočnik.
Kranjski deželni zbor dovolil je kot prvi prispevek za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani 250.000 gold.
* * *
Deželni z b o r je dovolil v zadnji svoji seji naslednje podpore: Višji dekliški šoli v Ljubljani 2000 gld., »Dramatičnemu društvu* 6000 gld., „Theatervereiuu" 6000 gld., „Družbi sv. Cirila in Metoda" 1000 gld , ,,Slovenskemu planinskemu društvu" 500 gld., dijaškemu pod-porpemu društvu „Radogoj" 400 gld., ,,Glasbeni Matici" 600 gld., filharmoničnemu društvu 300 gld., obrtni gospodinjski šoli v Ljubljani 600 gld. Podpornim zalogam, in sicer: c. kr. nižje gimazije v Ljubljani 250 gld., c. kr. gimnazije v Novem mestu 200 gld., slovenskih velikošolcev na Dunaji 200 gld., slovenskih velikošolcev v Gradci 200 gld., c. kr. gimnazije v Kranji 100 gld., c. kr. gimnazije v Kočevji 100 gld., c. kr. učiteljišču y Ljubljani 100 gld. Dijaškim kuhinjam, iu sicer: Jeranovej v Ljubljani 250 gld., v Kranji ^00 gld., v Novem mestu 50 gld., v Kočevji 25 gld., Društvu ,,Narodi;a šolaki v Ljubljani 200 gld. Šolskemu muzeju slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva v Ljubljani 200 gld Dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani 100 gld. Deželnemu polnočnemu društvu „rudečega križa lOOgld.Gospojinskemu pomožnemu društvu ,,rudečega križa" 50 gld Podpornim društvom, in sicer: Za odpuščene kaznjence v Mariboru 50 gld. Za ubožne realce v Ljubljani 50 gl. Medicinskemu na dunajskem vseučilišči 20 gl. Rudarskih akademikov v Ljubnem 20 gl. Pravnikov na Dunaji 25 gld. Bolniškemu društvu slovanskih velikošolcev v Gradci 50 gld. Bolniškemu društvu slovanskih velikošolcev na Duuaji 50 gld. Bolniškemu in pod pornemu društvu zasebnih iu pomožnih uradnikov na Kranjskem 100 gl. Društvu za vzgojo slepih na Duuaji 30 gld. Asilnemu društvu dunajskega vseučilišča 50 gld. ,Mensae academieae" na Dunaji 25 gld. ,,Meusae academicae" na tehniki v Gradci 80 gld. Društvu gospej krščanske ljubezni sv. Vin-cencija pavlanskega v Ljubljani 100 gold. Odboru za postavljenje spomenika baronu tehovinu v Bra-nici 50 gld. Skupaj 14.875 gld.
„Slov. Narod."
* * *
Zmrznil je 3. marca mej Sv. Jakobom in Dragomeljem 621etni berač Anton Sevc iz Most v kamniškem okraju. Sevc se je bil v Pod-goricah napil žganja. Na potu v Dragomelj je menda v pijanosti legel kraj ceste in zmrznil.
* *
potres. — Iz Radeč pri Zidanem mostu pa t V naglici vam poročam, da smo sinoči 25. febr. ob £12. uri zvečer čutili precej močan potres, ki je prišel od jugozahoda proti se-veroznpadu.
* * *
Roparski napad. V Dol. Logatcu so trije fantje Janez Maček, Jernej Baje in Fr. Dolenc napadli 181etnega Hugona Kastelica, mu vzeli 55 kr. in te mej seboj razdelili. Ko je Kastelic drugi dan zahteval od Bajca, naj mu vrne vzete krajcarje, ga je hotel Baje z vilami pre-bosti. „Roparji" so že pod ključem.
'Pro ti a ve trij sk a mons t racija v Trstu, sef
Sreča vojah pri
d e-
Piše
__ Slov. Nar." iz Trsta 5. marca: Naša iredenta je sinoči uprizorila prav lepo protiavstrijsko demonstracijo, o kateri pa seveda uradna poročila ne bodo resnično poročala, kakor je na Primorskem že navada. V gledališči „Politeama Ro-setti" je po prvem dejanji nakrat prišlo več sto tistih znanih mlade-ničev in agitatorjev, kateri so vedno pripravljeni na iredentiške demonstracije. V trenotku, ko bi bil moral orkester začeti svirati, začeli so demonstrantje kakor besni ploskati in cepetati z nogami ter metati v parter listke z barvami italijanskega kraljevstva, na katerih je bilo tiskano „4 maržo 1848 — 1898". Ob jednem so tulili ;,Viva lo statuto", „Viva il 4 maržo", .,Viva il 20 settembre", „Viva 1' Italia" itd. itd. Nekateri navzočui avstrijsko misleči Italijani so proti tej nepatrijotični demonstraciji pro testo val i in naposled zapeli cesarsko peBem, kar je demonstrante tako razkačilo, da s podvojeno silo kričali ,,Viva lo statuto", ,,Viva 1' Italia" in cesarski pesmi žvižgali kar seje dalo. V tem je bilo prirlo kacih 30 redarjeh. Policija je demonstrante lepo in prijazno prosila, uaj bodo mirni. Ker demonstracijam le ni bilo konca, je seg-uala naprej tiste iz gledališča, ki so peli cesarsko peBem, in ker de-monstratje tudi potem niso nehali, je suspendirala predstavo. Demonstrantje so potem šli pred italijanski konzulat, kjer so zopet kričali ,,Viva 1' Italia" in se potem zbrali pod takozvanim „Volti di Chiozza", kjer jih je potem policija razgnala. V gledališči je bilo aretovanih več oseb.
gala; vse uradne objave, imenovanja, sodbe, dekreti itd. se pa ▼ Dalmaciji glase in piSejo: Njeg. veličanstvo car Fran Josip in Dalmatinci pravijo car, a ne kralj, kakor tudi Čehi in Poljaki, drugače je s Hrvati in Magjari.
Kje je?
SIMON SKUFCA, njegov brat bi rad zvedel za njegov naslov, ker imam važna pisma za njega. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, naj ga blagovoii naznaniti: Martin S k u f c a, Box 113, Rock vale, Colo.
KJE JE?
ANDREJ BIZJAK, lansko leto sva bila skupaj v La Salle, 111. Njegov brat bi rad zvedel njegov naslov. Zato prosi rojake, kteri ved6 za njega, da bi ga blagovolili nazuaniti: Matija Bizjak, P.O. Elyria, Colo.
v nesreči. V Pre-Brdu sta se lOletui Mihael in 121etui Jakob Lenček drsala na Krsuikovem Ribnjaku. Led seje udri in oba dečka sta izginila v vodi. Mimo idoči uradDi sluga Ivan Rak je takoj skočil za njima v vodo in ju z veliko težavo rešil gotove smrti.
* * *
Nesreča. Na Malemvrhu pri Novem mestu je šel 20. febr. lolet-ui posestnikov sin Ivan Hrovat streljat vrabce. Pri tem se mu je puška sprožila in strel mu je šel v desno nogo.
* * *
Dolenjske železnice in ujih promet. Letošnjo jesen bo preteklo pet let odkar ima Kranjska progo dolenjskih železnic. Po tridesetletuem prosjačenju in moledovanju dobila je dežele dolenjska stran vender enkrat svojo železnico, katero naj bi se nje splošno blagostanje povzdignilo. V koliko se je ta namen dosegel, ne bodemo raziskavah, omenits nam je daues ie glavne te železiiice in nje dozdajne-ga promota tikajočih se točk. Kočevski premog (rujavi premog z van) ima okolu kočevskega mesta ugodna tla in je tudi kvaliteta vedno boljša, a podobnega nema na sebi ničesar, kar bi utegnilo ga primerjati svetlemu trboveljskemu. Po kočevski progi dol. žel. dovaža se torej tega vsak dan (okolu 20 vagonov), dočim se iz Ribniške doline dovažajo po istej progi: žagane« in obtesan les, iz novomeške pa živina, drva, živila, prašiči, kokoši, jajca in podobni predmeti. Promet (osobni kot tovorni) je bil do lanskega leta dokaj ugoden, baš lani pa je bilanca bila pokazala nedo-statek, katerega pokriti je dolžna dežela (vsled svoje dane garancije)
v znesku 30.000 gld.
* * *
Štajerske novice. Dne 23 febr. po nnči je Savinja tako močno narasla, da je pri Mozirju odnesla več splavov in je razdrla most med Mozirjem in vasjo Loke ter je tako naredila prav mnogo škode. — Ustrelil se je dne 18. febr. v Gornji Radgoni gostilničar Jožef Rosmann zbok neznosljivega zakonskega pre-p;xa.
Potres. Iz Žalca pišejo ,,Slov. Nar.": Dne 25. febr. po noči ob 11. | uri 25 minut čutil se je. tukaj precej n^očan, kake 4 sekunde trajajoč
Oče in sin obešena. Dne 25. febr. dopoldne so obesili v Ogu-linu Gjuro Platiso in njegovega sina Lazo, ker sta umorila gozdnega čuvaja Zeza in vaškega redarja Orliča. Vsled naglega soda sta bila obešena tri ure po obsodbi. Tretji zatoženec drugi sin Plati se, pa je obsojen na primerno kazen zapora.
Ob sklepu lista.
Povodnje prete po Pennsylvaniji in Ohio.
Iz PittBburga se naznanja od dne 23. marca, da sta Allegheny in Monongahella river zelo napeta in že prouzročila škodo. Pri Carleen se je udri tovorni vlak skozi most, vodja lokomotive in kurilne sta utonila.
Tudi iz Cincinnati, Midletown in Zaneswille v Ohio, so došli brzoja-vi o povoduji, enako iz St. Louis, da je Mississippi river tako napet, da se je bati povodnje v spodnjih delih.
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA »za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Dunaj, 23. marca. V državnem zboru je danes poslanec Mayreder vprašal ministerskega predsednika Thun-Hohensteina, kaj namerava avstro-ogerska vlada storiti glede oproščenja šerifa Martina in njegovih bričov, kteri so dne 10. sept. postrelili več avatro-ogerskih podanikov.
Listnica uredništva:
za
Rojakom odpošljemo sedaj 840.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
F. M. v B. Avstrijski ceBar ji le zgodovinski kralj Dalmacije, ali Dalmacija pripada k trojedini kraljevini: Hrvatska, Slavonija in Dalmaciji le na papirju, ne pa v istini, nagodba z Orgersko je raztr-
Francoska parobrodna dražba
Compapie
Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo ob 10. uri do-poludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street sledeče dneve:
La Bourgogne La Bretagne La Gascogne La Navarre La Normandie La Bourgogne La Touraine
30. 9. 16. 23. 30. 7. 14.
marca
aprila.
aprila.
aprila.
aprila.
maja.
maja.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado : 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
SLOVENSKA
za navadno leto 1898.
Komad 10 centov s poštuino vi Upravništvo „GLAS NAR01
mmm khhbskhihhhbbhksms; mmm
M
S
S i
m
H
h
h
h
Mestna hranilnica ljubljanski
obrestuje tudi nadalje hranilne
po 4°|0
brez odbitka novega rentnega da'
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakser & Co.
WOm
Naznanilo.
FRANCOSKA PAROBRODNA DRUŽBA je znižala ceno prevož-njim listkom od New Yorka do Innsbruka od S35.10 na
$30.10.
To v^lja le do preklica.
Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še slov. društva glede regal ij in zastav.

JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, r idr-rn Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
Ta prostor je prihranjen za novo tvrdko
pomagal ter dal nasvete zastonj, j Ako doktor Ham spozna, da kaka bolezen ni ozdravljiva, odpre tako- ;
TINI,
tekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor liani je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim btrokom. ljudje, kteri so zastonj Iskali pomoči pri kakem drugem Id ravniku zaradi svoje bolezni, ali liili iz kake bolnišnice odpuščeni kot n ozdravljivi, ozdravljeni so lili po doktor Hamu. S tem ni še lič preveč povedanega, ker je res-lica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker [ostane neozdravljiva. Piši takoj |r. Hamu.
Zdravila dr. Haina se ne dobe |ikjf-r drug^j nego samo pri njemu, liti v lekarnah, niti grocerijah, niti I kaki prodaj;! 1 niči z dišavami, ali Iri kak^m krošnjarju (peddler), t dor hoče biti dobro postrežen in lobiti prava zdravila, mora pisati |r. Hamu. Steklenica stane SI, jst steklenic S5. Ako pišeš po lek, Ipiši tudi tvojo bolezen, v pismo lodaj gotov denar, poštno nakazni-bf (Money order) ali bank cliek. lek in nasvete pošlje dr. Ham z Vratno pošto. Priloži znamko za I centa za odgovor. Naslov naredi:
Dr. C. B. HAM,
708-709 National Union Building, TOLEDO, OHIO.
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVAliNARJI
potrebščin % za % Katoliška % društva.
Posebnosti naše hiše so :
regalije (društvena znamenja).
Zastave, bandera, prepasnice in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
IfjfiT Vse to "napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolanje naša specijalitela.
Ustanovljeno: New Tcrk. :s-3. Cincinnati. I860. Chicags 1837.
X



JOSIP SOTEICH
priporoča svojo
iz procerijami. razno obleko, posebno delalnu obleko in obuvala pai udai1: obuvala za moške, ženske iu deca; hišno in kuhinjsko opravo; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo
cterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno so in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
»e črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare ^pviue semkaj.
josiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot ageut^parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam ee vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojaki, podpirajte domačina!
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Izposlnje in ixterjnje zapuščine in dolgeve.

MA URIM &B ANO
418 Pine Str., Calumet, Mich,,
DOMAČA PO&EEBMA
se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m,r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje so vsem Slovencem iu Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem
Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or gel j
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejši m oglasnim od 825 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od £50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
1111 Chicago Street, JOLIET, 111
^ ..l!Xi»,f.ii:-!...g3:....-aai-,-aiii.wu.' .-n.--. - 1IU1 r&h.,«** A , . ^
HOTEL
I
Warenberger j
J. STREIFF & CO., lastnika	|
130 Greentvich Street, Neiv York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras-
no vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Hsie^Xj isce -
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Pric^ list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali ehek pošlje z naroebo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
345 E. 78 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim I S*™* Spretni agenti© se sprejmo proti obodnim pobojem.
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.-
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
innm "" "" "T• H-W" -Iff,!.....................................''IP'- ..ip^.-.y-'y "ifT.^l nmi;.i'mi)p.. - mimn.jir;, „;«., IM.1 Hff,; rw.u.i i]p.
WWW WW* v

Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim.-Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . |J)13.50
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
Sft. K. MADISON STRRKT. 4'HI('AftO. TU,.
HRVATSKE. DOMOVINE SIN
giasoviti in proslavljeni zdravnik
MWANPi
sedaj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tumošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zi
vsakovrslnili notranjili Mor M vnanjili fiolezaij.
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instru -men t je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo za m ore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno sprem Ijeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, kfere igrajo 300 komadov. . .	veljajo le $6 Sedai
je čas si omisliti t* instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tiseče prino-znalnih pisem.	1 ^
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
m i	..	Rud. Pechauer
Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom Klane
V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich "
Denar zaslužim z organomJ Vsi ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO
P. 0. Box 1355.	j	45 Vegey Street, Hew York.
Giasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vlie-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-'»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v |to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče aii se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j'' na
sl^crbi ~n o i t\ stoi^iiQ-O .
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisv je oa rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. J YrAiV 1*011 Bit
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem' svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
Cor. 6th & Minnesota Ave.,
KANSAS CITY,