Posamezna Številka 10 dinarjev Poitnina platana v fotovini ZASAVSKI LETO VII. — ŠTEV. 40 TRBOVLJE, 6. OKTOBRA 1954 ttdsjs Otratai odboi Soctaittttsat mn delovati ija® « Trbovljth Urejuje Mariboru - Našlo« uredništvi in iprave: Zasavski veslati' Trbovlje i uprava rudnika — Telefon it M - Radon pri podroinlt' Naiodne banka • Trbovljah 814-T-146 - List irbaja vsake sredo — Letna naioenina ton dtn loletna 20r din (etrtletna .00 din. mesečna 34 dtn Posomeina »tevilka 10 dtn dokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje »sa* oetek dopoldne in ve ne »*».*« ir GLASIJO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA NAŠ OTROK Doslej smo v naši državi praznovali »Teden matere in otroka« ob koncu šolskega leta. meseca junija, mednarodni dan otroka pa je Po vseli deželah sveta 5. oktober. Letos bomo prvič imeli »Teden otroka« v | Razmiš anie o b 1 fed Inu ol ro ka | našega besednjaka. Predvsem skrbimo za pravilno vključevanje otrok v učenje v raznih gospodarskih poklicih oz. za staršev, nadaljnje šolanje ter jib daje-' mo v zavode, kjer se šolajo ali izučijo v kakšnem poklicu, po končani učni dobi pa za primerno zaposlitev. Da pridejo ob vsem tem v prvi vrsti v poštev otroci padlih partizanov in žrtev fašizma, je pravilno in samo ob sebi razumljivo. Tako smo delali tudi pri pošiljanju Dečji domovi, v katere bi da- da je mnogo takšnih jati otroke do 7 let starosti na zlasti očetov, ki tega ne upo-celodnevno oskrbo s hrano, števajo, ker mislijo, da je ta času od 3. do 10. oktobra. Tudi j^tj za otroke tistih mater ki dodatek njihov zaslužek in ga prej, ko smo praznovali »Teden ^ jez dan v siužbi. Naloga na-, v čestib primerih zapijejo, matere in otroka«, smo vso gjj, komun bo, da se tudi temu: otroci pa trpe pomanjkanje, skrb posvečali v prvi vrsti vprašanju posvetijo v čim večji Sploh lahko rečemo, da skoro otroku. meri. i edino alkoholizem tira otroke Ko govorimo o Tednu otroka,' Omenili smo že, da so porodi1 in cele družine v bedo. Oiro-misiimo na otroka v najširšem v bolnišnicah in zdravniška ške doklade dobivajo starši z . , smislu, do njegove polnoletno- oskrba otroka do treh let sta- otroki na račun jludske skup- sti, čeprav razni zakoni za sta- rosti brezplačna, nimamo pa še nosti, zato naj vsi tisti, ki jim ■ . . , rejše miadoletnike tega izraza predpisov glede otrok od 3 do je znano, da starši ta denarz£ ^en^ srno^ iz ££****» je letovanje oz. taborjenje nedvomno koristilo, saj so se posamezni otroci zredili v treh tednih kar za 3 kilograme. Ob tej priložnosti mislimo, da smemo nosebej omeniti razumevanje OLO Trbovlje in priza- da rejše --------- -------- . ne uporabljajo. Tako imenuje^ 7 let starosti, kolikor starši ni- rahljajo, ne mislijo, kazenski zakonik otroke samo so socialno zavarovani. Cim pa ! storili kaj grdega, če opozorijo mladoletnike do 14. leta. Nad začne otrok hoditi v šolo, je za pristojne organe na takšno po-deset let star otrok n. pr. že njegovo zdravstveno varstvo četje. Vsak član naše skupnosti soodločuje pri spremembi ime- spet preskrbljeno: šolske am- | naj bi štel za svojo pravico, da na staršev glede svojega lme-l bulante, šolske poliklinike, zobna. Teden otroka pa je posve- ne ambulante itd. V n jib naj-čen vsem mladoletnikom do 18. dejo zdravstveno zaščito tudi leta. | mladinci od 18 let, če pa so v Skrb za mladino je bila pred delovnem razmerju, so Pa itak našo socialistično revolucijo prepuščena v glavnem dobrodelnim organizacijam. Država je socialno zavarovani. Skupnost staršem, ki imajo otroke, daje socialno zavarova- v to vprašanje posegala le, če nje pomoč v obliki dodatkov, so otroci ostali brez staršev ali, V našem okraju znašajo ti do-pa pri nezakonskih otrocih, to j datki na leto 350,800.000 din ali pa le po sodišču. Tako Imeno-1 4,5 odst. narodnega sme nadzirati, kako se uporabljajo sredstva, ki zanje tudi on prispeva. vana politična uprava se v mladinska vprašanja ni vtikala, dohodka. Ta denarni prispevek prejemajo starši kot pemeč za vzrejo izvzemši policijo v kazenskih in vzgojo otrok. Žalostno pa je, primerih. Sele ljudska oblast si je zadala kot svojo važno nalogo, da skrbi za mladino, in to v čisto materialnem pogledu kakor tudi v vzgojnem in zdravstvenem s tem, da z velikimi gmotnimi žrtvami skuša vzgojiti mladino za sposobno, da bo opravljala, ko doraste, vse dolžnosti socialističnega državljana. Največjo skrb pa posvečamo Sevanja Zveze borcev našega otrokom brez staršev. Oboje- okraja ki sta to akcijo mate-stranskih sirot (brez očeta in r,l^no izredno podprla, matere) imamo v našem okraju **?“} 80 otroci' kl zboJ* 147, enostranskih sirot brez »na« in ne more zato zanje cčeta ali matere in ostalih f^be«. Za take otroke b! bilo otrok, ki so potrebni varstva koristno, da bi imeli rednika, države pa je v okraju Trbov- k> W se v danih primerih za-lje 330 Ljudska oblast si pri- v*®1 M prizadetega zadeva vsem tem otrokom Ob vsem tem ne olajšati življenje tako, da bo nadalie porabiti na beseda sirota sploh izpadla iz1 (Nadaljevanje na 2. strani) otroka. smemo revščino »Prevedena na naš jezik, pomeni beseda komuna občino. Ta naša beseda zelo pravilno izraža vsebino te samoupravne ljudske skupnosti, ki nastaja danes v okviru naših okrajev in mest. Komuna v pravem smislu besede označuje tako samoupravno družbeno skupnost z ljudskim odborom na čelu, v kateri delovni ljudje neposredno in samostojno urejajo na demokratičen način čimvečji del vprašanj, ki se tičejo njihovega življenja in njihovih prizadevanj za dviganje blaginje skupnosti >in vsakega posameznika Odločale bodo seveda v okviru skupnega sistema za vso državo, v okviru skupnega gospodarskega načrta in na podlagi splošnih dolžnosti in pravic posameznega prebivalca kakor tudi ljudskih odborov, ki veljajo za vso državo. V tem smislu je torej komuna taka ljudska skupnost, ki povezuje interese posameznikov in družbe in po kateri lahko vsak državljan neposredno vpliva na razvoj življenja v naši državi. Komuna bo ona osnovna družbena celica, ki bo najbolj neposredno posredovala med individualnimi in družbenimi interesi in ki bo prav kot taka še bolj okrepila enotnost vse naše socialistične družbe in našega sistema. Hkrati bo prav tako najboljša šola socialistične zavesti, šola, kakršne človeštvo doslej ni poznalo.« EDVARD KARDELJ Teden otroka v Trbovljah V Trbovljah se že dalj časa j Teden, ki ga bomo tokrat iz-pripravljajo na Teden otroka, vedli s posebnim poudarkom na Pripravljalni odbor, v katerem družino. so zastopniki oblasti, vseh druž- j Iz celotnega programa velja benih organizacij in Društev navesti nekatera dejanja, ki po- prijateljev mladine je že sestavil potreben program za ves Na zadnji seji OLO Trbovlje sn razpravljali o komunah Izvoljen j3 bil iniciativni odbor za ustanovitev komun V torek, 28. septembra je bila novala sta prav »tak0 davčno katastra. Po izgledih bo to delo t ____ • - I_•____ Ti___1___________:_!1 ... TTJT , . ■ 1 _ ln4 za pritožbe. Okrajni " naslednjem v dvorani okrajnega ljudskega komisiji vijana. odbora v Trbov.jah skupnj seja ljudski odboi je v naslednjem Predaleč bi zašli, če bi hoteli 0beh zborov, ki so se je udale- sprejel poroštvo za najetje po-opisati vse, kar zlasti v našem ^ poleg odbornikov tud; ljud- sojija Strojne tovarne v Trbov-okraju storilno za otroka« Za poslanci našega okraja. Na ljah v znesku 628 milijonov di-otroka skrbimo že, ko še ni ro- dnevnem redu je bilo sprejetje narjev tei podjetja »E.ektro-jen. Zato^ imamo posvetovalnice Vrste odlokov in uredb ter po- j Trbovlje« za 259 milijonov di-za nosečnice; teh imamo v ročilo o davčni situ; cij- v okra- narjev. nada.ie poroštvo za po-okraju štiri, in sicer v Trbov- ju p0leg tega je bila-na dnev- treben kredit Splošnemu stroj-ljah, Zagorju, Hrastniku in v nem redu tudi razprava o ko-Radečah. V teh ustanovah dobi rmmah Skupna seja obeh zbo-vsaka nosečnica ne glede na rov se je pričela še e ob 10. uri, poklic brezplačen pouk in na- ker je prvotno zbor proizvajal-svet. Teh poslovalnic se pa bo- cev zasedal ločeno. Na seji doče matere ne poslužujejo v zbora proizvajalcev so verifici-zaželeni meri. Ali ne vedo zanje rali mandat dveh novih odbor-ali jih morda ne marajo ob- nikov zbora. V drugi točki iskati, nam ni znano. Res pa je. dnevnega reda je zbor proizva-da so še pomanjkljivosti zlasti jalcev razpravljal in sklepal o v tem, da je teh posvetovalnic poročilih proizvodnih stroškov premalo In da bo treba to služ- rudnikov Trbovlje-Hrastnik in bo bolj decentralizirati in Zagorje- v tem času je imel tudi ustanoviti več posvetovalnic, a 1 okrajni zbor ločeno zasedanje, pa se morda kar najbolj raz- Na skuPni seji sta oba zbora prede patronažna služba Bistvo sprejela odlok o odpiranju in patronažne službe je v tem. da zaPb-anju uslužnostnih obratov žene posredujejo v našem okraju nadalje odlok ------- .-----— ------- ,v našem okraju pojavile nepra- ^an Zveznega^ izvršnega sveta w ,uraiRiiov ruaarsicin n.i>r slovnih prostorov gostinskih diskusija so kmetje na splošno vilnosti pri tolmačenju vpraša- Franc Leskošek, generalni sekre- cev juoosiavi;e m.i__ T. obratov v okraju Trbovlje Isto- z odmerjanjem davka po kata- nja komun ha terenu. Ko usta- ‘ar Centralnega sveta Zveze sin- M . ’ ' ,c' razgledane _______ ... . zvezo med nosečnico oziroma °- S^tinskih storitvah izven po- materjo in dojenčkom ter svetovalnico za nosečnice in matere z dojenčki. Za takšne žene prirejamo kratke tečaje, stroškov v katerih sc žene seznanjajo s potovanja v mejah okraja Tme-temeljnim) nalogami patronažne službe, kj dajejo potem prizadetim potrebne nasvete in navodila, alf pa pravočasno napotijo nosečnico ali mater z dojenčkom na zdravstveno ustanovo, ki ji Je potrebna. Naše nosečnice in matere še vse premalo vedo, da so porodi v bolnišnicah In zdravniška oskrba otrok do tretjega leta starosti brezplačna za vse prebivalstvo, tudi za samostojno kmečko prebivalstvo, ki sicer za sedaj še ni zajeto v socialne zavarovanje. V splošnem lahko rečemo, da so v našem okraju porodi pod strokovnim nadzorstvom, bodisi v porodnišnicah alj pa izven njih s pomočjo zdravnika ali Izkušene babice. Leta 1952 je bilo v trboveljskem okraju rojenih 1091 otrok. Od teh se je rodilo 615 v porodnišnicah, ostali pa pod zdravniško kontrolo ali s pomočjo babice in le deset brez zdravnika ali babice. Zato tudi umrljivost otrok v Prvem letu stalno pada ter Je i«mrlo v prvem letu starosti leta 1952 samo 74 takih otrok, v letu 1951 87 In leta 1950 113 Podatki za lansko leto nam nl-*o na razpolago, menimo pa, da Je bil položaj v tem letu v po Sledu umrljvosti Se ugodnejši. V našem okraju imamo tre **ntno 6 otroških vrtcev, kamor •"■•bajajo otroci od 3^ do 6. lete Vendar so otroci v njih same **o nekaj ur In ne prejemajo v "Jih nobene hrane, kolikor ne •"^nesejo s seboj k»kSen nrigri-•*k. Potrebni pa bi bili pri nas nemu mizarstvu v Trbovljah in KZ v Dolah pri Litiji. Zbora sta imenovala tudi komisi.o za razpis mes direktorjev v podjetjih ter dala privolitev k imenovanju poslovodij poslova.ni-cah podjetja »Borovo«' in »Peko«. OJmera davkov po katastru Oba zbora sta na svojem zasedanju obravnava’a tudi davčno situacijo v okraju, Davek se odmerja sedaj od zeml išč po tak0 imenovanem katastrskem dohodku — Kakor je pokazala trajalo pet let. Razprava o komunah V razpravi o ustanovitvi komun v našem okraju je govoril ljudski poslanec Viktor Kovač, ki je odbornikom obraz'ožil misli s posveta ljudskih poslancev v Celju Pogoji za ustanovitev komun so dozoreli. Naš okraj bo imel štiri komune, in sicer: Trbovlje Zagorje, Hrastnik in Radeče. Tudi na terenih so že obravnavali vprašanje formiranja komun v trboveljskem okraju, kjer so zlasti v Zagorju in okolici že na terenu razpravljali o komunah ter ni opaziti posebnih zaprek. Tudi v Radečah so že izdelali načrt zborov volivcev ter bodo pričeli z razpravami na terenu v bližnjih dneh. Tov. Viktor Kovač je v svojem poročilu omenil, da so se njihovi vsebinski plati, saj bodo le-te na svojem teritoriju upravljale vso gospodarsko, politično in kulturno dejavnost sa- menijo za Trbov je novost. Trboveljčani že dolgo mislijo na ustanovitev brezalkoholnega gostinskega obrata, da bi vsaj do neke mere omejil* pijančevanje ! po dolini, ki se je precej razpaslo tudi med doraščajočo mladino. Tale lokal bodo sedaj odprli V Tednu otroka bo posebna komisija izvedla pregled gostinskih obratov in ugotavljala kalorično vrednost prehrane v njih. Tudi vzgojno predavanje, k* ga bo imel v tem Tednu prof. mostojno. Ker so vse dosedanje Šilih pod naslovom »Katera priprave v tem pogedu poka- mati je najboljša mati svojemu zale, da so pogoji za ustanovi- otroku«, ter zdravstveno preda-tev komun v našem okraju da "I vanje tov. Alojzije Blatnikove so odborniki sprejeli sklep, da »O prehrani otroka in Skodlji-takoj začnemo s formiranjem vih vplivih alkohola«, bosta go-komun. Postavljen je že pri- tovo zapustili ugodne učinke v pravljalnt odbor, ki bo takoj Trbovljah, začel z organizacijskim in prav- I v Tednu otroka pa bodo se-nim delom ter nato predložil veda še druge prireditve, ki svoje predloge Izvršnemu svetu bodo dalale celotni izvedbi po-Ljudske skupščine LRS. -ar. | sebno obeležje. -a- Plenom rudarev lugosaviie v Trbovljah V dneh 1. in 2. oktobra Je v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah zasedal plenum Centralnega odbora Sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije. Poleg ostalih so se tega zborovanja udeležili: Trbovlje Viktor Koval in še drugi. Posvetovanje plenuma je odpri predsednik Centralnega odbora sindikatov rudarskih delav- tako sta zbo'a sprejela o ilok stru zadovoljni. Storjene napa- navijamo komune, ne gre pri d katov Jugoslavije Ivan Božiče-o spremembi določil glede po- j ke v tem pogledu se bodo po- njih zgolj za organizacijsko- vič, tajnik Republiškega sveta za službena j pravile za prihodnje leto je pa j upravno razdelitev, itn Tmo- v priprav* temeljita revizija1 moramo Komune Zveze sindikatov Slovenije Mav-obravnavati tud; perici/ Bore, okrajn,- sekretar ZKS Najmlajoi ^asavčani v »Tednu otroka' Na svojem dvodnevnem zasedanju v Trbovljah je plenum razpravljal o našem družbenem planu, ki se nanaša na proizvodnjo premoga in nafte, obravnaval je nadalje vprašanje, kako povečati v rudarski industriji varnost del in s tem v zvez; kako zagotoviti našim rudarjem potrebna zaščitna sredstva pri delu, to še zlasti ker so nesreče pri delu od leta 1952 dalje terjale življenje 276 rudarjev, 22.151 pa jih je bilo teže ali laže poškodovanih. Plenum je razpravljal tudi o mednarodni zvezi rudarskih sindikatov. Prvi dan zasedanja plenuma je imel sekretar Centralnega odbora sindikata rudarskih de’avcev Jugoslavije Ivan Zadravec obširno poročilo o varnosti dela v jugoslovanskih rudnikih. V razpravo, kl je sledila temu referatu, je posege) tudi generalni sekretar CS ZSJ Ivan Božičevič. — Drugi dan zborovanja je imel podpredsednik centralnega odbora inž. Tubija Popovič referat, v katerem je nakaza1 glavne značilnosti družbenega načrta za prihodnje leto. Po'eg ostalih di»-kutantov se je v razpravj oglasil tudi član zveznega Izršnega sveta Fran Leskošek, ki Je med drugim podčrtal, da v samoupravljanju še vedno ni razčiščeno vprašanje pristojnosti. Plenum je ob koncu svojega asedanja spreje1 obširno resolucijo o varnosti dela rudarjev, nadalje resolucijo, ki v njei plenum priporoča, da mednarodno sodelovanje rudarjev nadaljujemo in poglabljamo. Na plenum rudarjev se bomo I še povrnili. Stran S Po poteh XIV. udarne divizije Boris Kidrič-Peter (Nadaljevanje In konec) t teh svetlih tradicijah NOV treba I Ostrožno je zvečer nudilo ču-Drug- dan smo odšli v Vele-1 vzgajat* našo mladino v za- dovito podobo. Neskončne reke nje, kjer smo si ogledali znano vestne borce za izgradnjo eo-Velenjsko jezero in novo rud- cialistične domovine. niško strojnioo. Presenečeni smo bili nad lepo ureditvijo prostora ob jezeru, restavracijo kopališčem in še posebno ob pogledu na majhne it okusno zgrajene lesene »week-end« hišice, ki stoje po položnem pobočju ob gozdu, a v samem gozdu je še letni kino. Tu se delovni človek res lahko odpočije in najde dovolj razvedrila. Lep dan je zvabil nekaj naših članov na kopanje in vožnjo v čolnih po jezeru, drugi pa so posedli po klopeh v parku, ki se terasasto spušča proti jezeru, ter se spraševali, kdaj si bomo tudi v Trbovljah uredili nekaj podobnega. Popoldne smo odšli proti Ljub. n emu, kjer smo proti večeru sodeloval* pri sprejemu patrulje Šlandrove brigade, ki je L 1944 osvobodila Ljubno. Po vsej poti so stali številni in okusno okrašeni slavoloki, vasi vse v ze’enju in zastavah. Povsod čutiš slavnostno razpoloženje in pripravljanje na pohod na Ostrožno. Od Mozirja dalje pa so med član-: oživeli spet spomini na tiste dni, ko so Nato je izreči! denarno pomoč partizanskim sirotam v znesku 14.000 din. Obdarovanci so osebno prejeli pomoč in se zahvalili borcem Pred tem so pionirji z recitacijami pozdravili borce, naša kulturniška skupina pa je zapela nekaj partizanskih pesmi. Takoj v naslednjem so se vsi navzoči napotili v dvorano, kjer je kulturniška skupina priredila miting Dvorana je bila tukaj spet do zadnjega kotička napolnjena. Ker pa vsi niso mogli vanjo, so zunaj preko zvočnikov poslušali program. — Spet ista slika kot v Gornjem gradu. Tovariš Pelko je pozdravil navzoče in izročil darilo kulturniške skupine pionirjem. Vsaka izvedena točka programa je izzvala val navdušenja, nadvse pa »Savinjska kronika« in Gobčeva kantata. Miting smo zaključili z veselim rajanjem, ki pa ga je bila naša skupina le malo časa deležna, ker je strogi Radovan budno pazil, da kulturnik: ohranijo dobro kondicijo še za nadaljnje mitinge. ljudstva so se valile na slavnostni prostor Zvoki godb na pihala, hanhonik in partizanskih popevk so se prepletali s šelestom listja drevesnih krošenj gozda, k; je v njem zrastlo celo mesto paviljonov. Številni ognji so spominjali na taborne ognje, ob katerih so partizani nekdaj tiho prepevali pesem junakov, pesem slovenskega človeka ki »e je bil za svojo svobodo Tudi sedaj se je prepevala pesem, toda ne tiha, marveč glasila borbena pesem svobodnega slovenskega ljudstva, ki je spet gospodar na svojč zemlji. Prehodili smo le del poti, na Kulturne dejavnosti ni mogel zatreti niti okupator (Nadaljevanje) i Medtem jo je primahal iz do- mene, za pomočnika pa Krulj- Dobili smo vodnika, kapetana line tudi »zaostali ptič« Taušič. ca. Takoj ko smo dobili raz-Gašparja, ki nas je gnal na vse Pripovedoval nam je, kako ga množevalni aparat in papir, pretege, ne glede na to, da smo, i® med potjo nahrulil Pero in smo pričeli z delom. Razmno-imeli s seboj Remsa, ki je ko- j £a pognal na položaj. Ko se ževali smo radijska poročila in maj še hoda. Midva sva za-, mu je upiral, češ da ne gre razne tiskovine za potrebe na-ostala, ostali pa so šli dalje. Po | brez puške, je zavpil nad njim: šdh enot. »Sta če ti puška? Jurišaj iudri | Dne 29. oktobra smo se po-Svabo, pa makar i s trubom!« j poldne odpeljali v Mozirje, kratkem počitku sem prevzel še Remsovo prtljago, njega pa nekaj časa dobesedno vlekel v hrib. Dalj ko sva hodila, bliže naju je pokalo; bala sva se že, da bova zašla v sredino ognja. Spotoma sva našla še nekaj nama podobnih izgubljen cev-pevcev, končno pa smo našli vračali. V dolini še vedno Mračilo se je že, ko smo se !^er. Priredili miting za Mozirčane. Ob tej priložnosti so si ga kulturniki privoščili precej čez mero, v največjo nevo-ljo Vere, bi jim je obljubila, kateri je ud.rna sila XIV.’di-i *®v°ie mnenie« o uporabnosti vizije pred desetimi leti rušila kulturnikov za borbo, okupatorjevo moč ter Štajerski j Ko smo opazovali, kaj se ob nečloveških naporih pribo- Sodi v dolini, kjer je ležala rila prostost. Številni spomeni- 1 Nova Štifta, ki je delno že go ki, postavljeni v spomin na žrtve,_ pa so zgovorna priča, kolike življenj je slovensko ljud- Nemci odpeljati s seboj, pa so jim Tomšičeve^ to namero one-celo ekipo na robu gozda Kot j mogočili. Sedemkrat so hrabri vedno, pa smo tudi semkaj prispeli prepozno, ker ie Tomšičeva brigada že jurišala, kapetan Gašper pa je dobil seveda gorelo, hodili smo pa tudi mimo požganih hiš v hribih. M neki hiši šmo videli dva voza , . - - poklanih svinj, ki so jih hoteli !da h° Pravl zaključek napravila Tomšičevci jurišali ta dan in pognali 2000 Nemcev daleč s Črnivca proti Kamniku. Ko smo se vrnili do hiše, kjer je bil Pero, je hotel, da mu na vsak način nekaj zaigramo. No — tega od njega nismo pričakovali! Jaz sem se mu izgovoril, »da se mi je med potjo doma. Bila je sicer ženska, vendar je marsikateri grešnik s tesnobo v srcu čakal, kaj bo. Iz Mozirja smo šli v bližnjo vas Prihovo, kjer smo priredili miting delu Šercer j eve brigade in Prihovčanom, zvečer pa smo se na željo štaba brigade še enkrat vrnili v Mozirje, kjer smo napravili miting za vso Seroerjevo brigado. Tam sva z Radovanom opazila lepo harmo- stvo darova’o za svojo prostost. Slavna je bila ta pot in boj, ki je prekalil slovensko ljudstvo v borce, ki si danes gradijo svetlejšo prihodnost v sociali- ____,__________________,______ Drugi dar dopoldne sm0 imeli - tod prirejali mitinge. Iskali so vajo. Po kosilu smo se pas ovili s*1™! domovini, v bratski skup-»dvora/ne« — kozolce — kjer so j od Ljubenčanov in, odrinili v nt>s*; v. ostalimi jugoslovanskimi imeii pred desetimi leti te pri- j Rečico, kjer smo sprejeli Bra- narodi H. Pečnik reditve, s katerimi so dvigali čičevo brigado. Vsa Rečica je borbenost ljudstva. Jože K. je ves navdušen pripovedoval o »mastnem močniku In debelih ocvirkih«, ko je zagledal hišo, kjer so mu postregli z njimi Pravil je nadalje, da je v partizanski krojačnici najhitreje prišel do titovke na ta način, da si jo je naskrivaj »izposodil« Ob pogledu na smrekov gozd so se spomnili, kako bila na nogah, godba gozdnih delavcev iz Nazarja pa je še bolj stopnjevala razpoloženje. Na mitingu, k* smo ga tu'priredili, je kulturniška skup.na prav tako izročila darila za pionirje. Po te.1 prireditvi smo takoj odšli v Mozirje, kjer smo priredili zadnij miting na pori na Ostrožno Sprejem patrulj bri- rela in so jo požigali belogar- polomila harmonika!« Nato nas 1 ?an;*° ^ toliko časa mo- disti in Nemci, ki jih je bilo j je pustil pri miru; še hišo nam Ied°vala- da sva jo izprosila, nad dva tisoč, so nas Nemci! je pokazal, kamor smo se za- Prvega novembra smo se sko-opazili. Nekaj metrov so jo »kupali«, ko je prišla *ad XIV divizije smo zamudili, vražna »štorklja« nad Radmirje, i Mozirjani so veliko dvorano za-in s kakšnim veseljem so tiste 1 sedli do zadnjega kotička m jih pri vriskali iz gozda, ko -1 J~ " ! *' ' -- dni pri vriskali iz gozda, ko so zavezniki s padali spuščali opravo, orožje in hrano za partizane. Naj lepše so se pa vsi spominjali Vere, ki je bila takrat organizator kulturne skupine. Ob takem zbujanju spominov smo st naenkrat znašli pred Ljubnem, kjer so nas pozdravili številni slavoloki. Sredi trga j?a je bil že pripravljen lepo ozaljšan oder, ki so z njega pozdravili patruljo Šlandrove brigade ob prihodu. Ob zvoku harmonike in partizanskih pesmi je okrog šestih popoldne prikorakala patrulja pod svojo zastavo čez most, kjer so jo čakali številni domačini in pionirji v špalirju z zastavicami in cvetjem, ter naša skupina, ki je zapela v pozdrav himno XIV. divizije, nato pa smo skupno odšli v trg, kjer Je patruljo pozdravil predsednik občinskega odbora ZB. Za pozdrav se je zahvalil tov. Božič, nekdanji komisar bataljona Ta je med ostalim dejal, da je borce spodbujala v borbi le ljubezen do domovine, da so tudi v najtežjih preizkušnjah vzdržali, in poudaril, da je na je v imenu kulturniške skup.ne spet pozdravil tov. Pelko in izročil darila — šolske potrebščine — pionirjem. Kulturniško skupino je pozdravila pionirka in ji izročila šopek nage. j nov. S programom smo navdušili prisotne in želi spontano priznanje. Kakor vsepovsod je tudi tu najbolj »vžgala« Savinjska kronika, skeč »Kdo trka« in partizanska kantata. Globoko, do solz so tudi tu pretresle nai-vzoče recitacije tovarišice Anice NAS OTROK (Nadaljevanje s 1. strani) otrok, kjer so njinovl starši v ločitveni pravdi. Izbira primernih rednikov ni lahka, kajti čestokrat se zgodi, da rednik svoj položaj izkorišča za nami . vlekli počivat, je v gozdu padla mina. Rado-1 Komaj sva posteljo dobro po-vanu sem nasvetoval, da bi bito grela, naju je zbudilo vpitje na bolje če se »potegnemo« na- dvorišču. Skozi okno sva videla zai. Komaj smo to res napra- v Bvitu luči, da se tovariši pri-vxli ze je udarilo več min prav pravljajo na odhod. Tudi mina tisto mesto, kjer smo prej dva sva pohitela in ob dveh ponoči smo prispeli do Gornjega grada Tja smo prispeli in priigrali, da smo zbudili vse Gomjegrajčane. S tem smo vsaj nekoliko popravili svoj slabi glas pri gornjegrajskih dekletih. stali. služeče izbolj- dosedanje, mladini ustanove in naprave pa šati. Potrebne bi bile pionirske sobe ln otroška igrišča, ki bi služila v razvedrilo ter za praktično delo pionirjev. Za raj kompletno udeležili obredov za Vse svete, pevci pa so tudi na pokopališču peli žalostinke. Ista dan nas je obiskala »štorklja«, za njo pa še tri nemška letala »štuka«. Blizu mesta je bilo gospodarsko poslopje, kjer je hila prej komanda mesta, kasneje pa kroja, či in krojačice. Dan pred napadom so se tudi ti izselili. Ker P« je bil okrog te hiše vedno velik živžav, so Nemci verjetno mislili, da je tukaj najbrž nekaj posebnega. Na nesrečo so , , ,. ““J nesrečo SO da je S? to t' S pSuš —-POleg gOSPOdinje 56 na škodo otroka. Tudi na take šolsko mladino bo treba čim- napake bj morali neposredni sosedje opozoriti pristojne organe. Apeliramo na prebivalstvo, da nam pomaga pri izbiri ln nadzorovanju rednikov in skrbnikov, ki jih socialno skrbstvo postavlja otrokom brez staršev. Mladinska kriminalnost ni niti v Sloveniji niti morda v Trbovljah poseben problem. V naši republiki odpade na 10.000 mladincev v' starosti od 14 do 18 let samo 80 delinkventov, v Trbovljah pa le 31 do 60. Pojavlja se tu in tam med otroki to so največkrat mladostniki prej izboljšati šolske prostore. V učilnicah osnovnih šol našega okraja pride na učenca 1,32 m2 prostora ter smo v tem pogledu od 33 okrajev in mest v naši republiki na desetem nemškega vdora na naše osvobojeno ozemlje. Prvič so poskusili pri Mozirju, drugič pri Solčavi, to pot pa istočasno pri Novi Štifti in Bočni. Za seboj so sicer pustili sledove, požgane vasi Solčavo, Bočno im Novo Štifto, nas pa le niso mogli pregnati. Mislim, da Pero ni mestu — peraznejša pa je sli- Postopal z namj tako hudo iz ka glede gimnazij, kjer pride hudobij, marveč zaradi vamp-na učenca komaj 0,59 m2 in sti- ker ie vedel, kaj bi se zgo-smo tu na 21. m->stu. Pri ta- dl-° z nami, če bi Nemcem kem stanju šolskih prostorov “spelo vdreti v Gornji grad. razumljivo ni misliti na to, da Doma smo spet pričeli z na- __________jv bi mladina iz oddaljenejših šim delom. Ze takoj drugi dan, ljico o osvobodilni vojni«, krajev imela kakšen prostor, 25. oktobra smo priredili mi-zadrževala izven ting za XIV. divizijo* študijske Vera je napravila načrt za Kajuhov večer. Ta večer naj bi priredili ob zaključku propa- otroci in vseh pet je bilo ob bombardiranju mrtvih. Hiša, hlev in ostala poslopja — vse je bilo porušeno! Ko je prišel domov gospodar in stopil čez razmesarjena trupla svoje žene in otrok, si je globoko pretresen zaril roke v lase in slabotno vzkliknil: »Kaiko bom le vse to spet napravil?« — Po končani vojni pa so mu oblasti pomagale, da je kmalu spet postavil hišo, družine pa seveda ni mogel. Tej nesrečni drd-zini je tov. Pelko posvetil mesec dni kasneje svojo »Prav- kjer bi pouka in imela krožke. Dobršen del navedenih nalog lahko prevzela društva gandistov Štajerske im Koroška prija- Rado je dobil nalog, da uglasbi »SloVensko pesem«, jaz pa scensko g.asbo za »Ljubezenske«. Disciplina se je čedalje bolj majaia. K temu je mnogo pri- . - ----------------. do 14 let — kraja predmetov, m Po.deta | ki jih je mogoče prodati. Tu Po mitingu se je v Mozirju hi bilo treba najti tiste, ki od razvilo veselo rajanje, k; smo takih otrok očitno ukradene »Svobode« in »Društvo ga bili tudi mi deležni v večji predmete kupujejo* in s tem tel jev mladine« meri Naš jazz pod vodstvom | otroka zavajajo k tatvini. Taki . Briga za mladino pa seveda ta£° D,aTdUiil PT. ' k,-pC* bi Msluži11 eksempla- „c sme biti samo vprašanje so- sleleidti takj’ h°!xU r £n0 kazfn' cialnega skrbstva in šole. Sle- skJeniti pogodbo da pride godba Čeprav torej mladinska kriml- ' hemi državljan bi se moral za- o pustu v Mozirje | nalnost ni ravno pereče vpra- vedaii, da je tudi on Sem Utrujem. a vendar dobro raz- j »aiue, je vendar naloga nas doprinašati svoj delež za izpoi- polozani smo se razšli Mozir- vseh, da omejimo protizakonito nitev naznačenih nalog. Le če ***'“* mladine na skrajni bo vsa skupnost štela za svojo; mu napravili konec, smo jo x tako, da jo bomo dolžnost, da skrbi za telesno in; 26. oktobra odslovili, na njeno sčasoma popolnoma zatrli. | duhovno blaginjo mladine, bo- mesto pa sprejeli ženo Naloge, ki jih terja skrb za mo vzgojili in imeli res zdrav Catarja. mladino, so velike in niso iah- naraščaj, ki bo sposoben nekoč Ke. Zavedamo se, da je še prevzeti dediščino po nas ln mnogo napak in pomanjkljivo- voditi skupnost v svetlejše živ* sti. kj jih bo treba odpraviti, ljfenje. p. 2. Naslednje dni 90 nas »štorklje« še večkrat obiskale, vsakokrat pa so zanesle pnecej zmede v kulturniške vrste. (Konec prihodnjič) Obvestilo janom smo se drugi dan za topel sprejem in udobna ležišča še enkrat zahvalili ter odrinili na Ostrožno, kjer smo zvečer spet nastopili, vendar le z delom svojega programa, ker kantate zaradi slabe razsvetljave nismo mogli izvesti. dejavnost minimum Na gospodinjski šoli v Trbovljah se prične 11. oktobra 1954 krojno-šiviljski tečaj. Tečaj bo pomogla naša perica Rozi, k] je 1 teden odpolTdo^g l^zveč™ namerno delala razdor med Mesečna šolnina 55o' dfn. , ‘ pevci in orkestrašL Da bi te- pevca 27. oktobra je prišel nalog, da moramo pri naši ekipi ustanoviti »premično tehniko«. Za šefa te tehnike so imenovali Priglasitve sprejema uprava Gospodinjske šole v Trbovljah. IZGUBLJENO Izgubila sem ročno uro brez zapestnice od Dimnika do knjigarne. — Najditelja prosim, da jo vme proti nagradi Mariji Stan tar, Trbovlje, Nasip 2. Vinko Možina,- (Nadaljevanje in konec) OZEK (Osnutek za daljšo zgodbo) Ciika /* zabolelo. Najraje bi zajokal. A to ne bi bilo po njegovem. Nataia ga Ima rada kot junaškega lan ta In on bo junaški. »Kako pa moreš z Nemci,* je plaho odgovoril Cišek. »Prišli »o z orožjem In ostali bodo, dokler se jim bo zljubilo ...« »Dokler jih ne bomo Izgnali,« ga je presekala Nataša. Cišek se je zamislil. Všei mu /e bila Natašina odločnost, a on sl z njo ni znal pomagali. »Za to je potrebna vojska,« je čez čas pripomnil Cišek. »Jih bodo še Rusi pa Angleži naklestili.* »Ne, ml sami jih moramo,« je rekla Nataša. »V gozdovih so partizani In tl vsak dan tolčejo Nemce. Pa tudi tukaj bi /Ih morali. Oni morajo začutiti, da so na tuji zemlji In da jim le tukaj prevroče/« Cižek, ki je ie nekaj slišal o partizanih In so mu bil i všeč, ker se tepejo po gozdovih, se je spet zamislil. Zdelo se mu je, da razume Natašo. Ona hoče, da bi tudi on, Cižek, tolkel Nemce. Ce je njej tako všeč, pa jih bo, /« sklenil Ali ni že zdaj počenjal vse, za kar je mislil, da bo Nataši ugajalot »Tudi laz bom tolkel Nemce,* je rekel Cišek s tako preproetlm glasom, da se je Nataša začudila. »Res jih boš, moj lantt* js rekla In se mu srečna nasmehnila. Prijela ga Je za rte a, poiskala njsgova usta In ga poljubila. Presenečeni Cišek je mislil, da sanja. Njegova obljuba je bila zdaj tako trdna, da je nič na svetu ne bi moglo spremenili. Neka1 minut sla bila še na vrtu. Nataša mu je še namignila, kako daj začne z delom, mu obljubila, da se bosta po vojni spet srečala In odšla. Ko se je njena vitka, gibka postavo gublla o mraku, jo je Cižek pospremil s serenado, z najlepšo, kar jih je zna). Posle/ so Nemci večkrat zapihali. Zdaj so bili strgani nemški napisi s sten In zidov, zdaj spet ceste posute z letaki. In spel so bile hiše ob cesti prepisane z okorno, težko pisavo, Iz katere pa je bilo vseeno razumljivo, da na) se Nemci čimpre) poberejo. Poslavljali so zasede, pošiljali patrulje, a nič ni pomagalo. Krivca niso našli. Končno pa je bilo Clžku tega dovolj On je hotel Nemce pobijati, ne pa samo dražiti. Na terenu — zdaj je imel ie zvezo s partizani — so mu rekli, da bi ga vseli k sebi, vendar /im manjka orožja In da je Cižek v ilegali boli koristen. Pravi Ce vam primanjkuje orošja, bom prišel z njim. NI še minilo teden dni od lega sestanka, ko Ie še Cižek, oprtan s nahrbtnikom In cevjo od pečice, ponosno korakal po beli cesti. Ljudje so se ustavljali, se smehljali in ga vpraševali, kam za božjo voljo vlači staro cev. »Grem, da bomo malo preka- , dlll,* je odgovarjal Cižek in- se zadovoljno muzal. Ko pa so proti poldnevu zvedeli, da /e bila Werkschutzu Bar-llču ukradena puška, ko je spal utrujen od nočne patrulje, so redek', zakaj je Cižek pri belem dnevu vlačil po cesti staro cev. Skoraj so verjeli, da bo s tistim, kar je bilo skrito v cevi, marsikateremu podkadil. Partizani so Cižka in njegovo kragujevsko karabinko z veseljem sprejeli. Ko so ga vprašali, kakšno ilegalno ime bo imel, je možato odgovoril: »Ci- žek/ Saj imam že od rojstva ilegalno Imel« Cižek se je po veselem sprejemu najbolj bal, kdaj ga bodo začeli prezirali, kot so ga prezirali doma, ker je nezakonito prišel na svet. Toda partizani so ga cenili kol dobrega borca in nihče ga ni nikdar vprašal, kako je bil rojen Sele ko le nekajkrat ju-rišal na čelu čete. šele takrat je upal komandirja prositi za mitraljez. »Tebi, Cižek, pa takoj!* mu j« z nasmehom rekel komandir In ga lopni/ po rami »Ze sam bi tl bil to rekel, pa sim mislil: fant je prinesel puško s sabo, rad jo ima In se ne bo ločil od nje. Kar zamenjajta z vodnikom Rtsoml» Tako je Cižek dobil lepo zbro-jevko in poslal lak mitraljezec, da so ga nekajkrat pohvalili pred bataljonom. Napredoval je do vodnika, a od mitraljeza st ni ločil. ★ Nemci so začeli o/enzlvo tn Clžkov bataljon se je že tretjo noč prebijal iz obročev. Utrujenim borcem je komandant proti jutru dovolil četrt ure noči tka Tisti, ki niso bili določeni v zasedo, so kot snopje popadali po tleh ln v hipu zaspali. Tudi Cižek je objel svojo zbrojevko in oči so mu padle skupaj. V spanju pa se mu sanjalo o Nataši. Vojne je bilo konec. Vsepovsod je bilo cvetje in veselje, onadva pa sta sedela na vrtu, prav tam kol zadnjikrat. On, Cižek, I« bil olicir. V travi je ležala brzostrelka, on pa je objemal Natašo. Nič se ni branila, če /o je poljubil, in oči so ji prav tako zasijale kakor zvezdam v kinu. »Ti moj Cižek,* mu je šepetala in ga obsipala s poljubi. »Simo, da sl se vrnil kol junaki drugačnega te ne bi nikdar ljubila « •Pa jaz sem vendar nezakonski ...« »Tl sl junak, najbolj junaški mitraljezec!« Ko se je Cižek zbudil, mu je bilo strašno žal, da je bilo sanj konec In da yojna še ni pri kraju. Vseeno pa je bil srečen, da j* tako živo sanjal, da so jbile sanje tako lepe. Verjel je, da se bo vse tudi tako natanko zgodilo. Bataljon je previdno, v razmaku odrinil naprej. V predhodnici je stopal postavni Cižek z z brojevko. Komandant je vedel, da bo Cižek vsako manjšo zasedo pregnal in je zato hodil zadaj od koder je slutil večjo nevarnost. Nenadoma •pa je zaregljalo. Nemci so /Im bili na sleduI Borci so slekli naprej, da zasedejo boljši položaj. Toda pripravnega prostora ni bilo. Hiteli so, za njimi pa so pritiskali Nemci. »Se pol ure,s /t bodril komandant utrujene borce, »še pol ure, pa bomo' na Pohorju.* Upihani so prišli na vrh planjave Tam na on/ strani doline se je bočilo zeleno Pohot le. Dolina ta *trn*na dolina na le Miti gola in ni skoraj nikjer nudila kritja ln če Nemci na ter planjavi razpostavijo mitraljeze, jih bo prav malo prišlo na ono stran. Komandant je tehtaj položaj. Rešitev je bila edino v lem, da del bataljona zadržuje Nemce, večina pa brez nevarnosti prelat na drugo stran. Seveda se od zaščilnice skoro nihče ne bo rešil. Pohorje ie bilo predaleč, da bi lahko z njega krili umik. In koga naj da v zaščltnlco? Mar naj 'vega najboljše mitraljezceJ Drugega izhoda ni bilo. • TovarlSII« je nagovoril borce. •Kdo se zglasi, da bo na lem položaju zadrževal Nemce, dokler ne bo bataljon na oni sl ranil* »Jazi* ie odgovoril Cižek tn stopil naprej. »Kdo šel* »Nihče drugi* ga je presekal Cižek. »Sam bom ostali* V bataljonu je bilo nekaj trenutkov vse liho. Vsi so čutili, da se Cižek žrtvuje zanje in te žrtve jih ie bilo strah. »Se jaz bom ostal,* se jih je oglasilo nekaj iz njegovega voda. »Samo jaz bom ostali* je skoro zakričal Cižek In škrlnll z zdravimi zobmi. »Vi tovariši pa,* je nadaljeval z mehkejšim glasom, »vi pa se prebijte na ono stran In lolčlle Nemce, dokler ne bo zadnji izgnan Iz naše zemlje. Ce se ne bom prebil za vami in če bo kdo kdaj hodil po mojem kraju, naj pove Nataši, da sem /o Imel rad ... « * | Solze so mu silile o oči In bal se je, da se ne bl vpričo tovarišev razjokal Zato se jt naglo obrnil •Ce Ima Se kdo kaj bomb, na/ ml jih pusti,* jim je še rekel. Vsi borci so sl odpenjali bom-''e In fih zlagali na kun Komandant je s loka vzel pištolo in na- boje in oboje položil na kup. »Naj vidijo, da je bil olicir, * je pomislil, ko je zadnji v koloni zapustil planjavo. Cižek je nosil munlcljo za veliko skalo in se oziral za tovariši. | »Tamle hitUe,* je pomislil. »Le hitite, tovariši, kj tudi Cižka niste prezirali. On vas bo ščUil, dokler bo živi* Ze je videl predhodnico, kako je previdno Upala po gozdu. Pustil /ih je, da so se mu približali na 50 metrov, nato pa je sprožil. Meril je zbrano ln nihče od njih se ni vrnil v gozd. Nato so prišli ostali. Dokler so bili v gozdu, jih je pustil v miru. Ko pa so se zagnali proti n/emu, /e sprožili Zaman so H Nemci prizadevali, da bl ga pregnali. On je bil prižel na skalo In je tolkel po njih, čim je bil prepričan, da ne bo sprožil zastonj. Nato so Nemci lronto raztegnili In se začeli plaziti proti njemu. Zdaj jih Cižek ni mogel več zadrževati. Počasi, previdno to se mu bližali. Ko je potrošil vse naboje, jih je pričakal z bombami, nato pa samo še s pištolo. Se en napad In Cižka je obleta lema ... Nemci, vsi besni, da jih /e za-drževal en sam partizan, so se hoteli znesti nad njegovim truplom. Toda v komandantu je še bilo toliko časti, da lega ni dovolil. »Padel le kot junak,* je rekel. »Naj ga pokopljejo njegovi kol junakal* Ko se jf hafallon čez dva dni vrnil, so našli Cižka prav lam, kot je bil ob slovesu. Našli so tudi prazno pištolo, ki mu /o padla lz rok. Ležal je na hrbtu In borcem se le zdelo, kol da se smehlja, kol da se /et še zadnji trenutek pogovarjal s svojo Natašo, V zadniifi dnvfi bo vcviviifi 'PIONIRSKI KOTIČEK / r * / 1 lilllll!lll!llllllllllllllllllllli!>lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!l!llllllllll!llllllllli!!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilil!llllllllllllllllllllllllllllllllll>llllllill!llllllllllllll!ll!llll!lll TRBOVLJE Občni zbor ZB Trbovlje. — društvo. — P0 izvolitvi novega Na zadnji seji MO ZB mesta odbora so navzoči sprejeli več Trbovlje so govorili o pripra- sklepov, med njimi tudi ta, da vah za občni zbor. Razprav- se organizira izvedba štajerske-ljali so o podelitvi štipendij ga , smučarskega prvenstva, ki bo verjetno na Kumu, nadalje prireditev tradicionalnega po- partizanskim sirotam, prav tako so podrobneje govorili o ureditvi članarine in pregledu članstva po pododborih. Na tem sestanku so odborniki nadalje obravnavali vzgojo partizanskih otrok ter povečanje 1 Glede izgradnje Trgovskega skrbstva za stare borce. | doma v Trbovljah je bilo med Plenum Id* okraja Trbovlje, prebivalstvom že mnogo govor -Minuli četrtek je v Domu j ‘n knbto. Graj« je bila Partije v Trbovljah zasedal i vsekakor upravičena m Je na-razširjeni plenum Ljudske pro- | men teh vrstic, da javnost se-svete kiso se ga udeležili tudi znaru™ z resničnim stanjem hoda v kraje, kjer so padli naši borci, pritegnitev čim večjega števila mladine v društvo ter ureditev drsališča v Trbovljah Članstvo je obljubilo po- Bili smo na Brionih Ze zadnjič smo napisali neko- oprostite — je dejal. Da pa se ' liho misli o počitniški koloniji v ne boste držali preveč kislo pri moč pri dograditvT smučarske Bon;olah pri Pulju, danes pa ne- j tem, vam pošilja tople pozdrave skakalnice na Kumu. - Nove- , ha\, aI‘iic nletu na Briane. in nekaj sladkega. mu društvu želimo mnogo i Kako hltI° minevajo dnevi! | Posedemo in otroci pridno za-uspehovl j Sa/ smo šele prišli, pa smo že vi- lagajo, dr. Viltan pa ima za vsa- ! deli in doživeli mnogo lepega; j kega zanimivo vprašanje, za vsa-t 1*1 ■ i . i| j sedaj pa sedimo v avtobusu in . kega prisrčno besedo IrGOVSKI Clom ” GraClDCni prODlCm v” pavice strme v nestrpnem j — Prihodnje leto morate biti zastopn. svetov za prosveto pri LO. Tajnik LP okraja Trbovlje Lado Levec je imel širši referat pod naslovom »Pot v novo sezono«. Diskusija je bila obširna ter je prinesla potrebne zaključke za nadaljnje delo. Na to se bomo še povrnili. Delo mladine. — Prejšnjo sredo je bil nadalje sestanek razširjenega plenuma OK LMS okraja Trbovlje. Plenuma se je udeležil tudi tov. Tine Rem-škar, predsednik CK LMS. Referent na plenumu je bil predsednik OK LMS Trbovlje, tov. Lado Levec, organizacijska vprašanja pa je obravnaval sekretar tov. Tone Kukavica. Novo smučarsko društvo v Trbovljah. — Predzadnji petek se je zbralo v restavraciji »Turist« na Vodah preko 80 ljubiteljev zimskega športa. Bil je ustanovni občni zbor »Smučarskega društva Trbovlje«. Tov. Tone Jerin, dolgoletni smučarski strokovnjak je imel poročilo o Pomenu združitve vseh smučarskih sekcij v Trbovljah v eno društvo. Razen smučarske sekcije »Dobrna« so se vse sekcije vključile v novo smučarsko tega vprašanja in pojasnimo, zakaj je ta stavba po sedmih letih še vedno samo v začetku in kakšni so izgledi za dovršit ev te zgradbe. Z zidanjem tega poslopja smo začeli leta 1947 pod dokaj nesrečnimi okoliščinami. Stavba je bila določena prvotno za Dečji dom. Ob skončanju temeljev te zgradbe se je pa namen iste spremenil, ker lokacija te stavbe za Dečji dom ni bila posebno primerna. Poslopje naj bd torej postalo Trgovski dom. Spreminjanje načrtov je trajalo nekaj let, in sicer toliko časa, da so končno izostale tudi vse proračunske možnosti za takšne gradnje. Uspeh vsega tega je bila nedovršena stavba in takšna stoji — še danes Preurejevanje tega poslopja v Trgovski dom in rušenje že Trbovelj temelji zgradbe se bodo uporabili — pri tem pa so se spet , pojavile težave^* zaradi katerih | stavba ne more in ne more iz tal. Pri čiščenju starih temeljev So namreč ugotovili, da so do- [ sedanji fundamenti prešibki in j da teren do globine 3 do 4 me- ' pričakovanju v izginjajočo pokra- v šoli vsi odličnjaki! Saj ste po-jino: kako bo šele danesI i lomcj najboljših sinov in hčera V Fožani nas že čaka beli mo- naše domovineI tornt 'Zdenka*. Deset mi- j Sonce se že nagiba čez poldne nut — m že stojimo na otoku. '■ — še eno sliko, dve za trajen Spodoben vodič: j spomin, prisrčen stisk rok, po- — Si želite ogledati Brione? zdrav in obljuba, da bomo izpol-Trinajst jih je. Od teh je dva- ' nili njegove želje, pozdrav tova-najst nenaseljenih, za glavnega rišu Titu — in spet smo na pa — kar z meno ji »Zdenki* In vrste se prirodne in umetne lepote: ves otok je sam park. Brioni leže za napi ln se kopajo v popoldanskem soncu. Tam trov ni zadosti nosilen. Stare Tam tiha steziCa, ob kateri stoji de,a sedai tovariš Tito, tam de- nosilce stebrov bo treba izkopati in sezidati nove, globlje. Pod temeljno zidovje bodo morali vbetonirati nosilce. Vsa ta dela pa bodo razumljivo podaljšala živo pisana, nam neznana cvetlica, tu glej! — gazellco, ki zvedavo ogleduje živahno mladino, in tik poleg nas iazanica z mladiči, ki se brezskrbno pasejo ob stezi. čas izgradnje Trgovskega doma ( kakoT da nas ni, in povečala stroške. . Mrko stoje razvaline starega Odbor za gradnjo Trgovskega rimskega naselja z neverjetno doma ter njegov graditelj — j urejenimi napravami za čim Gradbeno podjetje »Zasavje« v j udobnejše življenje. Sužnji so tu Trbovljah — bosta morala na- j krvaveli, gospoda pa si je znala začetega zidovja se je pričelo i ga poslopja. peti vse sile, če bosta hotela letos izvršiti dano jima nalogo, t j. ureditev temeljev te stavbe in skončanje kletne plošče. Za vsa ta dela so denarna sredstva zagotovljena. S tem je olajšano hitrejše napredovanje začrtanih del za prib. leto, ko bodo pričeli z zidanjem same- Iajo vsi. Tudi mi obljubljamo, da bomo pridni v šoli ali kjer koli, ter se pridružili armadi ustvarjalcev naših narodov. -d. Reditev nagradne računske naloge za pionirje Ze zadnjič ste brali, da dobimo \ zmnožku same enojke če pomnožimo število 12 345.679 z devetico. Ako pa multiplicira-mo navedeno število s prvim privoščiti. Klopica ob robu gozdiča pinij p cipres vabi, po asfaltirani stezi mnogokratnikom številke 9, t. j. .... ' z 18, tedai dobimo v zmnožku same dvojke — če pa množimo 12,345.679 s 27 (ki je nadaljnji pripelje kočija, zdrvi avto — mi pa stojimo ob morskem bregu in prisluhnemo vodičevim pojasnjevanjem: — Tam je vila »Jadran- mnogokratnik številke 9). bomo kan, tam živ; tovariš predsedniki imeli v zmnožku same trojke. že lansko leto, vendar so dela po kratkem času spet — zaspala. Ponovno so začeli z deli na tej stavbi v letošnjem septembru. Novi načrti za Trgovski dom so zgotovljeni. Na stavbi so porušen) vsi tisti deli. ki ne sodijo v novi načrt. Dozidani Vsi moramo misliti na važnost izgradnje Trgovskega doma, že glede na ureditev »Trga Ob grobnici bivšega nemškega lastnika nas vodič opozarja: — Stari Slovani so bili tako ukoreninjeni na Brionih, da je ta Nemec hotel z vsemi sredstvi no- revolucije«. Nujno potrebno pa praviti konec temu in postaviti je seveda, da končno spravimo s sveta nesrečno zidovje pri na Brionih južno trdnjavo nemštva. No, Italijani so Slovanom Iz Litije in okolice Litiji je nujno potrebna nujno potrebuje tudi motoSer- * J »i- visno popravi j alnico. Vse kaže, bencinska postaja Zadnjic smo poročali v »Zasavskem vestniku« o Litiji v tujsko-promelnem pogledu. Nanizal« smo nekaj perečih problemov. ki bi jih morali nujno izvesti, da bi ustvarili Litiji nov vir dohodkov iz turizma. Dopisnik članka je prejel iz vrst naših gospodarstvenikov več odobravanj, da se je načela taka razprava. Vse probleme pa tak članek Bi mogel izčrpati in je prav, da dodamo k nedavni objavi še predlog iz vrst avtomobilistov in motoristov zaradi pomanjkljivosti v Litiji, kjer ni mogoče dobiti ne bencina ne nafte. Spričo okoliščine, da se je v zadnjem času povečalo število motornih vozil, bi bilo nujno potrebno da bi dobila tudi Litija bencinsko postajo, kakor jo je imela že pred vojno. Bencinski tank so že imeli v Litiji takoj po osvoboditvi, treba bi ga bilo le montirati; za kar se je zanimala takratna »Potrošniška zadruga« Tik pred vzidavo Pa je velikanski kotel — izginil... in tako je Litija prišla ob tank in ob bencinsko postajo. Zdaj razpravljajo v Litiji o nujni rešitvi te pomanjkljivosti — ureditvi trgovine z da smo v Litiji zaostali v razmahu v primeri z drugimi kraji in nas dnevi-' dogodki silijo, da bi čim prei zamujeno nadomestili. Na seji Kmetijske zadruge v Litiji so govoril« o vprašanju bencinske- postaje Spričo motorizacije KZ v litijskem bazenu bo akcijo podprla tudi Okrajna zadružna zveza. Živahna nedelja Smo že v jesenski delovni sezoni, kar je razvidno zlasti iz številnih zborovanj in konferenc. V nedeljo, 26 septembra, je bile spet več sej širšega značaja. Take so se zbrali živinoreje« iz vsega litijskega bazena ter razpravljali o delu medza-družnega odbora pri veterinarski ambulanti na Grbinu Na zbor so prišli zastopniki vseh okoliških kmetijskih zadrug, krijično pa so obsodili odsotnost predstavnika litijskega LOMO. ki je bil vabljen, pa ga ni bilo. Zbor so imeli tudi člani invalidske organizacije sektorja Litije. Mlad; litijski košarkarji so igrah dopoldne tekmo v Štorah pri Celju, a jih je pral dež. . V času od 12. do 19. septembra t. 1 so imeli obvezniki pred-vojaške vzgoje iz 8 občin trboveljskega okraja jesensko taborjenje v prijaznem letovišč-nem kraju na Izlakah nad Zagorjem. Taborilo je 180 obveznikov iz pretežno kmečkih krajev k: se niso udeleževali rednih vaj v centrih predvojaške vzgoje. Že samo vzorno urejeno taborišče nad izlaškimi toplicami vzbuja videz vojaške discipline in vzornega reda. Obvezniki so oblečeni v uniforme in če si jih opazoval pri vajah, ei dobil vtis, da imaš pred seboj neke vrste vojaško formacijo. — Za pouk je bilo dodeljeno 7 inštruktorjev iz Trbovelj, Polšnika in Zagorja Uspehi teh enotedenskih vai so dobri; zlasti se je izkazal V Litijo so v teku dopoldneva | letnik 1935, ki je dobil najboljše priveslali član« ljubljanskega ocene v strelianju in iz vojaške bencinom in nafto. Litija pa' kajakaškega društva. Letalsko taktike Dobri so bili nadalje Narodni banki, ki Trbovljam ni napravili uslugo: uprizorili so ti-v okras in tudi ne v čast. j nančni polom In Nemec se je D- V. j ustrelil!... Stari zidovi pa dosto-------------------------------------1 janstveno pričajo o slovanskih društvo »Milan Borišek« iz Li-! *l0>‘t>ih n° Brionih. tije pa s« pripravlja s svojimi I ^ centru Brionov smo. V prl- ciramo omenjeno število spet z nadaljnjim mnogokratnikom številke 9. torej s 36 itd. Prav veseli smo, da smo tudi na našo zadn o nagradno vprašanje dobi,i toliko pravilnih odgovorov. Iz njih povzemamo, da je zanimanje zasavskih pionirjev za računstvo večje, kot smo pričakovali, kar ugotavljamo z zadoščenjem. Prav je tako, kajti pionirja, ki je priden v računstvu, ne bo mogel v življenju nihče »nasankati«, kakor rečemo v Trbovljah, če hoče kdo koga goljufati Žreb je tokrat prisodil nagrado pion.rki Seki Sitarjevi, učenki 4. razreda v Zg. Trbovljah, ki naj se oglasi v našem uredništvu, da ji izročimo obljubljeno knjižno darilo. Nagradne stopnice za pionirje 1. A 2. K K 3. M M M • 4. M O O O 5. O O O S S 6. S S S T T T 1. kemijski znak za kisik; 2. del voza- 3. riba; 4. prehod čez vodo; 5. mesto v Sibiriji; 6. dlakast. — Vsaka sledeča beseda je sestavljena iz črk prejšnje besede ir še ene črke. Pravilne rešitve nam prinesite ali pošlj te po pošt; v naše uredništvo Izžrebani rešitelj te besedne ugan-ce bo dobil od nas spet lepo kniigo v spomin Za rešitev je čas do nedelje, 10. oktobra opoldne, do katere ure Ako hočemo dobiti v zmnožku __ same četvorke, tedaj multipli- naj bo odgovor v naši pisarni 12. september nam bo ostal v tratnem spomina Ličvin, 20. septembra dragi rojstni kraj ter oditi v ne-Kulturno društvo »V družen je znano tujino za kruhom. Daleč Jugoslovanov v Severni Pran- preko mej svoje domovine so ciji* ter sploh vsi jugoslovanski nam prinesli lepo domačo pesem mladimi modelarji na jesenske j stanišlu se pozibava Titova jahta izseljenci v Severni Franciji smo in zato žrtvovali svoj letni do-tekme Naše poročilo naj do- ! »Podgorka«, mi pa v salonu ob- bili izredno počaščeni in razve- ■ pust. Tisočkrat vam hvalal polnimo še. da je imel sestanek krožamo dr Villona, ki nam na- seljeni z obiskom delavsko kul- ! Kakor je bilo svidenje veselo, tud« litijski »Partizan«, kjer so gajivo-žalostno pripoveduje: — turnoprosvetnega pevskega dru- tako je bilo bridko slovo, ko so telovadci sklenili, da bodo za- Tovariš predsednik je danes nuj- šiva »Svoboda 11.* iz Toplic ob se naši ljubi domači pevci po čeli s telovadbo vseh oddelkov, no zadržan in vas zato n€ more Savi. I petih dneh poslavljali od nas na V trajnem spominu nam bo postaji v Lensu. Malokatero oko ostal 12. september, ki smo ga je ostalo suho, ko smo si zadnjič preživeli tukaj z našimi rojaki iz pomahali v pozdrav. Hvala vam, dragi rojaki Zagor- Litija je iz poletnega oddiha osebno pozdraviti V slab nado-sjoet prišla v redno delo. * mestek je poslal mene. Da mu Jesensko taborjenje obveznikov predvo aške vzgoe naše nepozabne rojstne domovi■ ne, ki so nam prinesli svojo ter našo lepo slovensko pesem. Pevskega nastopa, ki se je razvil v pravo narodno manifestacijo, se je udeležilo čez 600 naših izse-obvezniki letnika 1936. Letnih ljencev iz Severne Francije. Na-1937, ki je letos prvič na vajah, vzoči so bili tudi zastopniki ju-je prav tako pokazal, da bo v goslovanskega poslaništva v Pa-naslednjih letih dosegel starejše rižu. Dvorana je bila premajhna, letnike. I tako da so se mnogi morali vr- Poleg tehniških vaj in teore- niti. ' tičnega pouka v vojaški stroki Po koncertu se je razvil prije- ,. , , , . . so imeli mladinci še razna pre- ten družabni večer pri rojaku *9 ‘ v T0, * Predra9Irn* Pevc* davanja o našem gospodarstvu. | Mlinarju v Fougieres sur Lens, 1 “ Posebno skrb so organizatorji l Pas de Calais. Skupaj smo ostali posvetih politični in ideološki j do dveh zjutraj v prijetnih pomenkih. Nikdar ne bomo pozabili naših bratov in sester iz naše stare nepozabne domovine, da so se spomnili nas, ki smo morali pred 30 leti In več zapustili svoj jani in na svidenjeI Sallaumines, 21. sept. Jurij Artič, Dragi bratje in sestre! Iz srca se vam zahvaljujemo vsi Slovenci za neizbrisen vtis, ki nam ga je zapustil vaš pevski nastop. Marsikatero oko je bilo rosno, posebno ob slovesu, ko smo si na postaji še slednjič gradnji obveznikov. Ves čas taborjenja ni bilo nobene nezgode nobenih obolenj. Tudi na material so pazili. V pogledu prehrane in higiene obveznikov ni kaj pripomniti. Vse je bilo dobro organizirano, zato je tud, marsikateremu mladincu čas prehitro potekel. V prostih urah so se fantje kopali v topliških bazenih, štirje med njimi so pa tekmovali v raznih športnih vejah itd. — skratka izživljali so se koristno sleherni dan prekaljenih zagorskih borcev. To srečanje na vašem pevskem nastopu je bilo po vseh dolgih letih našega bivanja v tujini nekaj edinstvenega, saj se nas ni še nikoli zbralo toliko skupaj. Nam vsem je sijala z obrazov tolikšna radost, kot da smo si bili prav vsi v takšni množici bratje in sestre. Pred vojaška vzgoja je sodelo- Spomin na ta večer smo st vala tudi pri sprejemu patrulje vtisnili globoko v srce. Ostal Zasavsko-ka mniškega odreda v nam bo nepozaben. Živeli, bratje Izlakah dne 16. t. m. Dne in šestrel Živela naša lepa domo- 18 septembra so pa vsi odšli na vinal Ostrožno da se udeležijo pro- ( V imenu skupine starih zagor- slave »kih rudarjev Andrej Jere Mira Pucova: TIHA VODA Romali Nekaj zlega, neka; strašnega se ji je bilo vselilo v dušo. Oh, saj ne strpim več, je pomislila. Se malo tega sovraštva, pa bom umrla! Toda sovraštvo je še naraščalo v njej in njenemu novemu čustvovanju se je zdelo potrebno samo eno: kaznovati ga... Tako 'silna je bila ta želja, tako brezmejna, da se je vse ostalo razblinilo ob njej. Ni bilo več sveta, ni bilo več Agate, v tem niču pa je šepetal prediren in okrutni glas: kaznovati ga... Smrt je hodila po sobi, v pepel-natosivi svefobi porajajočega se jutra. In prešle so večnosti, da se je Agata nekoliko osvestila. Glej, sveča gori... in trepeče z otožnim plamenom kakor mrliču! Sveča v neki moški roki. Roka, rame, tolsto grlo, neznan obraz z dvignjeno zgornjo ustnico, ki je otrpla — otrpla kakor v krču. Obraz podgane, ob katero se je prejšnji dan spotaknila, njen strašni, spačeni nasmeh. Mrtva podgana, zastrupljena s strihninom. Strihninl Zastrupiti ga? Da, da, da ... Novotny je trdo postavil svečo na posteljno omarico. Sele sedaj se je domislil, da je že dan. Upihnil je svečo. Kako jo je zadeli Torej se ni motil — ljubila je Julijusa. Privoščil ji je bolečino. Ko se je strastno naslajal spričo misli, da trpi njegova žena, pa se je nenadoma zavedel, da tudi on trpi. Trpel je kakor še nikoli v živ-ljenju. Ni bilo pravično, da je I trpel, ko je bil vendar brez sleherne krivde) In prišlo mu je, da bi se razjokal. Toda to ne bi bilo moško. Ah, za vraga — čemu si moral vedno vztrajati pri I svojem dostojanstvu? Gledala je v njegovo sklonje-! no glavo. Na sencih mu je utripala žila. Ko je pomislila, da bo ta žila prenehala utripati in da 1 je za to potrebna želo majhna količina sirupa, so se ji vse okol-nosti, ki so bile s tem v zvezi, zazdele silno lahke in preproste. Mrtev bo, je pomislila. Mrtev bo, kajti jaz mu ne dovolim, da bi me pokoril in strl. Zato imam razum, da se rešim. Sapa ji je zaplata, znoj jo je oblil po vsem | telesu. Nenadoma se ji Je zazdel ; ves smisel življenja‘v tem, da se j reši. Rešim se. rešim se, »i je go-I reče ponavljala, kakor da moli. Mrtev bo, jaz pa bom živela. Zaradi Julijusa moram zaživeti ... Julijus! Kriknila je Bo'ečlna se I ji je spet povrnila v srce tako grozno, da je čutila, kakor da ji , je zdaj zdaj umreti. Zlorabil Je : Julijusovo mladost in neizkušenost, opil ga je in odvedel k , tisti strašni ženski... Ob njenem kriku se Je No-votny zdrznil. j »Kaj pa ti je?« jo je vprašal. Kljub vsemu svojemu trpljenju | je začutil, da se ga loteva spanec. Lahko bi spal vsaj še dve uri, preden pojde v službo. Ko ; se je obrnil k njej, pa se je sko-' raj ustrašil. Gledala ga je kakor blazna. Grenko se ji je posmejal. »Torej ga ljubiš?« Ni mu Odgovorila. Pričel si je sezuvati čevlje. Prekleta hinavka! Toda čeprav jo je na hipe kar neznosno sovražil, se je vendar prav ▼ tem trenutku spet prijetno spomnil na njeno telo, ki je bilo belo in hladno kakor telo morske deklice. Toda bil je preveč zaspan, da bj se ji približal. Zehal je, ko je odlagal obleko in perilo na stol. Ko je zlezel v posteljo, ji je obrnil hrbet. Hotel ji je pokazati, da' jo zaničuje ln da je užaljen. DESETO POGLAVJE 1 Govorica, da je bil lulijus sinoči na slavnostnem večeru, ki ga je v proslavo svojega godu priredil ravnatelj Fernhahn, je mnogo hitrele prispela v Zabu-kovje in v Zgajnarjevo hišo ka-kor pa on sam. Ljudje so se temu zelo čudili, kajti doslej se še ni primerilo, da bi se kateri od vaščanov mogel udeležiti prireditev v rudniški restavraciji. Dopolde so se v 2gajnarjevj trgovini zapored oglašali radovedni obiskovalci, ki so hoteli videti mladega srečneža tn ga vprašati, če je res, da mu je Fernhahn obljubil dobro službo prj »gverku«. Ko pa se je razneslo, da je ravno inženir Novotny pripeljal Žgajnarjevega fanta v družbo, je vsesplošno začudenje skoro utonilo v slastnem zgražanju. To je bilo Novotnyjevkino delol Ni ji več zadoščalo, da se je z Juliju-som shajala na pokopališču, hotela ga je imetj tudi tedaj pri sebi, kadar je plesala! In tiha Agatina pojava je dobila skoro babilonski sijaj.., Toda Julijusa ni bilo, da bi si ga ljudje lahko ogledali kakor metulja, ki je nenadoma zlezel iz sive bube. Ko »o se radovedneži razgubili, je edino še Francka obsedela na stolu poleg prodajalne mize Cezdalj bolj mračna je postajala. Nekaj zakrknjenega je bilo v njenem obrazu, ki je ,od razburjenja dobival, pege okoli nosa in ki so se mu pod mehko dekliško poltjo ostro začrtavale stisnjene čeljusti. Boter je ni gledal. Capljal je sem in tja po trgovini, vlekoč glavo med ramena. Mežikal je, kakor da se bo vsak hip razjokal. »Kako, da ga še vedno ni?« ga je od časa do časa vprašala z I obtožujočim glasom, kakor da je I ! on, boter, vsega kriv. | Odkar je bil Julijus sinoči ▼ rudniški restavraciji, se je zdelo, kakor da je izginil s površja j zemlje. Tudi Filomena je bila vsa nemirna, potem pa se je počasi ob-[ vladala! Sedela je v kuhinji, gle-dala predse in razmišljala. Iznenada se ji je zdel Julijus neskončno dragocen, kajti po kdo ve kakšni sreči je bil zašel v višjo družbo Glej, samo še korak, pa bo tudi njej odprta pot med rudniško gospodol Bistroumno je spregledala, kakšne so njene možnosti... Tu v Zabu-kovju je bilo pač t%žko, da bi si našla ženina — njena edina rešitev je bilo nekaj neporočenih uradnikov na rudniku. Ta nemško govoreča družba pa se ni menila za Zgajnarjevo Filomeno, ki je morala opravljati vsa gospodinjska dela in je v sopari kuhinjskih loncev počasi venela. Bliskovito je računala in se odločila. Morda je... morda pa je Julijus ostal kar pri Fernhah-nu, kajti kdo ve, zakaj so bili vsi ljudje nori na Julijusa in najbrž se je tudi Fernhahnu tako godilo. Morala je hitro nekaj storiti, da obme srečo tudi z«!** v prid. | Pustila je tore| lonce na štedilniku Spričo tako velikih reči , je bilo vseeno, kakšno bo kosilo, j Ko je bila v svoji sobi, se je slekla, zmetala obleko po stolu in po tleh kamor je pač padla, in je z neverjetno naglico zlezla j v svojo nedeljsko obleko iz bombazina. Zavezala si je slamnik pod brado; ▼ okviru širokih slamnatih krajevcev je njen sveži obraz kar gorel od razburjenja in je bil skoro lep. Tako opravljena je stopila v trgovino. »Julijusa grem iskat,« je dejala z nekam čudnim glasom. »Prav,« je zašepetal boter. Pokril sj je oči. »Morda pa se mu je ponoči kaj pripetilo? Ko se je vračal domov, je morda kje naletel na kakega pijanega knapa in leži zdaj ves krvav za kakim grmom... Pojdi, kar hitro pojdil« Francka je kriknila. Ustnice so se ji povesile. Iztegnila je roke proti Filomeni, kakor da jo hoče prijeti za ramena. »S teboj grem, Filomena! Prav precej greva. Niti trenutka ne smeva več odlašati.« Filomena pa je bodočo svakinjo premerila od nog do glave. Kljub svoji čedni obleki je bila videti Francka pravo kmečko dekle zaradi svojih trdo počesanih las in širokih ličnic. Čeprav se je šola^ pri nunah v Ljubljani, je vendar bila nerodnega vedenja spričo gospode, kajti neumno je zardevala in p e hahljala, če jo je kdo ogovoril. Ni bila dovolj gosposka in Filomena, ki je bila o sebi prepričana, da ima gosposko vedenje v malem prstu, je čutila, da bi se je morala sramovati. Saj je vendar hotela pri najvišjih ljudeh spraševati po Julijusu... (Dalje prihodnjič) Stran 4 FIZKUITURA IM ŠPORT 30 let nogometa pri Steklarni Hrastnik - (Nadaljevanje) NaSa osvobodilna vojska, ki je na kraj, ki je hrastniški dolini v svojih vrstah gojila vse šport- prizadejal mnogo gorja, kar pa ne veje, je po osvoboditvi začela je bilo zgrešeno, zlasti če pomi-z igranjem, ni pa imela ne re- slimo, da je bilo to društvo pre-kvizitov ne drugih sredstev. Iz- pojeno z mladimi, novimi moč-vedelo se je, da so se očuvale mi, ki s posameznimi, bivšimi drese SK »Hrastnik« in tov. člani društva — okupatorjevimi Franc Ocepek je moral 1945. hlapci — niso imeli nobene leta izročiti vse drese zastopniku zveze. Vendar jim je volja do JLA, ki jih je dolgo varoval, dela dala moč, da so marsika-a društvo ni dobilo zanje še do tere težave srečno prebrodili, danes nobene odškodnine, ako- (Konec sledi) ravno se vedno bori s težavami za nakup vsega potrebnega. Da (nnrt V 7annriu je temu tako, so krive največ V td9«rjU napačne informacije JLA, da je ^ soboto sta bilj v Zagorju bilo to društvo nemško in da je dve košarkarski tekmi. V prvi drese kupil okupator — bilo je ie »Proletarec« premagal drugo pa nasprotno res, da so drese ob rnoštvo ZKK »Ljubljana« s 47:30. največjih težavah delavskega v Propagandni tekmi med prvim športnega društva kupili člani drugim moštvom ZKK iz sami. A ni bilo pomoči Ljubljane je bilo prv0 uspeš- Športniki-nogometaši, člani neiše- Zmagalo je z 69:66. SK »Hrastnik«, so se počas; Zvečer je bil v Domu TVD vračali po osvoboditvi domov. »Partizana« v Zagorju prijatelj-Nekateri iz koncentracijskih ta- ski boksarski dvoboj med »Ze-borišč, spet drugi iz zaporov ali lezničarjem« iz Maribora in do-pa iz NOV. Niso dolgo pomiš- mačimi boksarji, ki so zmagali ljali. 2e takoj 1945. leta so po- z novno ustanovili nogometno V nedeljo dopoldne pa je bil sekcijo, akoravno ni bilo več na sporedu pokalni nogometni marsikaterega aktivnega člana turnir v katerem so sodelovali ali pa funkcionarja. Na njihova »Bratstvo« iz Hrastnika »Svo-me?ta so stopili mladi, agilni bode« iz Kisovca, »Svoboda« iz športniki, ki so začeli s svojim , Trbovelj in zagorski »Proleta-delom nadaljevati tradicije ti- j rec«. stih, ki so kot zavedni Slovenci I Rezultati: Svoboda (Ti—Bratin člani SK »Hrastnik« za ved- stvo 7:1 Proletarec—Svoboda Prvi dve točki za „Rudarja“ Zaostalo prvenstveno nogometno tekmo vzhodne lige sta odigrala »Ruda:« in »Proletarec« iz Zagorja minulo sredo v Trbovljah Igrišče je bilo za igro skrajno neugodno. Razmočen in blaten teren je onemogočil kakršno koli kombinacijo. Medtem ko je bila tekma obeh moštev v prvem polčasu enakovredna. je v drugem delu igre prišla do izraza kondicija in vzdržljivost domačega moštva. »Rudar« je Po Opresniku dosegel dva gola in s tem dve dragoceni točki Sodnik Presinger iz Celja je sodil z več napakami. Prihodnjo nedeljo se bo »Rudar« srečal v Hrastniku z novim članom slovenske lige — »Bratstvom« — ki je prejšnjo nedeljo dosegel v Lendavi proti »Nafti« neodtočen rezultat 1:1, kar je za hrastniško moštvo vsekakor uspeh. Izpred sodišča ZANIMIVOSTI no ostali v strašnih nemških taboriščih ali pa padli kot talci in v oboroženi borbi proti okupatorju in domačim Izdajalcem. Svojega društva niso mogli ustanoviti, zato so se zadovoljili do nadaljnjega le z nogometno sekcijo v sestavu TVD »Hrastnika«, saj so bili brez vsega — brez inventarja in brez finančnih sredstev. V sestavu telovadnega društva so pa tudi več ali manj le životarili. Niso naleteli na pravo razumevanje in tako v letih 1945—1948 ni bilo nobenih pomembnih športnih uspehov, čeprav so igrali nogometne tekme. Leta 1948, ko je bilo še vedno tu in tam postavljeno vprašanje delovanja Spodnjega Hrastnika v času okupacije na dnevni red, nogometna sekcija tega kraja nikakor ni mogla priti do razmaha, saj so ravno (K) 5:0. Bratstvo—Svoboda (K) 3:0 p. f., Proletarec—Svoboda (T) 5:1. Poka: si je osvojilo moštvo »Proletarca« v trajno last. Popoldne ie bila v Zagorju prvenstvena rokometna tekma žena, v kateri so igralke iz Ptuja premagale domačinke 6 3:1. Nato so v prvenstveni košarkarski tekmi igralci »Proletarca« premagali »Kovinarja« iz Štor z 58:32. Zanimanje za športne prireditve ni bilo posebno zadovoljivo Prvenstvo Celjske nogometne podzveze Tekmovanje nogometne podzveze Celje V nedeljo, 10. oktobra igrala nogometna moštva v III kolu tekmovanja, in sicer: V prvi skupini bo nastopilo nogometno moštvo »Partizan« iz Rogatca proti »Dobrni« iz Trbovelj v Rogatcu, »Svoboda« iz Kisovca se bo pomerila s »Partizanom« iz Brežic na igrišču v Zagorju, moštvo »Partizana« iz Konjic pa bo tekmovalo z enajstorico trboveljske »Svobode« v Konjicah. V drugi skupini bosta igrala prihodnjo nedeljo »Rudar« iz Hrastnika in »Rdeča zvezda« iz Senoveg" v Hrastniku. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube mame in stare mame ANE ZALAZNIK se zahvaljujemo vsem, kj so jo Z nožem ga je sunil Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Alojz M. rudar, stanujoč v Hrastniku št. 235, ker je 17. maja 1954 ob treh zjutraj pred stanovanjem J. F. v Hrastniku med prepirom z žepnim nožem zabodel v roko M. R. ter mu prizadejal na ta način lahke telesne poškodbe. — Na glavni obravnavi je obtoženec dejanje zamikal, vendar pa mu je bilo to v celot« dokazano ter je bil obsojen na 20 dni zapora in na plačico stroškov kazenskega postopanja. Oškodovancu M R. pa mora obtoženec povrniti tudi stroške ki jih je ta ime’, pri zdravniku. Z lopato jo je udarila Marija S., zaposlena v Steklarni Hrastnik, stanujoča v Hrastniku št. 18 je 25. februarja 1954 v Steklarni Hrastnik udarila po glavi z železno lopato za odnašanje steklenine od stroja B. L. ter ji prizadejala s tem lahke telesne poškodbe. Obtoženka je na obavnavi | dejanje priznala, vendar se bodo 1 je zagovarjala, češ da jo je B. L. obrekovala. Po izvedenerS dokaznem postopku pa se je sodišče prepričalo, da tožiteljica obtoženko ni obrekovala kar bi tožiteljica res obrekovala obtoženko, bi le-ta morala iskati zaščito pr-; pristojnih državnih organih, nikakor pa ne postopati na tak brutalen način. — Obtožena N. S. je bila zaradi tega obsojena za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe na 7 dni zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja v znesku 1102 din. Poškodovanki je obtoženka dolžna plačati odškodnino v znesku 1500 din. V tovarni je kradla Hermina P., stanujoča v Trbovljah — Bevško 36, je bila Moška in ženska ljubezen Svojevrstno anketo so napravili pred nedavnim v Nemčiji. Razposlali so 5600 ženskam in moškim vprašanje, kako hitro so se v življenju resno zaljubili. Odgovori na to vprašanje so zanimivi. Samo 108 predstavnikov »močnega spola« je pisalo, da so se zaljubili na »prvi pogled« Med njimi jih pravi 512, da so za resno zaljubljenost potrebovali tri do pet dni, pri 479 moških pa je bil potreben cel teden, preden ga je izvoljenka popolnoma očarala in prisilila k priznanju ljubezni. V teh odgovorih pišejo nadalje 803 moški, da jim je bilo treba za resno zaljubljenost šest tednov, 3608 moških pa je potrebovalo za ta resen korak dva meseca do treh let. Zenske so pa v tem pogledu drugačne. Te so gibkejše in glede ljubezenskih občutkov neprimerno hitrejše kot moški. Tako je 579 pripadnic nežnega spola v odgovoru priznalo, da so že prvo uro »gorele« s polnim plamenom, 3801 žensk je potrebovalo, da so se »užgale«, tri dni, 1156 žensk pa piše, da so potrebovale za ugotovitev,1 določil nai dobi da so »zgubile srce«, teden dni. enega leta. da prepuste srce in roko svojemu izvoljencu. Vsi iz ljubezni... Neki American ki si je hotel kupiti avto, je v časniku naletel na oglas, v katerem je bil avto Cadillac model 19B2. za 50 do’arjev naprodaj. Ko je bral ta inserat, ga je seveda imel za neumno šalo Ko pa je oglas izšel v listu že tretjič, si je hotel ta avto le ogledati. Ko je pri.'-el na kraj, neveden v inseratu, je videl da je prišel v premožno hišo. Lastnica avtomobila neka elegantna gospa sredhje starosti mu je ljubeznivo pokazala voz in povabila kupca, naj napravi z avtom poskusno vožnjo. Avto Je bil brezhiben. Seveda ga je takoj kupil Cim pa je imel mož v rokah potrdilo o nakupu voza ni mogel več krotiti svoje radovednost; »Oprostite gospa,« je dejal, »ali ne bi m; hotel; pojasniti, kako je mogoče, da ste ta Krasen voz, ki je med brati vreden 4000 dolarjev prodali za 50 dolarjev?« »To vam lahko takoj povem « mu je odgovorila gosoa. »Mol je v svoji oporoki izkupiček za ta avto njegova tajmea- ki je pa pri stvari ni bistveno,’ ker če | Samo 45 žensk je bilo takih, ki r bila z- njim 'vedno “tiko" Ijubei- do I niva.« so razmišljale tr; mesece 1 us .* 2 i3 a j u a a i . :* D E Naš obveščevalec se zahvaljujemo ( dr. Ivanu Posebno zdravniku dr. Ivanu Kram' paču in strežniškemu osebju trboveljske bolnišnice za skrb tako da si ie v času od januarja do avgusta lanskega leta prilastila razne vrste izdelkov, tako da in naern _«• . fr? I tako da je podjetje oškodovala in nego naše mame; prav tako I 7Q 0174 /im ripiani» V Trbovljah sta odigrali mo- Delavski gddbi in pevcem ! nS' ^ ®bt0T štvi »Dobrne« iz Trbovelj in iz j »Zarje« za poslednje spremstvo, obSvnav^V“ Jot^riznal^tlS Sen3^dzv^mSa K°t£!a''^ bila obsojlna zaradi ktznl- - - &£ lw"“h'“■asr*1 "T5?~Sv»1;zlatarstvo Trbovlje KINO »SVOBODA . CENTER« Trbovlje (Delavski dom) bo predvajal v četrtek in petek slovenski film »VESNA«, od sobote do ponedeljka mehiški film »SOLEDADIN SAL«, v nedeljo dopoldne ob 10. uri za mladino domači film »SLAVICA« KINO »SVOBODA« Trbovlje H. pa bo imel na sporedu odlični francoski film »PLAČILO ZA STRAH«. Predstave bodo od petka do ponedeljka dnevnp samo dvakrat, in sicer zaradi izredne dolžine filma vsakokrat ob 5. uri in 19.30. na Spodnji Hrastnik gledali kot gala je Dobrna z 1:0. ..........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. (Nadaljevanje in konec) V SPLITU IN TROGIRU Split je veliko, lepo mesto, ki ima velike, vsem znane znamenitosti, žal pa smo imeli vsega skupaj le pet ur na razpolago. Odšli smo proti Trogiru. Ne smem pozabiti povedati, da si je tovarišica Nada v Trogiru hotela na vsak način ogledati kraj, kjer je baje za časa Mohameda padel tjakaj velik meteor. Končno smo Jo le prepričali, da b; bila ta pot predolga (v resnici je vse to le pripovedka). V Trogiru, ki je znan po svojih zgodovinskih posebnostih. Je prišlo med sopotniki do malega spora. Vsak je hotel iti na svojo roko. Na srečo se ni zgodilo kaj hujšega. — Brez nezgode smo prispeli v Šibenik. Žalujoči otroci in sorodniki , v* utvacvc: tCi na . ■ I plačilo stroškov kazenskega po-1 stooania __ . odkupuje vsako količino stopanja. ■ starega srebra. [IIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII!!IIIIII!|II|||||||||!I|||||!||||!||!||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||^ KINO »SVOBODA — ZASAVJE« TRBOVLJE V sredo, 6., in četrtek, 7. oktobra 1954, angleški pustolovski film VIS NEVARNOSTI Pričetek predstav bo razviden z lepakov. Uprava kina »Svoboda - Zasavje« obvešča cenj. občinstvo, da se bo potrudila, da bo nudila obiskovalcem samo nove in kakovostne filme, ki bodo zadovoljili slehernega kino obiskovalca. Da omogočimo obisk filmov tudi oddaljenemu občinstvu, smo razporedili pričetek predstav tako, da bo k pričetku in koncu vsake predstave omogočena redna avtobusna zveza, in to: ob delavnikih ob 17.00 in 19.15, ob nedeljah ob 15.17 in 19.15. Priporoča se Uprava kina »Svoboda - Zasavje«. PO LEVI MASI DOMOVINI Zagreb Banja Luka Jajce' Sarajevo — llidža — Mostar — Dubrovnik — Metkovič — Ploče ucepi pri Makarski Split Trogir — Šibenik — Zadar — Titova Korenica — Plitvička jezera — Slunj — Karlovac — Ljubljana v Šibeniku in NA SLAPOVIH KRKE vam že spravili na drugo stran Sibeniškega kanala. Ko smo šli proU luki, se razumljivo nismo pozabili oglasiti še enkrat pri Dalmatincu v kleti, da se poslovimo. Ob eni uri popoldne je bil napovedan odhod broda s potniki na drugo stran kanala, toda v pristanišču se je nabralo mnogo ljudi, zlasti Se mladine, ki se je hodila na drugo stran kopat. Brod je prispel, toda ker je bilo preveč ljudi, ni hotel odpeljati, kajti grozila je nevarnost, da se potopi. Ker pa smo Izletnik; mo- Sibenik je Izrazito obmorsko ra^ na drugo stran kanala, kjer mesto z živahnim prometom. V hotelu »Krka« smo uredili vprašanje prenočišča tn «e kmalu znašli na ulicah. Porazgubili smo se na vse strani ter ei ogledali mesto bolj površno. Za pobližji ogled ni bilo časa. Po večerji te skoro večina Izletnikov odšla v stari del mesta v neko dalmatinsko klet, kjei je bilo »Nerota« dovolj na pretek. Prišli so tjakaj tudi do-mačini-mornarji. Po domače smo posedli okoli kleti. Nekdo Je prinesel violino in kitaro, ZaorUa je dalmatinska pesem, nato pa smo Jo urezali še Slovenci. Ta dogodek je bil med najlepšimi na našem enajstdnevnem potovanju. Domačini so bili izredno prijazni tn gostoljubni in bi nas kmalu ne bili pustili proč. Seveda bi bili rada ostali v prijetni družbi, a ; za naslednji dan je bdi v na-1 Črtu ogled slapov Krke, nato pa odhod v Zadar. Okrog 9. ure zjutraj smo se znašli Izletniki na deveti dan našega potovanja v avtobusu, da si ogledamo slapove, toda ne vsi. Vsem. ki sl niso ogledali prelepih slapov Krke, je lahko žal. Ti slapovi so res nekaj veličastnega in na svoj način izredno zanimivi. ODHOD IZ ŠIBENIKA IN PRIHOD V ZADAR Po dokaj izdatnem kosilu smo jo »urezali« proti pristanišču. Naš avtobus ao medtem « spla- nas je že čakal avtobus in je sonce močno pripekalo, smo se seveda . postavili po robu. Končno nam je le uspelo, da zmanjšamo stalež ljudi na bro-du, nato pa smo Odrinili. Tisti, ki so blld že na drugi strani kanale «0 se že pridružili ker bo morali čakati In smo tako dolgo izostali. Med vožnjo smo se še ustavili v Biogradu. Tamkaj se je nekaj izletnikov kopalo, drugi pa so si ogledali mesto. V Zadar smo prispeli okrog šestih zvečer. Prav zadovoljni smo bili z Zadrom. Prehrana in prenočišča so bila v redu. V hotelu »Zagreb« znajo postreči gostom in smo tudi iz Zadra odnesli lepe vtise. ZADAR NI VEC PORUŠENO MESTO Mesto Zadar je bilo med vojno z bombardiranjem težko poškodovano, danes pa že lahko rečemo, da Zadar ni več porušeno mesto. Zadar je danes svobodno mesto. V njem ni več s početka 4. stoletja pred na-1 Zadar po sporazumu med Ita-šim štetjem. Zadar in okolica lijo in Avstrijo dobila slednja, imata kaj pisano zgodovino. V z njim pa tudi vso jadransko začetku četrtega stoletja je bil obalo. Po zmagi Francozov nad iiiiiiiniiiiiiiuiiiiyiiniiiii!iiiiinii!iiiiiiiiii!!iiiiii!iiiiiii!ii;iiiiii Predzadnji večer potovanja smo še nekoliko posedali — drugi dan pa naprej do cilja, do PLitvičkih jezer. Vožnja z avtobusom je bila lepa, toda ker je cesta v gradnji, smo morali tu in tam malo na »cigu-migu« — no, pa je bilo le vse v redu — Plitvička jezera so nedvomno najlepši del naše domovine, najlepše od vseh naravnih krasot, kar jih imamo. Tega, kar srno videli na PUtvič-kih jezerih, sploh ni mogoče opisati. Neugodno pa vpliva na goste, ki prihajajo semkaj v Za časa Rimljanov je dobil nun- . maršala Marmonta, leta 1813 pa cialno ureditev kolonije. V 7. ! se vrnejo v Zadar spet Av-stoletju so se začeli v zadarski ! strijci s pomočjo Angležev. Z okolici naseljevati Hrvati, v ne- Rapallskim dogovorom je Za- posredni bližini, v Ninu, pa je zametek prve hrvatske države’. V naslednjih stoletjih je bil Zadar pozorišče bojev in spletk Benečanov (glej Pahorjevo knji- stava, go »SerenJssima«). Nekaj let diha Zadar v svobodi pod hr-vatskim kraljem Krešimirom IV. Leta 1105 doživi Zadar prihod ogrsko-hrvatskega kralja Kolomana. Mesto je stalno menjavalo gospodarje, sedaj so bili to Benečani, sedaj spet dar prišel 26 let pod upravo Italije. Sele 1. novembra 1944. leta je nad Jadranom spet zaplapolala rdeče-belo-modra za- slišati italijanske besede kot | Turki. Ob prihodu Napoleono-pred vojno Mesto je znano že vib čet v Italijo leta 1797 je Lep je pogled n* Plitvička jezera Zgodovina Zadra Je slikovita in bogata. Danes je to mesto občina s posebnimi pravicami ter šteje 19.000 prebivalcev. Med narodnoosvobodilno vojno porušeno obmorsko mesto so sedaj z vztrajnim in načrtnim delom spet uredili. Danes obratuje v Zadru znana tovarna likerjev, prav tako tovarna precizne mehanike, tovarna ribi-kih mrež, tovarna bonbonov n čokolade ter veliki mlin. Močno Je razvito gradbeništvo, ibištvo in še druge veje gospodarstva. Velik napredek Je napravil Zadar v razvoju turizma. V Zadru so številne znanstvene in kulturne institucije, študijska knjižnica, mestni arhiv, muzej, galerija slik, narodno gledališče, prirodoslovna zbirka, inštitut Akademiie znanosti in umetnosti lz Zagreba itd. Mnogo lepega je danes v | tem mestu, glavno je, da je Zadar spet — jugoslovanski. V Zadru smo se Izletniki do- bro počutili. Kar neradi smo ga zapusti«. Predzadnji dan našega-potovanja smo krenili z avtobusom a Zadra preko Velebita. Cesta čez Velebit je lepo speljana in tudi široka. Cilj našega potovanja So bila Plitvička Jezera, ker pa tamkaj ni bilo prenočišča sno morali v 30 kilometrov oddaljeni Slunj. V T»mk»<šr,(om hotelu »Slunlšči-ca« smo se prav dobro počutili. Prvikrat po desetih dneh potovati (a smo (edl| spet »po kranjsko«. Vodi a hotela je namreč fcj nam je i pozorno postregla. kaj urejeno vprašanje prenočišč, ni bencinske črpalke Itd. Na Plitvičkih jezerih smo bili v nedeljo, 15. avgusta. Bilo j« tamkaj veliko število avtobusov Iz vseh krajev naše domovine. Po izdatnem in dobrem kosilu, ki je bilo v redu, smo jo takoj mahnili dalje do cilja — do Ljubljane. Akoravn,o smo videli in doživeli mnogo lepega, smo si vendar vsi želeli domov. Človek je že tako ustvarjen, da se končno naveliča tudi prijetnega in lepega. — Okrog štirih popoldne smo prispeli v Karlovac. Ze smo dihali naš domači zrak in kar prijetno nam Je bilo pri srcu. -V Karlovcu nas je sprejel dež In nas spremljal preko Gorjancev do Novega mesta in še dalje. Bližali smo se Novemu mestu. V Kandijl smo zgubili prve tovarišice, v Dolenjskih Toplicah, kjer smo Imeli večerjo, pa nam je ušla Adela. Ta sc je rajši odločila za luksuzni avto, d« pride do cilja. No, pa nič zato-V Žužemberku smo pustili prijaznega dr. Debeljaka in njegovo ženo. V avtobusu smo še nekaj časa prepevali, nato P® zadremali ter dočakali končno prihod v Ljubljano. Pred kolodvorom so nas pometa« z avtobusa. Bilo je dosti stiskani« rok — tn še drugega — nato pa smo šli vsak na svojo stran. Lepo je bilo, toda doma jo najlepše. V Imenu vseh Izletnikov lahko čestitamo »Put-nJku« k vzorni organizaclU tega potovanja, prav tako moramo lzre« zahvalo našemu šoferju Zanitu (ne Samitu«. kot smo zadnjič pisal«) ter vedii potovanja. Udeleženci tega Izleta pa se niso razšli »kar tako« — ne —- sai so se medtem že scšlj v Ljubljani kar dvakrat, akoravno ne vsi, ter se v prijetnem razgovoru spomin M ti nepozabnih dni potovanja »Po lepi naši domovini«.