ARABSKI
OKUS V CELJU
Stran 25.
VOLKSBANK:
ŠPORINU JE SLABO
Stran 5.
OD SANKA
DO ROČKA
Stran 38.
15 - LETO 57 - CELJE, 11.4.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Foto: GREGOR KATIC
Velenje:
kje je domnevni
morilec?
Stran 26.
Celjski župan
Šrot in mestne
greznice.
Stran 6.
Jenko:
»Partijce sem
metal iz pisarne!«
Stran 9.
2
DOGODKI
novim
UVODNIK
Drugi val
Najbrž si nihče ne upa napovedati, koliko delovnih mest
bo letos izgubila celjska regija in za koliko odstotnih točk se
bo povečala stopnja brezposelnosti, ki je že sicer krepko
nad povprečjem v republiki.
Po prvem valu sredi devetdesetih, ko so na cesto letele
množice proizvodnih delavcev, se zdaj odpuščanja dogajajo
bolj neopazno, na udaru pa so režijski delavci. V Gradisu
bodo knjižice dali devetnajstim, vendar se bo status krepko
spremenil še približno stotim. Službo bodo sicer obdržali,
vendar bodo za to morali marsikaj požreti. Odpuščanje re-
žijcev napovedujejo tudi v Klasju. O številkah še nočejo go-
voriti, vendar je glede na to, da je predsednik uprave Mat-
jaž Pavčič očitno krepko prijel za lopato, mogoče pričakova-
ti marsikaj.
Vse to pa ni nič v primerjavi s tekstilno industrijo, ki na
Celjskem doživlja svojo drugo katarzo.. Prisilne poravnave,
ki jim praviloma že čez nekaj mesecev ali največ eno leto
sledijo stečaji, se vrstijo kot po tekočem traku. Lani je bil
Tolo, letos se je začelo z E-Športom, Scalo Zarjo in Korsom. V
samo enem mesecu in pol je delo izgubilo 300 ljudi - večino-
ma ženske, ki so na cesti ostale v najbolj neprimernih letih,
ko so za penzijo še premlade, za nove delodajalce pa pre-
stare.
Kdo bo naslednji? Mont iz Kozjega, ki se je sicer prisilno
že poravnal, vendar v podjetju napovedujejo še en krog od-
puščanja? Tekstilna tovarna Prebold, ki je šele na začetku
prisilne poravnave, za katero pa mnogi menijo, da zamuja
vsaj dve leti? Koliko ljudi bo tam šlo na cesto? Za Prebold je
tekstilna'tovarna približno to, kar jeza Pomurje Mura, vendar
zaradi fega v Ljubljani nikogar ne boU glava. Žohar pač ni
legenda tako kot Kuharic, malo je tudi verjetno, da v Mari-
ne suknjiče oblečeni prvi Slovenci brišejo posodo s kuhinj-
skimi krpami iz Prebolda.
Če ho drugemu valu uvajanja tržnega gospodarstva sledil
še tretji, bo tekstilna industrija na Celjskem [in drugje)
dokončno izumrla. Cilj vlade bo izpolnjen, vendar bi si
tekstilci, ki so bili nekoč gibalo razvoja, lahko zaslužili vsaj
malo bolj dostojanstveni konec. JANJA INTIHAR
Končna bitka?
Govorice o pivovarnah Union in Laško so v minulih
dneh spet postale bolj glasne. Ker so delnice Laškega
na borzi poskočile, mnogi napovedujejo, da se Laščani
pripravljajo na prevzem Pivovarne Union.
V zadnjem mesecu je cena delnic Pivovarne Laško nara-
sla za dobro petino, v torek pa se je povzpela celo na do-
brih sedem tisočakov. Takšno dogajanje, pravijo borzni-
ki, bi Laščanom lahko koristilo. Če bi namreč želeli obja-
viti javno ponudbo za nakup Pivovarne Union, bi se mora-
li najprej dokapitalizirati, ob višji borzni ceni svojih del-
nic pa bi tudi ob prodaji novih delnic iztržili več.
V Laškem, ki ima uradno slabo četrtino Unionovih del-
nic, dogajanj na borzi ne komentirajo. Seveda pa so razlo-
gi, zakaj cena njihovih delnic raste, lahko tudi drugačni.
Slišati je namreč, da naj bi se predstavniki Pivovarne Union
oziroma belgij^ega Interbrewa z nekaterimi lastniki Laš-
kih delnic že dogovarjali o nakupu teh delnic. JI
Je EU zadosti
ali tudi v Nato?
Razpravo o vključevanju v Nato so obiskali samo že prepričani
Natovska vključevalna
mrzlica se na Celjskem še ni
razvnela, bi lahko sklepali
po slabem zanimanju za še-
ste Celjske debate z naslo-
vom Zakaj Nato in evropska
obramba. Voditelj dr. Iztok
Podbregar je v goste povabil
pronatovca Ignaca Goloba in
dr. Milana Jazbeca, držav-
na sekretarja na zunanjem
in obrambnem ministrstvu,
ter dr. Vlasto Jalušič z Mi-
rovnega inštituta, ki se ji
vključevanje v Sev^rnoat-
lantsko zvezo ne zdi tako
nujna.
Dr. Jalušičeva je tokratni pi-
čel obisk in natrpano dvora-
no na prejšnjih debatah, ko so
govorili o visokem šolstvu v
Celju, izkoristila za poudarek,
da ljudi zanimajo predvsem os-
novni elementi varnosti, ki za-
gotovo niso vojaški. Po njenih
besedah varnost v neki državi
namreč ne definira njena ne-
posredna vojaška ogroženost,
temveč predvsem možnost izo-
braževanja, socialna in gospo-
darska varnost ter politična sta-
bilnost. »Globalni varnostni
položaj se po eni strani sooča
z radikalno novimi izzivi, ki
kažejo na to, da je vprašanje
ogrožanja varnosti veliko bolj
povezano s socialnimi in eko-
nomskimi vprašanji kot pa s
samo vojaško ogroženostjo.
Povezano je tudi s politično-
stabilnostjo, ki jo Nato kot ne-
ka zveza, ki vse bolj postaja
tudi politična, ne pa samo vo-
jaška organizacija, v neki me-
ri lahko zagotavlja. Za Slove-
nijo, ki vstopa v Evropsko uni-
jo, je ta politična garancija do-
seganje demokratičnih krite-
rijev in določene stopnje člo-
vekovih pravic. To lahko do-
sledneje uresniči znotraj EU
in njenih standardov demokra-
cije,« je prepričana dr. Jaluši-
Dr. Iztok Podbregar in njegovi gostje: dr. Vlasta Jalušič, dr. Milan Jazbec in Ignac Golob.
čeva, zato je ob vključevanju
v Evropsko unijo članstvo v Na-
tu povsem odveč, še posebej
zato, ker »drvimo v združenje,
za katerega ne vemo, kakšno
perspektivo bo imelo«.
Seveda je dr. Milan Jazbec
izrazil diametralno nasprotno
stališče. Po njegovem Nato -v
prvi vrsti skrbi za kolektivno
obrambo, EU pa zlasti od vr-
ha v Helsinkih decembra 1999
razvija varnostno politiko in
obrambno identiteto za posre-
dovanje v krizah. Vendar EU
za takšno posredovanje (še) ni-
ma razvitih sredstev, enot,
struktur in oborožitve. »Tudi,
ko bo to imela, bo njena spo-
sobnost usmerjena v krizno
upravljanje, ne pa v nudenje
obrambe. Tu je torej bistvena
razlika, zato se Nato ter EU
dopolnjujeta in to je pomem-
bno in koristno za nove drža-
ve, ki si prizadevajo vstopiti v
Nato in EU. Če bomo člani sa-
mo Nata, bomo poskrbeli sa-
mo za svojo obrambo in po-
sredno tudi za stabilnost dr-
žave, če pa bi bili samo člani
EU bomo poskrbeli za neko
širšo varnost in stabilnost, za
obrambo v konkretnem vojaš-
kem smislu pa ne,« je prepri-
čan dr. Jazbec.
Ignac Golob je poudaril, da
so trditve o neogroženosti Slo-
venije naivne. Po njegovem
ne smemo staviti na karto, da
so se odnosi v svetu tako spre-
menili, da ni več klasične vo-
jaške ogroženosti. »S člans-
tvom v Natu si bomo zagoto-
vili varnost na dolgo rok, tu
nam EU ne bo dosti pomaga-
la, saj ne zagotavlja nikakr-
šne vojaške varnosti,« je de-
jal Golob, ki se čudi vse moč-
nejšemu antiamerikanizmu v
Sloveniji. »Po mojem so raz-
logi zanj izključno ideološki.
Realno dejstvo pa je, da da-"
nes brez ZDA ni nič. Če bo-
mo zavrnili povabilo v Nato,
nihče ne bo točil solz. Mislim
pa, da je članstvo v zvezi
interes,« poudarja Golot
dodaja, da Slovenija že v
viru Partnerstva za mir al
no sodeluje z Natom, tui
misijah na Balkanu, zal:
članstvo zasluži.
Dr. Jalušičeva poudarja
bi morala Slovenija prevzei
politično odgovornost s
močjo različnim pokonf
nim državam, kot sta na
mer BiH in Srbija. »Na ta
čin si zagotavlja vpliv na
ložaj v svojem lastnem (
lju, hkrati pa odgovorno p:
zema mednarodne obvez
sti. Za Slovenijo kot maj!
državo je to absolutno a
sti. Dolgoročno varnost c
zagotavlja le politično in
cialno-ekonomsko udejst\i
nje, ne pa vlaganje predvi
v vojaške vidike varnosti
so za Slovenijo izrazito pol
ni.«
SEBASTUAN KOPUŠ
Foto: TRIARl
Opustite kajenje!
Za sodelovanje v skupini za odvajanje od kajenja v
Celju se lahko prijavite do 24. aprila
Opusti kajenje in zma-
gaj 2002 je mednarodna ak-
cija opuščanja kajenja, na-
menjena odraslim, starej-
šim od 18 let. Pod okriljem
Svetovne zdravstvene or-
ganizacije bo letos v njej
sodelovalo več kot 100 dr-
žav in milijon odraslih ka-
dilcev v želji, da opustijo
kajenje ob podpori zdravs-
tvenih delavcev, medijev,
nevladnih organizacij in
nagrad, ki čakajo tiste, ki
bodo uspešno opustili ka-
jenje za 4 tedne v času od
2. do 29. maja 2002.
V Sloveniji, kjer je po zad-
njih podatkih 23,7 odstot-
ka kadilcev, akcijo organi-
zirajo ministrstvo za zdrav-
je, Cindi Slovenija in Radio
Slovenija - prvi jutranji pro-
gram. Lani je v slovenski ak-
ciji sodelovalo 700 kadilcev,
kajenje je uspešno opustil
vsak tretji.
Na našem območju bodo
oblikovali skupino za odva-
janje od kajenja v Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje.
Prijaviti se je mogoče še do
23. aprila, ko se bo skupina
prostovoljcev, ki želijo opu-
stiti kajenje, prvič sestala.
Skupino bo strokovno vodila
mag. Damjana Podkraj-
šek, dr. med.: »Skupina se
bo sestala šestkrat, vsak to-
rek med 18. in 19. 30 uro v
prostorih našega zavoda. Bis-
tvo dela v skupini bo med-
sebojna laična pomoč ob
strokovnem vodenju. Na pr-
vem srečanju se bomo po-
govorili, zakaj kdo kadi in
zakaj se je odločil, da pre-
neha, potem se bomo poglo-
bili v način, kako preneha-
ti, po 2. maju, ko bodo vsi
opustili kajenje, pa bo naša
pozornost usmerjena v ab-
stinenčne probleme. Preko
igre vlog bomo skušali vna-
prej predvideti različne
skušnjave, s katerimi se bo-
do po opustitvi kajenja sre-
čevali in jih nanje kar naj-
bolje pripraviti.«
Zadnje srečanje celjske
skupine bo predvidoma 28.
maja, tisti, ki bodo izžreba-
ni, pa bodo po kontroli, da
so res opustili kajenj^ (kar
bodo morali dokazati tudi z
'dvema pričama), sodelova-
Če se želite vključiti v celj-
sko skupino za odvajanje
od kajenja, pokličite do 23.
aprila mag. Damjano Pod-
krajšek po telefonu 03/
4251142, lahko se oglasite
osebno na Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje,
Ipavčeva 18, ali pa svojo
namero sporočite pisno (ne
pozabite sporočiti svojega
naslova in telefonske šte-
vilke).
li v velikem mednarodnem
nagradnem natečaju, v ka-
terem je prva nagrada 10 ti-
soč dolarjev, šest nagrad po
2500 dolarjev in številna dru-
ga bogata presenečenja. Se-
veda pa je največja nagrada
zdravje, poudarjajo'organi-
zatorji akcije.
MILENA B. POKLIC
Spoštovane občanke
in občani!
11. april - praznik Mestne občine Celje je praznik \'
občank in občanov Celja, vseh, ki v mestu bivamo in
mo ter doprinašamo k njegovi rasti in razvoju.
Še posebej pa je 11. april praznik nagrajencev, ki i''
podelitvijo najvišjih priznanj Mestne občine Celje po^l'
jemo posebno priznanje za njihovo delo, trud in prispe'
k prepoznavnosti knežjega mesta doma in širše.
Prepričan sem, da naše mesto upravičeno nosi ime »1"
na Savinji« in da se lahko ponaša s številnimi dosežki
različnih področjih, ki so plod- dela prizadevnih, inov^
nih in ambicioznih ljudi.
Vsem, ki z mestom praznujete, čestitam ob občinS''
prazniku in želim, da bi tudi v prihodnje nosili dobro
našega mesta doma in v tujini.
BOJAN Sf
^"žnpan Mestne občine C
Št. 15-11. april 2002
■tednik
DOGODKI
3
Celje kot
poskusni zajček
spominsko ploščo za začetek gradnje centralne čistilne naprave so vzidali
na črno
po leta 2005 morajo ime-
^ sporazumu z Evrop-
^nijo, vsa velika sloven-
ipiesta čistilne naprave,
jjin Maribor jo bosta za-
jjjvo imela že kakšno le-
ifej, začetek gradnje v Če-
pa je posebej pomemben,
je prvi evropski projekt
^teri koli od kandidatk
fjtop v Evropsko zvezo,
5ino tako pionirji za vse
jdidatke. Učili smo se in
jn smislu je Celje posku-
zajček...«
Itemi besedami je zbrane
slovesnosti ob pričetku 7,5
lijonov evrov vredne na-
te v gradnjo centralne či-
tie naprave v Pečovniku
zdravil minister za okolje
prostor, mag. Janez Ko-
čin dodal, da bomo »s
iipnimi napori tako rešili
ienje voda v občini Celje
okolici, vesel pTsem tudi
o, ker tako uresničujemo
iseljski dogovor. Država iz-
ttio prispeva drugi del sred-
fza ta okoljski projekt in
ipgre iz ministrstva v Celje
isredstev kot v vse ostale
ine v Sloveniji skupaj. Dr-
aizdatno sofinancira pro-
te, ki so sofinancirani iz
opskih sredstev.«
prane na torkovi slove-
Bsti je v lepi slovenščini
zdravil tudi novi ambasa-
levropske skupnosti v Slo-
niji, Irec Erwan Fučre in
flzoril na dejstvo, da je v
'i dogodka »posebej po-
Dež je med slovesnostjo poskrbel, da je bila lipa, ki so jo posadili ugledni gostje, med njimi ambasador EU
Irec Ervvan Fuere in minister za okolje in prostor Janez Kopač, obilno zalita in se bo zanesljivo »prijela«.
membno dejstvo, da je prav
Slovenija prva od držav kan-
didatk za vstop v evropsko
zvezo, ki je zaprla poglavje
varstva okolja. Še več, Slo-
venija si prizadeva za prila-
gajanje svoje okoljske zako-
nodaje evropskim standar-
dom in s tem krepi vodilno
vlogo svoje čvrste okoljske
politike,« in izrazil prepriča-
nje, da je »skrbno in zagna-
no delo v občini Celje pri va-
rovanju in bodočem čiščenju
voda dokaz, da bomo tudi za
bodoče rodove obvarovali
svoje lokalno, nacionalno in
evropsko okolje.«
Začetka del se je, zlasti za-
to, ker se je Celje vpisalo v zgo-
dovino Evrope kot prvo me-
sto iz države kandidatke za
vstop v unijo, kjer okoljski pro-
jekt (v 60 odstotkih) sofinan-
cira evropski sklad ISPA, ve-
selil tudi župan MOC Bojan
Šrot, ki se je nasmejal tudi ob
anekdoti ministra Kopača. Ta
je namreč opozoril, da je vgrad-
nja spominske plošče pravza-
prav črnogradnja, saj je za
gradnjo čistine naprave v Ce-
Čistilno napravo gradi du-
najsko podjetje VA TECH
Wabag, s slovenskima po-
dizvajalcema Gorenjem GTI
in Vegradom.
lju doslej izdano le lokacijsko
dovoljenje - gradbeno sledi v
naslednjih mesecih. Dodej bo-
do opravljena vsa pripravljal-
na dela, zgrajen pa bo tudi ko-
lektor, ki bo mestne odplake
vodil do čistine naprave.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Švicarja sta najprej zaprisegla
Ježko pričakovana švi-
«ska izvedenca sta v to-
popoldne prispela v Ce-
' in v sredo dopoldne že
^Stopila na sodišču. Celj-
okrožno sodišče je prof.
[*fra Margota in prof.
''ristopha Champoda po-
'''ilo kot priči v kazen-
postopku zoper 30-let-
^ Kristijana Kamenika,
"ninevnega štirikratnega
•"rtlca iz Tekačevega,
j^radi sprotnega prevaja-
Piz angleščine v slovenš-
f"' se dogajanje na glavni
^vnavi odvija počasi. Pri
Navitvi obeh strokovnja-
r 2 Univerze v Lozani smo
f^deli, da gre za vrhunska
fkovnjaka s področij pra-
kriminalistike, še zla-
j^JPodročja odkrivanja sledi
l^^icarska strokovnjaka sta
^Povabljena kot priči, na
^^'^i obravnavi v sredo pa
. ^^prisegla kot izvedenca.
..^■^ njunega dela in izsled-
,jj komentiral profesor Pier-
ij^i^got, tudi s pomočjo gra-
^°Pa. Najprej je govoril
. .^^odologiji njunega dela
identif kaciji sledi in pri
^'h postopkih. Prejšnji ve-
čer sta Margot in Champod
od celjskega okrožnega so-
dišča prejela prevod izveden-
skih mnenj slovenskih stro-
kovnjakov s centra za krimi-
nalisdčnotehnične preiskave,
Marjana Stanislava Puca in
Ervina Drašlerja, potem pa
sta te izsledke primerjala s
tistimi v poročilu, ki sta ga
sama izdelala. Na osnovi te
primerjave sta v torek zve-
čer in ponoči izdelala še eno
mnenje, ki sta ga sodišču
predstavila.
V torek je na glavni obrav-
navi prvič pričal Peter Novak,
ki je sodeloval pri pripravah
za izdelavo izvedenskega
mnenja v tistem delu, ki pri-
merja odtise (športnih copat),
najdene v kleti gospodarske-
ga poslopja, kjer je bil umor-
jen Štefan Poharc, s sledmi
copat, ki so bile Kameniku za-
sežene 35. dan po zločinu. Po-
vedal je, da si je hišo Pohar-
čevih ogledal tri mesece po
zločinu, skupaj z Ervinom
Drašlerjem, avtorjem enega
od slovenskih izvedenskih
mnenj, ki je za obdolženca
obremenilno. Videl je mesto
v kleti gospodarskega poslop-
ja, kjer je bil odvzet mavčni
Švicarska izvedenca na sojenju proti Kameniku.
odlitek športnega copata. Ko
je sam stopil na isto mesto, je
ugotovil, da je bila tam zem-
lja zelo zrahljana (menda od
deževnikov), zato je bil vzo-
rec odtisa zelo natančen, ja-
sno izrisan, kot je poudaril na
sodišču. Dodal je še, da je iz-
delal tudi odlitek iz mase mi-
krosil, ki je na copatu nike
air max pustil rdeč madež, s
katerim sta se ukvarjala tudi
švicarska strokovnjaka.
Glavna obravnava se nada-
ljuje z nadaljnjim zasliša-
njem švicarskih izvedencev
in komentiranjem domačih
strokovnjakov-izvedencev.
MARJELA AGREŽ
Foto: GK
Radovedna
država
Prvi teden popisa je na
Celjskem minil brez poseb-
nosti. Tako vsaj razlagajo
v upravnih enotah, kjer so
zadolženi, da izpeljejo
letošnji popis, ki naj bi se
končal do 15. aprila.
Kot je za Novi tednik po-
vedal Matevž Majcen iz
Upravne enote Celje, se si-
cer poraja kopica drobnih te-
žav, od tega, da popisani po-
zabijo na otroke in potem kli-
čejo na upravno enoto, naj
popisovalec pride še enkrat,
do tega, da posamezniki po-
pisovalcem ne pustijo opra-
viti naloge, ker se bojijo uved-
be novih davkov. Splošna
značilnost pa je, da se za vse
popisovalce šele sedaj odpi-
rajo vprašanja, za katera bi
potrebovali nasvete republiš-
kih inštruktorjev. »Zato bi bi-
lo bistveno bolje, če bi že
pred seminarjem, ki so ga
imeli popisovalci, opravih
vsaj testni popis na manjšem
vzorcu prebivalcev,« pravi
Majcen.
V celjski upravni enoti so
zamenjaU okoli 30 popiso-
valcev, ki so sami spoznali,
da je naloga prezahtevna. Ker
pa so težave manjše, v celj-
ski upravni enoti ocenjuje-
jo, da bo popis končan pra-
vočasno, torej do 15. aprila.
V začetku tedna, na polo-
vici 14-dnevnega roka za iz-
vedbo letošnjega popisa, je
imelo 91 popisovalcev na ob-
močju Upravne enote Laš-
ko opravljenega že tri četrti-
ne dela. Posebnih težav pri
delu niso imeli, nekaj obča-
nov je sodelovanje v popisu
odklonilo, nekatere so uspeli
prepričati, nekaj pa je osta-
lo odločnih do konca. Bolj
kot popisovalci se nad oprav-
ljanjem dela pritožujejo in-
štruktorji. Slednjih je v Laš-
kem devet, vsak pa mora v
povprečju pregledati v dveh
dneh popisnih material za de-
set popisovalcev.
Radovednost
države
Na območju Upravne eno-
te Šentjur je bil do torka po-
pis v nekaterih popisnih oko-
liših že zaključen, po bese-
dah načelnice enote mag. An-
dreje Stopar pa večjih težav
ni bilo. »Ljudje so popisoval-
ce prijazno sprejeli, če je že
bilo kaj pripomb ali pritožb,
so zvečine letele na državo,
ki da je s popisnimi vpraša-
nji tokrat preveč radovedna
in se vtika v zasebnost lju-
di.« Edino, pri čemer bi se s
popisom na območju Šent-
jurja morebiti lahko zatak-
nilo, pa je obračun potnih
stroškov. Vsak popisovalec je
namreč upravičen do povra-
čila potnih stroškov za naj-
več 200 prevoženih kilome-
trov. To pa zna biti, vsaj pri
nekaterih popisovalcih, ki
morajo obiskati med 170 in
250 občanov na redko pose-
ljenem Kozjanskem, prema-
lo.
Na območju konjiške
upravne enote pri popisu
prebivalstva ni težav. Kot je
povedala načelnica upravne
enote Sonja Punčuh, ljudje
popisovalce praviloma pri-
jazno sprejemajo. Doslej se
je zapletlo le v petih prime-
rih, kar glede na 22.500 pre-
bivalcev res ni veliko. Tudi
popisovalci, ki jih je bilo na
začetku skupaj z rezervami
104, delo opravljajo brez
.problemov. Še v času inštruk-
taže so sicer štirje odstopili,
a so si njihovo delo razdelili
preostali.
V Upravni enoti Mozirje
so popisovalci do torka opra-
vili približno dve tretjini vseh
popisov in med delom niso
doživeli hujših neprijetnosti
- nasprotno, v večini prime-
rov so bili lepo sprejeti in vča-
sih celo sami presenečeni za-
radi prijaznega odziva med
ljudmi. Mogoče na sodelo-
vanje vpliva tudi dejstvo, da
občani poznajo večino popi-
sovalcev, saj so to domačini.
V Upravni enoti Velenje
so v normalen potek popisa
vložili kar precej truda in de-
la. Nekateri popisovalci so
končali prej kot drugi, tako
da so se v torek v upravni enoti
odločili, da bodo tistim, ki
jim popisovanje ni šlo tako
hitro od rok, priskočili na po-
moč drugi popisovalci. Ob-
časno so občani izrazili bo-
jazen, da bi se podatki upo-
rabljali za druge namene. V
Šaleški dolini so občani ze-
lo različno odgovarjali na
vprašanje o veroizpovedi, za-
beležili pa so tudi kar precej
odgovorov po pošti.
»Resnicatf
popisanih
v Upravni enoti Žalec so
do torka popisovalci opravi-
li približno polovico dela. Na
tem območju so zabeležili
kar nekaj primerov, da so ljud-
je zavračali popis, tako da jih
sedaj prepričujejo inštruktor-
ji oziroma posredujejo držav-
ni inštruktorji. V nekaterih
primerih ljudje niso doseg'
Ijivi, spet drugi izražajo bo-
jazen, da bi uvedli davek na
nepremičnine. Popisovalci
opozarjajo, da je absurd, da
morajo zapisati tisto, kar jim
ljudje povedo - v nekaterih
primerih je že »na oko« očit-
no, da občani lažejo, pred-
vsem pri navedbah bivalnih
površin. Pojavljajo se tudi tak-
šni, ki bi radi po popisu po-
sredovali druge podatke, ven-
dar gre za osamljene prime-
re.
Težave pri popisovanju pre-
bivalcev na področju Uprav-
ne enote Šmarje pri Jelšah
po besedah Lučke Kučan iz
te enote sicer so, vendar pa
jih uspevajo sproti reševati.
Popisovalce, pri katerih se po-
javljajo težave, nadomešča-
jo drugi popisovalci, nekaj
nevšečnosti pa povzročajo tu-
di ljudje, ki pri popisu ne že-
lijo sodelovati. Po drugi strani
pa so si največ pohval prislu-
žili inštruktorji, ki so uspe-
šno usposobili popisovalce,
le-te pa tudi vsakodnevno pre-
verjajo.
BS, IS, MBP, US, BoJ
Št. 15-11. april 2002
4
DOGODKI
novi Tii
Celje v poplavi prireditev
z množico razstav, otvoritvijo osrednjega trga in pričetkom gradnje čistilne naprave slavi Celje občinski praznil)
Celje prav danes praznuje
551 let pridobitve mestnih
pravic in na današnji dan
bodo na osrednji prireditvi
v Narodnem domu letoš-
njim nagrajencem podelili
nagrade - Celjske grbe.
Slovesno pa je v mestu že
vsaj teden dni. Pripravili so
namreč izjmno bogat spored
prireditev v čast prazniku.
Med njimi sta posebej po-
membni torkov pričetek
gradnje centralne čistilne na-
prave in nocojšnja otvoritev
Trga celjskih knezov, katere-
ga prenova je stala več kot
140 milijonov tolarjev.
Med prireditve ob prazni-
ku sodijo še 10-letnica klu-
ba podjetnikov Zlatorog, re-
vija otroških in mladinskih
pevskih zborov, otvoritev ve-
čih razstav, med njimi odmev-
ne fotografske Osebno-poli-
tično in razstave o nagrajen-
cih Pokhcani in izvoljeni ter
več koncertov.
Danes bodo po promenad-
nem koncertu celjskega pi-
halnega orkestra odprli še
razstavo del četrtih ex-tem-
pore, jutri pa bodo slavnost-
no odprli Zgodovinski arhiv.
Omenimo še sobotni zaklju-
ček maturantskih plesov, po-
nedeljkovo slavnostno usta-
novitev javnega zavoda Re-
gijsko višje in visokošolsko
mistov. Zato so tisti, ki so to
bili, začutili potrebo, da se
združijo v društvo, ki so ga v
Celju kot tretjega v Sloveniji
ustanovili leta 1952. Društvo
je prirejalo številna posveto-
vanja, seminarje, posebej po-
membna pa so bili prizade-
vanja za uveljavljanje tržne-
ga gospodarstva. Zato je Zve-
za ekonomistov Slovenije le-
ta 1984 zaupala Društvu eko-
nomistov Celje pripravo let-
nih posvetovanj o uveljavlja-
nju tržnega gospodarstva. Ta-
ko so v letih 1985 do 1999
uspešno pripravljali odmev-
no strokovno prireditev Tri-
buna tržnega gospodarstva.
Danes društvo šteje nekaj več
kot 200 članov
Društvo Klic upanja prej-
me srebrni celjski grb za 15-
letno prostovoljno, požrtvo-
valno in humano delo na
področju nudenja pomoči
tudi ob najhujših človeških
stiskah.
Trinajst let je v Celju pre-
ko telefona delovala skupi-
na prostovoljcev pod nazi-
vom Društvo za pomoč v du-
ševni stiski. Pred dvema le-
toma so ga preimenovan v
Klic upanja, ki se v sodelo-
vanju s še štirimi slovenski-
mi društvi povezuje v mre-
žo Sopotnik. Pomoč pri njih
iščejo ljudje vseh starosti.
Predvsem tisti, ki so osam-
ljeni, ki imajo psihične te-
žave, ki imajo težave pri
medsebojnih odnosih v dru-
žini, vse iDolj pa tudi tisti, ki
jih v stisko privedeta eko-
nomska ali pravna proble-
matika.
Ribiška družina Celje
prejme bronasti celjski grb
ob 50-letnici delovanja, us-
pešnega gospodarjenja in
upravljanja z vodami in rib-
jim zarodom ter nenehni
skrbi za čisto okolje.
Zametki ribištva v Celju
segajo v leto 1912, ko je bi-
lo v Pečovniku ustanovlje-
no Ribarsko društvo, a so bili
lahko člani tega društva sa-
mo Nemci. Po prvi svetovni
vojni so se vanj pričeli vklju-
čevati tudi Slovenci, leta
1928 pa so ga imeli tako re-
koč že popolnoma v svojih
rokah.
Po drugi svetovni vojni se
je Ribarsko društvo preime-
novalo v Ribarsko zadrugo,
1952 pa v Ribiško družino.
Danes ta gospodari z več kot
40 kilometri športno ribolov-
nih rek oziroma potokov ter
z nekaj več kot sto kilometri
gojitvenih potokov. Imajo tu-
di pet gojitvenih ribnikov na
Blagovni in 90 hektarjev
športno-ribolovnega Šmar.-
tinskega jezera.
Željka Vovk bo bronasti
občinski grb prejela za 25-
letno požrtvovalno in raz-
novrstno delo v okviru
mestne četrti Slavko Šlan-
der ter za dolgoletno patro-
nažno delo.
Željka Vovk je vrsto let
opravljala patronažno delo
po domovih Celjank in Ce-
ljanov. Posebno skrb name-
nja tudi organizaciji in izved-
bi zdravstvenih predavanj, na-
menjenih vsem v mestni če-
trti Slavko Šlander. Hkrati
pripravlja strokovno turistič-
ne ekskurzije po Sloveniji s
poudarkom na obiskovanju
drugih organizacij Rdečega
križa ter povezovanju in iz-
menjavi izkušenj. Vedno je
pripravljena reševati social-
ne probleme vseh, ki sM
zaupali. ™
Bronasti celjski grbp^
me tudi Peter Gradišnik
predanost in privrženi
Čebelarskemu društvu(
Ije.
Zametki čebelarsks
društva v Celju segajo vli
1876. Peter Gradišnik ječi
od leta 1976. Od leta 1?
predseduje društvu. Obno
in razširil je društveni četi
njak in ga spremenil v Čd
larski dom. Ta je na voljo
novnim šolam, da v njen
okviru čebelarskih krožk
pripravijo praktični del p
ka.
BS, N
Libela Maxima
ustavila stroje
Po štirih letih so v celjski
Libeli Maximi spet ustavili
stroje. Zahtevajo februarsko
plačo, o ostalih obveznostih,
ki jih ima podjetje do 22 za-
poslenih, pa so se pripravlje-
ni pogajati. Stavko bodo pre-
kinili šele potem, ko bodo de-
nar imeli na računih, kdaj se
bo to zgodilo, pa direktor Ja-
nez Fischer še ne ve.
Libeli Maximi, ki je nastala
pred desetimi leti z reorgani-
zacijo Libele, od katere je prev-
zela proizvodnjo trgovinskih
tehtnic in gorilnikov, že dolgo
ne gre dobro. Ko je leta 1999
izguba presegla letne prihod-
ke, so uvedli prisilno poravna-
vo, s katero pa so, očitno, le
navidezno rešili težave. Med de-
lavci in vodilnimi, ki so tudi
lastniki podjetja, ni prav no-
benega zaupanja, zato delavci,
ki pravijo, da so zadnjo plačo
po kolektivni pogodbi dobili
leta 1992, direktorju ne bodo
več popuščali.
Kot je povedal predsednik
stavkovnega odbora Marjan Bi-
derman, jim podjetje poleg fe-
bruarske plače dolguje še lan-
ski in predlanski regres, plačo
za september 1999 in najmanj
eno jubilejno nagrado, še ved-
no pa ni poravnalo dolga na ra-
čun terjatev, ki so jih delavci
prijavili za prisilno poravnavo,
rok za izplačilo pa je potekel
1. marca lani. Gre za nekaj več
kot 6 milijonov tolarjev.
Direktor Janez Fischer pra-
vi, da bo februarske plače za-
gotovo izplačal, in to v celoti v
skladu s kolektivno pogodbo,
kdaj naj bi se to zgodilo, pa vče-
raj še ni vedel. Dejal je, da ima
podjetje veliko dolgov, vendar
ima hkrati tudi veliko terjatev,
zato so odvisni od dnevnih pri-
livov. Delavcem očita, da so do-
ber prihodek zapravili sami, saj
so v ponedeljek, ko bi morali
za enega od tujih partnerjev
opraviti dobro plačan dodelav-
ni posel, začeli stavkati.    JI
Delničarji podprli
prisilno poravnavo
v Mesarstvu Šentjur uprava ostaja, od torka nov
nadzorni svet
Delničarji Mesarstva Šent-
jur so v torek sprejeli vse
predlagane sklepe skupšči-
ne, med predlogom uprave
in nadzornega sveta druž-
be ter protipredlogom Kme-
tijske zadruge Šmarje pri
Jelšah, kako pokriti izgu-
bo v poslovanju, pa potrdili
šmarski protipredlog.
143 milijonov tolarjev os-
novnega kapitala so najprej
zmanjšali na zgolj desetino,
torej na 14,3 milijona tolar-
jev, zatem pa družbo doka-
pitalizirali z delom terjatev
iz prisilne poravnave v viši-
ni nekaj manj kot 424 mih-
jonov tolarjev. Če bo prisil-
na poravnava za Mesarstvo
Šentjur uspela - podprlo jo
je 58 upnikov, med njimi tu-
di največji - bo osnovni ka-
. pital družbe po novem zna-
šal 438 milijonov tolarjev. S
tem, ko so delničarji potrdi-.
h lansko poslovno poročilo,
so izrekli tudi zaupnico upra-
vi družbe, na čelu katere še
naprej ostaja mag. Zlatko Zu-
pane. So pa v Mesarstvu Šent-
jur dobili nov sestav nadzor-
nega sveta, v katerem kapi-
tal zastopaj 8 Rado Teržan,
direktor šentjurske Grude Jur-
mesa, Zvonko Pušnik, di-
rektor Kmetijske zadruge
Šentjur, Celjan Emil Štukel
in Ljubljančan Jože Jurko-
vič, predstavnika delavcev pa
sta Matej Šmigovc in Franc
Kokot.
V družbi Mesarstvo mo
jo do ponedeljka, 15. apn
okrožnemu sodišču pred
vso dokumentacijo, potii
no za izvedbo prisilne poi
nave. Od tega, ali bo uspeši
je namreč v veliki meri od
sna tudi prihodnost druži
S finančno konsolidacijo,«
njuje mag. Zupane, bi bihi
jen prvi korak v utrditviJ
sarstva, ki zdaj zaposluje 1
delavcev. Glede na to, dJ
kar nekaj takšnih, ki so i
pred upokojitvijo, v drui
ocenjujejo, da bi sanacijol
ko izpeljali brez odpust
oziroma večjih kadrovst
pretresov.
I. STAMEIČ
Kmalu na odpovedane operacije
Zdravniška stavka je prekinjena, zato
tudi v celjski bolnišnici spet delajo po sta-
rem.
Sicer pa ugotavljajo, da zaradi stavke ni-
so bili moteni specialistični ambulantni pre-
gledi, odpovedati oziroma preložiti pa so
morali četrtino načrtovanih operacij. O tem
so posamezni oddelki naročene paciente ob-
vestili, prav tako jim bodo sporočili nove
datume operativnih posegov. Vse paciente.
ki jih zaradi stavke niso operirali, bodo obrav-
navali prednostno, kar pomeni, da bodo na
vrsti v najkrajšem možnem času.
Ker izpad ni bil velik, to za samo organiza-
cijo dela predvidoma ne bo predstavljalo po-
sebnih težav. Ta ostaja zaenkrat nespreme-
njena, čeprav je mogoče pričakovati, da bo-
do vse slovenske bolnišnice slej kot prej mo-
rale uvesti nekatere spremembe. Stavka je
namreč pokazala, da so potrebne.    MBP
Št. 15-11. april 2002
središče ter torkov posvet Ka-
kovost in inovacije, ključ do
konkurenčne prednosti.
Nagrajenci
Poleg Turističnega društva
Celje, ki bo prejelo celjski
zlati grb (o tem na strani 29),
so nagrajenci še: Društvo eko-
nomistov Celje in Društvo
Klic upanja, ki prejmeta sre-
brni grb. Ribiška družina Ce-
lje, Željka Vovk in Peter Gra-
dišnik pa prejmejo bronaste-
ga.
Društvo ekonomistov Ce-
lje prejme ob 50-letnici de-
lovanja srebrni grb za po-
memben strokovni prispe-
vek ter pomoč v procesu
uveljavljanja tržnega gos-
podarstva na področju celj-
ske regije.
Po drugi svetovni vojni je
bilo v gospodarstvu precej
opazno pomanjkanje ekono-
■tednik
AKTUALNO
5
Za višino dolga je .
izvedel iz časopisa
Na sojenju Robertu Prevcu pričala nekdanji direktor celjske podružnice Ljudske banke Andrej Šporin in
nekdanji komercialni direktor Pivovarne Laško Jože Sadar
ponedeljek se je na
jpžnem sodišču v Ljub-
zaslišanjem petih prič
jjjljevalo sojenje nekda-
nja uslužbenkama VLB-
ii^gke Banke Nikolaji
Ifili in Mojci Grabrijan ter
Ijskemu podjetniku Ro-
i^u Prevcu, Največ zani-
^ja je pritegnilo pričanje
lidanjega direktorja celj-
fpodružnice VLB-LB An-
fja Šporina, ki je bil v za-
i)iu med osumljenimi,
jdar so po preiskavi in
slišanju septembra lani
itožbo proti njemu umak-
i,zato je v ponedeljek na
jišču nastopil kot priča.
»Roberta Prevca sem spoz-
I konec leta 1996 ali v za-
ll(U leta 1997, ko je prišel
banko in zaprosil za prvi
edit v vrednosti 70 milijo-
ivtolarjev, ki ga je tudi do-
,Konec leta 1997 je zapro-
šeza en kredit v vrednosti
milijonov in tudi tega so
lodobrili. Ker je šlo za pla-
li promet s tujino, o tem
ilovanju nisem imel nobe-
posebnih informacij. Ve-
pa sem, da je podjetje Ma-
Group postalo eden naj-
ijih komitentov Ljudske
nke, najprej na Celjskem,
item pa je promet tako na-
šel, da je bilo podjetje Ma-
Group drugi največji ko-
ilent celotne banke na po-
bčju plačilnega prometa s
ijino,« je povedal Andrej
»rin, ki mu je med tri ure
ijajočim pričanjem dvakrat
istalo tako slabo, da je pred-
dnica senata okrožna sod-
Aljana Ravnik sojenje
I nekaj minut prekinila.
•Denar za tujino je Preveč
%al na blagajni v Celju,
"^m pa so jih prenakazah
pijano. Ko je Udrihova
'5^ala zaradi pologov, se je
'kinoma pogovarjala z vod-
"1 blagajne, sam sem z njo
J^'onl le takrat, ko vodje
^Sajne ni bilo. Preveč je de-
praviloma polagal poz-
"Popoldne in tu in tam sem
'Pozanimal, kako je s po-
'SoiB. v začetku so bili ti
redni, sredi leta 2000
Sem nenadoma ugotovil,
'Pologa ni bilo. To sem ta-
sporočil Udrihovi, ven-
''^e je avansiranje Prevče-
^.^Podjetja kljub temu na-
''levalo.«
^^iave s stiki
pravi Andrej Šporin,
1^ Udrihova šele proti kon-
'^ta 2000 povedala, da se
jil^'"at zgodi, da gotovinskih
■ ^§ov oziroma deviz s stra-
^^^mia. Maxi Group ni ali
^^^0 v najavljeni višini. »Ko
ji 1^ o tem pogovarjala, je
da je denar na poti, da
^^eske najavljajo iz Bi-
' '^Pa jih posreduje naprej
Robert Preveč in Mojca Grabrijan. Foto: Delo Fotodokumentacija.
in da ni kriv, da zamujajo.
Dal mi je vedeti, naj se v te
zadeve ne vmešavam, saj se
me to ne tiče, on pa se v zve-
zi s tem usklajuje direktno s
plačilnim prometom s tuji-
no na centralni banki v Ljub-
ljani.«
Vendar je Udrihova vztra-
jala, da žeh sestanek s Prev-
cem in v marcu 2001 so se v
poslovnih prostorih Maxi
Group srečali Udrihova, Gra-
brijanova, Šporin in Preveč.
To je bil Šporinov zadnji stik
z Robertom Prevcem in pod-
jetjem Maxi Group vse do
septembra 2001, ko je »afera
prišla na dan«. »Predvsem ni
res, da bi mu skušal kadar-
koli urediti kredit pri kateri
koli banki ali da bi o tem s
komerkoli govoril. Res pa je,
da me je Preveč o kreditih,
ki si jih je urejal, redno ob-
veščal, saj je imela Ljudska
banka pod hipoteko dva nje-
gova objekta in me je bil o
kreditih pravzaprav dolžan
obveščati,« je povedal Špo-
rin in dodal, da ga po sestan-
ku v marcu lani ni v zvezi z
Maxi Group iz Ljubljane po-
klical nihče več. »Pol leta po
tem sestanku pa je izbruhni-
la afera, o kateri me je obve-
stil član uprave Boris Vodo-
pivec« Kot je še povedal Špo-
rin, je za dolg Maxi Group
do Ljudske banke od sestan-
ka v marcu sicer vedel, nih-
če pa ga ni nikoli obvestil o
višini tega dolga. »Za višino
dolga sem izvedel šele iz ča-
sopisa Finance nekaj dni pred
izbruhom afere septembra la-
ni,« je povedal Šporin, proti
kateremu je V^B-LB prejšnji
teden vložila civilno tožbo za
2 milijardi in 367 milijonov
tolarjev.
Družinska
prijatelja?
Ena od izjav Andreja Špo-
rina, ki so se razlikovale od
izjav Roberta Prevca in Moj-
ce Grabrijan, je bil odgovor
na vprašanje, ali sta bila Pre-
več in Šporin res družinska
prijatelja. »Z njim sem imel
podobne stike kot z večino
drugih komitentov. Tikah
smo se in večkrat smo bili
skupaj, kar se mi ne zdi nič
posebnega, saj je na tem v ve-
liki meri temeljila moja us-
pešnost sodelovanja z njimi,«
je dejal Šporin in dodal, da
je nemogoče, da bi bil dru-
žinski prijatelj s Prevcem že
zato, ker je samski. »Prav ta-
ko ni res, da sva na sestanek
prišla s tenisa, kot mi v izja-
vi očita Mojca Grabrijan, če-
prav sva bila v trenirkah. Ni
res, da sva se s Prevcem lani
slišala vsaj stokrat, kot je dejal
v svojem zagovoru, saj od se-
stanka v marcu pa do septem-
bra, ko je bil objavljen čla-
nek, nisva bila več v stikih,«
je dejal Šporin. Predsednica
senata je enako vprašanje po-
stavila obtoženemu Robertu
Prevcu, ki je še enkrat potr-
dil, da sta bila s Šporinom
družinska prijatelja, da pa si
je vse kredite pri drugih ban-
kah, tudi pri KBM, uredil
sam.
Vloga
Pivovarne
Laško
Na sojenju sta pričala tu-
di nekdanji komercialni di-
rektor Pivovarne Laško Jo-
že Sadar in sedanji direktor
izvoza Dušan Siljan. »Z Ro-
bertom Prevcem oziroma
njegovim tedanjim podjet-
jem Grens smo začeli sode-
lovati konec leta 1992 ozi-
roma v začetku 1993, ko smo
iskali prodajalca piva za Bi-
li,« je povedal Jože Sadar, ki
je bil do novembra 2000 ko-
mercialni direktor Pivovar-
ne Laško, kmalu zatem, ko
so ga premestili na drugo de-
lovno mesto, pa je pivovar-
na prekinila pogodbo s Prev-
cem. To je bil tudi začetek
konca celjskega podjetnika,
ki je glavnino poslov oprav-
ljal prav za Pivovarno Laško
- obe njegovi podjetji naj bi
leta 2000 poskrbeli kar za
skoraj 20 odstotkov celotne
prodaje piva...
»Ne le, da je pivo prodajal,
Robert Preveč je organiziral
tudi prevoz piva v BiH, kar je
bilo takrat zelo težko. Leta
1997 se je v prodajo vključi-
lo novo Prevčevo podjetje Ma-
xi Group ter podjetje Perkins
Trading s sedežem v Londo-
nu.« Maxi Group je leta 1997
za Pivovarno Laško opravila
za okoli 2 milijardi in 400 mi-
lijonov prometa, leta 1998 za
1 milijardo in 900 milijonov
tolarjev, enako leta 1999, le-
ta 2001, ko je imela Pivovar-
na s Prevcem pogodbo le še
prva dva meseca, pa naj bi ta
promet bistveno upadel.
»Plačila so bila redna, s
strani Pivovarne Laško ni bi-
lo pripomb na poslovanje Ro-
berta Prevca, saj je bilo vse
plačano ob pravem času. V
letu 1999 je začel Robert Pre-
več odplačevati preko Ljud-
ske banke in ko smo v začet-
ku leta 2001 s posli prekini-
li, so se stvari obrnile druga-
če. Pogodba, ki jo je imel Pre-
več z Ljudsko banko, je na-
mreč temeljila na pogodbi s
Pivovarno Laško in ko le-te
Preveč ni več imel, se je po-
slovanje očitno ustavilo,« je
povedal Jože Sadar, ki me-
ni, da bi, če bi sam ostal ko-
mercialni direktor, pogodbo
s Prevcem podaljšali, aferi pa
bi se bilo mogoče izogniti.
Preveč je
zahteval
ekskluzivo
»Po moji zamenjavi je pri-
šel nov direktor Jože Hojs,
ki je prej delal v Radenski in
je bil prepričan, da je mogo-
če delo organizirati drugače,«
je dejal Jože Sadar. »Prodajo
piva je prenesel na tiste, ki
so v BiH že vozili Radensko.
Prav v tistem času je bilo v
BiH podjetje, ki je Pivovarni
Laško dolgovalo okoli mili-
jon mark. Ko smo razmišljali,
kaj naj naredimo s tem dol-
gom, je Preveč predlagal, da
bi odkupil terjatve tega pod-
jetja, v zameno pa bi dobil
ekskluzivo za prodajo ploče-
vink laškega piva v BiH. Te-
ga v vodstvu pivovarne niso
sprejeli, dejali pa so tudi, da
laškega piva ne more proda-
jati podjetje s sedežem v Lon-
donu. Robert Preveč je v Bo-
sni takoj ustanovil novo pod-
jetje, imenovano Maxi Com-
pany in s prodajo piva nada-
ljeval. Vendar je bila zahteva
po ekskluzivi za prodajo plo-
čevink očitno nesprejemljiva,
novi komercialni direktor pa
je imel nove načrte, zato v pi-
vovarni kupoprodajne pogod-
be z Robertom Prevcem niso
podaljšali,« je med včerajšnjim
pričanjem še povedal Jože Sa-
dar, Dušan Siljan pa je njego-
ve izjave potrdil.
Sojenje v primeru ene naj-
večjih bančnih goljufij v Slo-
veniji se je nadaljevalo vče-
raj, v sredo, ko sta kot priči
nastopila nekdanji namestnik
predsednika uprave banke
Boris Vodpivec, ki je bil od-
govoren za plačilni promet s
tujino in Johann Staudigl,
član uprave, ki je bil priso-
ten za tako imenovani risk
management v Volksbank-
Ljudski banki, zaslišanje no-
vih prič pa se bo nadaljevalo
v ponedeljek.
.....AmA M, SEDLAR
Siva eminenca afere?
Dan po pričanju na sodišču
smo se pogovarjali z nekdanjim
direktorjem celjske podružni-
ce Ljudske banke Andrejem
Šporinom, ki ga je dogajanje
očitno zelo prizadelo. Goljufi-
ja je prišla na dan lani septem-
bra, tik potem, ko je v Ljudski
banki dal odpoved, ker je bil
dogovorjen, da prevzame vo-
denje podružnice v eni večjih
slovenskih bank, kjer pa so se
ravno zaradi afere potem do-
govorili le za pogodbeno sode-
lovanje. Andrej Šporin po do-
govoru z odvetnikom sicer ni
pristal na intervju, želel pa je
pojasniti včerajšnje zaslišanje
na sodišču, saj je bila po nje-
govem med zagovorom izreče-
nih nekaj obtožb, za katere me-
ni, da so bile razčiščene že med
preiskavo. »Osumljen sem bil
na osnovi zapisnika oziroma po-
govora predstavnikov banke z
uslužbenkama banke, ki pa mi
ga ni nikoli nihče pokazal, niti
na v njem navedene obtožbe
nisem imel možnosti odgovo-
riti. Dobil sem ga šele pred krat-
kim in ugotovil, da me ena od
njiju v svojih izjavah zelo obre-
menjuje. V zapisniku piše, da
sem po njenem mnenju siva
eminenca te afere, čeprav je
sedaj jasno, da je bilo avansi-
ranje odobreno brez moje ved-
nosti. Izjavila je tudi, da sva s
Prevcem na sestanek prišla s
tenisa, kar ni res, saj s Prev-
cem nisva nikoli igrala tenisa.
Pravi tudi, da sem obljubil, da
•bom za Prevca uredil kredite,
s katerim bo lahko vrnil dolg
Ljudski banki in da bi lahko
na osnovi nekega dokumenta,
ki naj bi ga dobil celo v pod-
pis, sam sklepal, kakšen je dolg
Prevca do Ljudske banke. Ta
dokument ne obstaja. 27. sep-
tembra je bilo zame odrejeno
3-dnevno sodniško pridržanje,
potem sem bil zaslišan, ven-
dar proti meni ni bil uveden
noben kazenski postopek ali
preiskava. Na vse obtožbe sem
že odgovoril, v ponedeljek na
sodišču sem lahko le ponovil,
kar sem povedal že med prei-
skavo,« je dejal Andrej Šporin,
ki poudarja, da je dejstvo, da
se je prav v času, ko se je za
goljufije razvedelo, odločil za
menjavo službe, le naključje.
»Za službo v drugi banki sem
se dogovarjal že pred tem. Od-
poved v Ljudski banki sem dal
na osnovi dogovora z novim de-
lodajalcem in prav mogoče bi
se bilo vprašati tudi, zakaj je
afera izbruhnila ravno v času,
ko sem se odločil za odhod.«
Andrej Šporin, diplomirani
ekonomist in predstavnik LDS
v občinskem svetu občine Ža-
lec, je še povedal, da ima dol-
goletne izkušnje v bančništvu
in da upa, da mu afera ne bo
zaprla vseh poti, saj si želi še
naprej delati na tem področju.
Foto: TRIARTES
AMS
Št. 15-11. april 2002
6
INTERVJU
MOVI TII
»Ne ukvarjam se z
greznicamifc
Celjski župan Bojan Šrot o tem, da občina ne bo gojila koruze, o rokah v občinskih žepih, o materi Tereziji ^
mafijski priležnici...
Celje praznuje danes, v
četrtek, svoj občinski praz-
nik v spomin na dan, ko so
mestu pred 551. leti podeli-
li mestne pravice. Župana
Mestne občine Celje Boja-
na Šrota smo ob tem pov-
prašali, kako ocenjuje vse
opravljeno med dvema
praznikoma.
»Najpomembnejše je, da
imamo že kar nekaj let sta-
bilno financiranje, brez pro-
računskih deficitov, da občina
ni zadolžena in je sposobna
živahne naložbene dejavno-
sti, tudi v večje projekte. Naj-
pomembnejši je pričetek
gradnje centralne čistilne na-
prave, skupaj z zbirnim ko-
lektorjem. Na področju šols-
tva končujemo gradnjo telo-
vadnice in obnovo hudinjske
šole, kar bo stalo 480 miU-
jonov. Letos obnavljamo še
tretji most, tako da bomo ob-
novili vse tri mostove v ob-
činski lasti - polulskega, ga-
zelo čez Voglajno in most na
Čopovi.«
In katere naložbe še ča-
kajo?
Nekaj čez 400 milijonov
bo potrebnih za IV. Osnovno
šolo. Gradili bomo novo te-
lovadnico in nekaj učilnic pri
Osnovni šoli Frana Kranjca.
Mislimo tudi na gradnjo pri-
zidka k Celjskemu domu, ka-
mor naj bi se preselila knjiž-
nica... Veliko vlagamo v ure-
ditev občinskih cest, vodo-
voda, kanalizacije. Priprav-
ljamo tudi regijsko naložbo
na področju ravnanja s ko-
munalnimi odpadki, ki bo
vsaj tako pomembna kot na-
ložija v čistilno napravo. Os-
tane še obnova mostu pri
Splavarju in most čez Voglaj-
no pri Biodomu, ki pa ga na-
meravamo obnoviti v okvi-
ru predvidenih obvozov ob
obnovi Mariborske ceste.
Se pri pripravah na tretjo
fazo obnove Mariborske res
zapleta?
Nič ne kaže, da se jeseni
dela ne bi pričela. Investitor
je država, mi smo soinvesti-
tor. Letos ima Dars na raz-
polago okoli 300 milijonov
tolarjev za pričetek obnove.
Prav te dni tečejo pogovori z
izvajalci, odkupujejo zem-
ljišča, pripravljajo se projek-
ti, načrtujejo obvozi. Po obrt-
nem sejmu naj bi pričeli z
arheološkimi deli na trasi.
Kako pa je s selitvijo vo-
jašnice?
Ministrstvu za obrambo
smo predlagali, da selitev
pospeši. Občina že nekaj let
odkupuje zemljišča, nekaj
nad sto hektarov velik kom-
pleks, ki je deloma tudi v ob-
čini Vojnik. Odkupili smo že
skoraj 40 hektarov, tako da
bi bilo že prihodnje leto mo-
goče začeti graditi novo vo-
jašnico, ob kateri bodo tudi
poligoni in stanovanjski ob-
jekti za oficirje in vojake.
Pred štirimi leti ste naj-
brž mesto videli drugače.
Kaj se je v njem v treh letih
in pol vašega mandata spre-
menilo?
V prvem letu smo se pred-
vsem ukvarjali s krpanjem
proračunske luknje. Imeli
smo 700 milijonov neporav-
nanih obveznosti, kar je one-
mogočalo vsak večji projekt.
Varčevali smo na vseh po-
dročjih, včasih tudi na ško-
do komunalnega standarda
občanov. Zato je največji us-
peh tega mandata to, da smo
zdaj finančno sposobni za
vsak večji projekt, da lahko
gradimo brez kreditov in brez
večjih odrekanj na drugih po-
dročjih.
Občina torej posluje kot
podjetje, pa marsikdo ob
tem pravi, da to ni tako do-
bro, da je preveč podjetniš-
ke miselnosti. Mar ne raz-
prodajate preveč občinske-
ga premoženja?
Gledano le skozi prihod-
ke in odhodke bi lahko kdo
tudi mislil tako. Realna sli-
ka se dobi ob pogledu v struk-
turo odhodkov, v to, kakšen
del proračuna gre za nalož-
be, ki ne pomenijo zgolj po-
rabe, ampak ustvarjajo no-
vo vrednost, novo premože-
nje, ki občini ostaja. Občina
ne kupi zemlje zato, da bi na
njej imela koruzo, ampak ku-
pujemo zemljišča, ki jih ur-
baniziramo, spreminjamo v
zazidljiva in jih kot takšna
za primerno ceno prodamo.
Pred dvema letoma ste za
Novi tednik v odgovoru na
vprašanje o vračanju Celja
na zemljevid sedanjosti de-
jali, da bo k temu veliko
prispevalo močnejše pojav-
ljanje Celja v medijih. So se
pričakovanja izpolnila?
Mediji so pomemben krea-
tor javnega mnenja. Prav je,
da se o Celju veliko piše in
prav je, da imamo različna
mnenja. Mislim, da se piše
veliko, zlasti zato, ker se ra-
di primerjamo z Mariborom
in Ljubljano, bolj ustrezna pa
je primerjava s Kranjem, Ko-
prom, Novim mestom... V
primerjavi z njimi se v me-
dijih pojavljamo dovolj.
V letih vašega županova-
nja pa je Celje pridobilo slo-
ves aferaškega mesta...
Prav je, da so mediji kri-
tični, a v okviru teh zgodb se
pojavlja preveč senzaciona-
lizma, kar afere pravzaprav
ustvarja. Če pogledamo na-
zaj, na plakatno afero, napri-
mer... Ko smo uredili plakat-
na mesta, ki so bila na ob-
činski zemlji, takse pa ni nih-
če plačeval, smo pridobili 20
milijonov tolarjev. Tisti, ki
so na ta način izgubili velik
denar, so imeli seveda zelo
velik interes, da to prikaže-
jo kot afero. Roke so imeli
dobesedno v občinskih žepih.
Kako pa, da pred vami
afer skoraj ni bilo?
Če ne delaš nič, hodiš po
proslavah in sprejemih, ne
moreš narediti nič slabega.
Res, da tudi nič dobrega ne,
a to je že druga zgodba. Ne
rečem, da nismo naredili kak-
šne napake... a če se ozrem
nazaj, bi le težko rekel, da
bi kakšno stvar naredil dru-
gače.
Ste priljubljen župan?
Ne vem, če sem priljubljen,
s tem se ne ukvarjam. Po-
memben je subjektiven ob-
čutek, da funkcijo opravljaš
korektno, po svojih najbolj-
ših močeh, predano. Sam sem
zelo veliko v službi. Je pa v
politiki tako, da ne smeš pri-
čakovati, da te bodo imeli vsi
radi.
Je ob koncu mandata več
pelina ali več zadovoljstva?
Nisem zagrenjen, še zda-
leč ne. Sem se pa veliko na-
delal v tej zanimivi službi,
na tej funkciji. Vsakemu pa
povem, da je v Celju zelo tež-
ko biti župan in kdor tega ne
verjame, naj pač poskusi.
Boste poskusili še enkrat?
Če bi bral najbolj obveš-
čenega človeka, bi rekel, da
morate to vprašati Romana
Šumaka in ne mene... Ne, ni-
sem se še odločil in zavestno
se nočem odločiti do septem-
bra. Ne gre za taktiziranje,
politiko jemljem realno, če-
prav je res, da je to najkrajša
pot da prideš od statusa ug-
lednega in poštenega obča-
na do statusa lopova in bara-
be. Nekatere odločitve, ki jih
kot župan moram sprejema-
ti, ne bi mogel pod pritiskom
bližnjih volitev. Glasov si pač
ne bom kupoval.
Vas stranka podpira pri
odločitvah?
Imamo veliko notranjo de-
mokracijo, tako da stranka
ne vpliva na mojo odločitev,
čeprav bi radi videli, da bi
ponovno kandidiral. Resno
razmišljam, da ne bom kan-
didiral in sem o tem že kar
nekako devetdesetodstotno
odločen. Predvsem me vle-
če nazaj v advokaturo, mor-
da bo kakšna priložnost tudi
v gospodarstvu, saj mislim,
da sem dokazal, da znam vo-
diti velik sistem, kar občina
nedvomno je.
Koalicija v občinskem
svetu je dokaj presenetlji-
vo zdržala skozi ves man-
dat.
Še sporom, ki so bili, bi tež-
ko rekel spor. Šlo je za kon-
struktivne konflikte, ki so pri-
nesli boljše rešitve. Tudi strank
in list, ki so v svetu, ne jem-
ljem kot opozicijo. Pri neka-
terih projektih je katera od
strank iz koalicije glasovala
proti, so bili pa za iz drugega
tabora. Politika na lokalni rav-
ni je bolj interesna in lažje se
je poenotiti pri projektih, ki
so v prid mestu.
Odnosi z ministrstvom
za okolje in prostor najbrž
niso najboljši, v torek pa je
bil ob pričetku gradnje či-
stilne naprave v občini re-
sorni minister. Kaj ste mu
poočitali, zlasti zaradi
ukrepov po poplavi, kjer je
bila država res mačeha?
Ne morem reči, da nismo
v dobrih odnosih, saj je upra-
va za varstvo narave le del
ministrstva. Gradnja čistil-
ne naprave je v neki meri tu-
di zasluga ministrstva. Pri po-
plavni varnosti pa z delom
ministrstva ne moremo biti
zadovoljni. Je pa res, da smo
za boljšo poplavno varnost
Celja veliko naredili sami.
Na nek način smo spodbu-
dili državo, da se je lotila pro-
jektov, ki se jih sicer ne bi.
Država že pripravlja lokacij-
ske načrte za razlivne povr-
šine. Dejstvo pa je, da se pro-
račun za to področje v drža-
vi zmanjšuje, kar je zamera
tudi ministru.
Pa vendar se kar z nekaj
ministrstvi tožite...
Res je, imamo odprto vpra-
šanje financiranja kulturnih
zavodov, kjer gre za terjatev
za 160 milijonov tolarjev, pa
pravdo o poplačilu škode po
poplavi 1998, zelo verjetno
bomo tožili državo tudi za-
radi neaktivnosti pri sanaci-
ji plazu v mestnem parku,
ki je nastal na državnem zem-
ljišču, država pa ga obrav-
nava kot da gre za plaz na
zasebnem zemljišču. Toda
očitno tudi brez tožb proti
državi ne gre.
Danes odpirate prenov-
ljen Trg celjskih knezov.
Mnogi projekt te obnove
ocenjujejo za samopašen,
češ da si boste polepšali
vhod na delovno mesto...
V službo hodim z za
strani občine in ne prel
ga. Sicer pa smo prenovo
pravljali že kar kakšno di
letje. Mesto bo s tem tfi
dobilo lepšo podobo. Prc
je bil izbran na javnem s
čaju, kjer smo obravna
preko 40 različnih rešite?
obnovi trga je imela pn
zadnjo besedo stroka, ^
prav. Če pa primerjam t
nost in komunalno op
nekaterih mest v Evropi,
ko rečem, da je povsod
vilo in ne izjema, da so«
okoli mestnih hiš mesta
lepo urejena, ker je to p^'
prezentativni prostor
ga mesta.
Spremljate forum fl'
nov na Internetu?
Nekajkrat sem ga pogl^
a sem se vsakič zgrozil
strukturi tekstov sem^^
občutek, da gre za kakšr
avtorje, to so cenene^
nimke...
...je to sestavni del df
kracije?
Verjetno da, a bi to pO''
je moralo bolj zanimat'
hiatre, ker gre za javnf
municiranje na svetov'
spletu in blatenje na tal^
čin je bolj stvar avtorje^
-tistega, na katerega sen
ša. Z grezničnimi zade^
se pač ne bom ukvarp'
pa to način, s katerim
goče tudi mater Terezija'
rediti za mafijsko pri'^
co... Avtorje je lahko f
vsem sram pred sam'!^
bo...
BRANKO STAME-
Foto: GREGOR
Št. 15-11. april 2002
, ednik
MNENJA
7
PREJELI SMO
Odgovor na informacijo
na številne članke in
■p po vsej Sloveniji sem
J pobudo mnogih prija-
J znancev, bivših in se-
jj, sodelavcev, ki so me-
^3 je potrebno, da se jav-
ijjznani z dejanskim sta-
ne samo s članki, ki
emocionalnih izbru-
psameznih upnikov, od-
I da poleg vloženih Tožb
j|,(jišču tudi javno spre-
jfini o tej zadevi,
[j^lujem nastalo situaci-
,|(ateri so se znašli oško-
01 vendar izjavljam, da
J nisem kriv jaz. Do gos-
jfskega propada podjet-
,prišlo izključno iz raz-
J^,na strani avstrijskega
jvitelja, ki pa očitno po-
;3S pomočjo posameznih
kovancev in novinarjev
jbiti kazenski postopek
frniene v svoj prid, kar
iiu,ob vseh že opravlje-
jnančnih analizah in v
jvidenih analizah izve-
cev finančne stroke, ne bo
EJo. Kajti niti tolar denar-
pnikov ni bil porabljen
sebne namene. Stečaj sem
ecdecembra 2001 po pos-
issvojo odvetnico in glede
akon o finančnem poslo-
iupredlagal sam, ker sem
ail, da je to edina rešitev,
dar ne z namenom ogo-
Bja kupcev, temveč za-
la bi preprečil nadaljnje
Jževanje podjetja. Stavb-
no pohištvo je bilo pri avstrij-
skem dobavitelju naročeno,
približno polovica ga je tudi
izdelanega, vendar posli za-
radi nastalih nesoglasij niso
bili zaključeni. Nikomur tu-
di nisem zagotavljal, da je po-
trebno urediti samo še carin-
ske obveznosti, če to ni bilo
res.
Opozoril bi tudi na infor-
macijo novinarke, da odloč-
no zanikam svojo sedanjo za-
poslitev. V telefonskem po-
govoru, ko me je poklicala
dan pred objavo v tem časo-
pisu, sem ji namreč zanikal
informacije, ki so bile objav-
ljene na Radiu Celje dan pred
tem in na katere so me opo-
zorili prijatelji.
Gonja, ki je v tem trenut-
ku sprožena proti meni, us-
peva posameznim upnikom
zaradi zvez in poznanstev. Ob
tem se z zgroženostjo spra-
šujem, kaj se je zgodilo z no-
vinarsko etiko in s kodeksom
profesionalnega novinarstva
v t.i. demokratični družbi.
Ali je bistvo novinarskih pris-
pevkov blatenje ljudi, ki jim
ni dana možnost, da povedo
svojo plat zgodbe, z name-
nom, da se povečuje nakla-
da? Zakaj se mediji postav-
ljajo v vlogo razsodnikov, če
so za to pristojna sodišča?
Čeprav po drugi strani ra-
zumem, da mene predhod-
no niste vprašali za komen-
tar, saj bi se v mojem pri-
meru senzacionalistična no-
vinarska ost dodobra obru-
sila. Vsakemu laiku bi bilo
najbrž jasno, da se iz uspe-
šnega podjetnika, ki me je
avstrijski dobavitelj ob kon-
cu leta 2000 imenoval za
njihovega sodelavca leta.
Agencija za poslovne razi-
skave pa mi je podelila priz-
nanje kot enemu najuspe-
šnejših podjetnikov leta
2001, nisem mogel čez noč
preleviti v goljufa, ki stran-
kam kar naenkrat ne dobav-
lja več stavbnega pohištva
in katerega edini cilj je spra-
viti svoje podjetje v stečaj.
Prav tako najbrž ni potreb-
no poudarjati, da je vsakr-
šna oblika goljufije popol-
noma nezdružljiva s pouče-
vanjem in vzgojo dijakov,
četnur sem posvetil največji
del svojega življenja.
Mar res mislite, da bi lah-
ko dan za dnem zrl v obra-
ze dijakov in poklicnih ko-
legov, če moja vest ne bi bi-
la čista?
Zaradi kršitve Zakona o
varstvu osebnih podatkov in
mojih ustavnih pravic, ki so
bile kršene v članku, objav-
ljenem 4. aprila 2002 pod
naslovom »Denar vrgli skozi
okna, ki jih ni« bom svojo
pravico iskal na sodišču.
PETER KOŠIR, univ. dipl. ing.
Pernovo 4c, Žalec
MODRI TELEFON
IO bazenu
Iralko Erno iz Celja za-
na, kako je v Sloveniji
ivno urejeno v zvezi z vi-
limi plastičnimi bazeni,
ločno klorirano vodo, ki
ičuje rastline na sosednji
fceli. Želi izvedeti, koli-
Diorajo biti oddaljeni,
tateja Gornik iz službe za
lose z javnostmi v Mini-
itvuza okolje in prostor od-
'arja; »Vprašanje je dokaj
fazumljivo, iz zapisanega
iioremo ugotoviti, kaj bral-
'ofno zanima. Namreč, po-
^itev plastičnih bazenov
pomeni poseg v prostor,
l^terega se mora upošte-
" zakonodaja na področju
jditve objektov, zato je tre-
R lak poseg pridobiti bo-
fgradbeno dovoljenje bo-
Novoljenje za priglasitev
Klede polnjenja bazena
^0 predvidevamo, da gre
Njši bazen v hiši ali zu-
'"ie. skratka gre za lastno
Nbo, lastnik verjetno pol-
ten iz pipe, vodo pa na-
Nča v kanalizacijski si-
r< Pri vsem skupaj Gor-
prosi bralko, naj vpra-
f'^ konkretizira.
streha nad
glavo
^^^^0 iz Laškega zani-
"Možnosti finančnih vi-
nilade družine, še po-
! ža reševanje stanovanj-
J problema, ker želi do-
u    stanovanjsko hišo.
, ^P^rtnerjem sta brez red-
^"^Poslitve, vendar lahko
z lastništvom hiše.
Iz službe za odnose z jav-
nostmi Stanovanjskega sklada
Republike Slovenije odgovar-
jajo: »Stanovanjski sklad Re-
publike Slovenije, javni sklad,
dodeljuje stanovanjska poso-
jila na podlagi javno objavlje-
nih razpisov, ki jih objavi v
dnevnem časopisju Delo,
Dnevnik in Večer. Glede na pri-
čakovane prilive sredstev ne
pričakujemo, da bi bil lahko
naslednji razpis objavljen pred
pričetkom jeseni. Kandidati za
dodelitev se morajo na razpis
prijaviti s predpisano vlogo,
ki so v času razpisa naprodaj v
pooblaščenih poštnih enotah
in priložiti zahtevano doku-
mentacijo. Izven razpisov po-
sojil ne dodeljujemo. Višina
posojila, ki ga lahko dobi upra-
vičenec, je odvisna od števila
družinskih članov, odplačilne
dobe, kreditne sposobnosti in
namena porabe posojila. V pri-
meru, da sami niste kreditno
sposobni za odplačevanje ce-
lotnega odobrenega posojila,
lahko v posojilni odnos vsto-
pi katerikoli solidarni odplač-
nik, ki solidarnostno odgovar-
ja za vračilo dolga. Za vse os-
tale informacije ali kakršno-
koli vprašanje v zvezi s poso-
jilom pa nas lahko vedno po-
kličete na številko 01/47-10-
500 oziroma 47-10-516 ali se
osebno zglasite na naš naslov,
na Poljansko cesto 31 v Ljub-
ljani.«
Dežurni ni
prišel
Bralko Lidijo Pušnik iz
celjske Nove vasi zanima,
za kakšne primere je urad-
no predviden obisk dežur-
nega zdravnika na domu.
Ko je bil v sredo, 3. aprila,
uro pred polnočjo poklican
na dom k 82-letnemu bol-
niku, ki je imel visoko vro-
čino, se to namreč ni zgo-
dilo. Dežurni zdravnik v
zdravstvenem domu naj bi
svetoval tuširanje ter neko
zdravilo, nakar je bolnikov
osebni zdravnik ugotovil
pljučnico.
Direktor Zdravstvenega do-
ma Celje prim. mag. Brane
Mežnar odgovarja: »V času
dežurne službe se opravlja-
jo samo nujni HO. O nujni
intervenciji na domu odloča
dežurni zdravnik na osnovi
informacij, ki jih pridobi od
naročnika neposredno ali od
dispečerja, ki je poziv spre-
jel. Po presoji lahko da tudi
nasvet, spremeni način zdrav-
ljenja, pošlje reševalno vo-
zilo, svetuje pregled v ambu-
lanti in podobno. Vsak spor-
ni primer ali pisno pritožbo
predstojnik preveri (vsi po-
govori so snemani, presoja
drugih okoliščin). O rezul-
tatu pritožitelja obvesrimo.«
Povsod so
dragi
Bralko Stanislavo iz Ce-
lja, ki skrbi za družinski
grob na vojniškem pokopa-
lišču, moti predlagano po-
višanje najemnin za grobo-
ve. Predlagana nova cena
se ji zdi previsoka ter nas-
ploh neupravičena.
Župan Občine Vojnik Be-
nedikt Podergajs odgovarja:
»Najemnina za grobne pro-
store vključuje tudi del stroš-
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom in petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-100.
kov, ki nastajajo z vzdrževa-
njem pokopališča (ureditev
medgrobnih poti, urejanje ze-
lenic in cvetličnih nasadov,
odvoz suhega cvetja, ^več, ple-
vela... na skupno zbirališče
za odlaganje odpadkov v Bu-
kovžlaku). Sedaj veljavne ce-
ne na območju občine Voj-
nik veljajo od 1. 1. 2000, to-
rej se že tretje leto niso povi-
šale, ne glede na to, da so se
zgoraj omenjeni stroški vzdr-
ževanja in urejanja povišali.
Poudariti je potrebno, da je
predlagano zvišanje cen si-
cer obravnaval občinski svet,
vendar novo višino najemnin
ni potrdil ter je cene posre-
doval v obravnavo tudi Sve-
tom KS na območju Občine
Vojnik. Predlagana povpreč-
na cena najemnine je v pri-
merjavi z drugimi občinami
(Celje, Šentjur) še vedno ne-
koliko nižja, tako da Vojnik
ni nobena izjema.«       BJ
Odgovor g. Marjanu Ašiču
Spoštovani gospod Mar-
jan Ašič!
V osebnem pismu z dne
21. 3. 2002, naslovljenem
name kot na državnega se-
kretarja na Ministrstvu za
obrambo RS, ste izrazili
svojo osebno prizadetost in
skrb nad vsebino in dinami-
ko reševanja statusa in raz-
vojnih perspektiv nekaterih
nepremičnin v upravljanju
MORS na lokaciji MO Ce-
lje in ožjega mesta Celje.
Omenjate bivšo trgovino
Delakorda, že porušene hi-
še Martinčičevih, stanovanj-
ski blok nekdanje Westno-
ve tovarne, bivši vrtec oz.
administrativno šolo ter
dvostanovanjsko hišo, vse v
lasti bivših tovarnarjev
Westnov iz Celja, iz časov
pred II. svetovno vojno. V
tej zvezi vas kot resorni dr-
žavni sekretar obveščam o
naslednjih aktivnostih, ki že
potekajo in ki jih v okviru
zakonskih pristojnosti rešu-
jemo, kot sledi:
- bivša trgovina Delakor-
da se nahaja v postopku de-
nacionalizacije in po najno-
vejših podatkih je realno
pričakovati skorajšnjo de-
nacionalizacijsko odločbo
v korist denacionalizacij-
skega upravičenca. MORS je
vsa pravna dejanja v tej sme-
ri še opravilo.
- Za vse ostale navedene
objekte velja, da so prav se-
daj v intenzivni fazi njiho-
ve dokončne razrešitve, pri
čemer je naš partner Mest-
na občina Celje, s katero smo
že opravili vse potrebne raz-
govore, definirali skupni in-
teres in pričakovati je sko-
rajšnjo odprodajo navede-
nih nepremičnin novemu na-
stopajočemu lastniku MO
Celje. Realno je pričakova-
ti, da bo zato bodoča vsebi-
na, namembnost in izkoriš-
čanje teh nepremičnin in^
pripadajočih zemljiških
kompleksov v najširšem in-
teresu mesta ter njegovih
prebivalcev.
JANKO DEŽELAK,
državni sekretar
REPUBLIKA  ^  SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA CELJE
Oddelek za okolje in prostor
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
p.p. 432, 3001 Celje
Tel.: (03) 4265366 Fax: (03)4265304
Štev.: 35102-131/2002-AB
Datunn: 08.04.2002
Upravna enota Celje, Oddelek za okolje in prostor. Trg celjskih
knezov 9, 3000 Celje, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96) in 154. člena
Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. S,
št. 80/99, 70/00) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za
gradnjo prizidka k obstoječi hladilnici za proizvodnjo me-
snih izdelkov, investitorja Celjske mesnine d.d., Cesta v
Trnovlje 17, 3000 Celje, s tem
JAVNIM NAZNANILOM.
OBVEŠČA JAVNOST
I. da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo pri-
zidka k obstoječi hladilnici za proizvodnjo mesnih izdelkov. Poro-
čilo o vplivih na okolje za gradnjo prizidka - objekta za prede-
lavo mesa, ki ga je v decembru 2001 pod št. EK-839/01 izde-
lala KOVA d.o.o., Teharska 4, Celje in lokacijska dokumen-
tacija, ki jo je pod št. 590/01 v decembru 2001 izdelal Razvojni
center Planiranje d.o.o. Celje, dani javnosti na vpogled in
seznanitev prostorih Upravne enote Celje, Trg celjskih
knezov 9, Celje v 11. nadstropju, soba 34, od 12.04. 2002
do 26. 04. 2002, vsak delovni dan med 8. in 14. uro,
razen ob sredah med 8. in 16. uro in ob petkih med 8. in
12. uro,
II. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Celj-
ske mesnine d.d. Celje, Cesta v Trnovlje 17, Celje dne 25.
04.2002 ob 9. uri v sejni sobi Narodnega doma, Trg Celj-
skih knezov 9, Celje,
III. da se mnenja in pripombe v času javne predstavitve
lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo v prostorih Upravne
enote Celje, Oddelek za okolje in prostor, 11/34, Trg celjskih
knezov 9, Celje, ali v pisni obliki posredujejo navedene-
mu upravnemu organu.
Damjan Vrečko
Načelnik Upravne enote Celje
POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJI-
VOSTI POSEGA, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za
objekt za predelavo mesa, ki gaje pod št. EK-839/01 v decem-
bru 2201 izdelala KOVA d.o.o.. Teharska 4, Celje:
1. Poročilo obravnava vplive gradnje in obratovanja na: vodo,
zrak, hrup, tla, naravne in kulturne znamenitosti. Lokacija na
kateri je predvidena izgradnja prizidka ni poplavno ogrožena.
2. Glede na tehnične in druge predpise s področja varstva oko-
lja, ki veljajo za obravnavani poseg, predložene tehnične do-
kumentacije in vrednotenja vplivov, kijih bo povzročal načrto-
vani objekt za predelavo mesa na okolje in sprejemljivosti obre-
menitev in sprememb okolja, ocenjujemo,
• da se kvaliteta zraka v okolici zaradi izgradnje objekta za pre-
delavo mesa ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih ukrepov in
ob rednem vzdrževanju in nadzoru ne bo bistveno poslabšala.
• Da ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih ukrepov in ob red-
nem vzdrževanju in nadzoru, izgradnja objekta ne bo imela
degradacijskih vplivov na kvaliteto površinskih voda in podtal-
nice.
• Da se imisijsko stanje hrupa v bližnji okolici zaradi izgradnje
objekta za predelavo mesa, ne bo bistveno poslabšalo in da ne
bodo presežene mejne zakonsko veljavne ravni hrupa za IV.
stopnjo varstva pred hrupom.
• Da se glede na lokacijo ostalih parametrov (krajina, favna,
flora, odpadki) ne bo poslabšalo v taki meri, da bi negativno
vplivalo na okolje.
• Glede na navedena dejstva ugotavljamo, da izgradnja objekta
za predelavo mesa ob upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov
ne bo povzročila prekomerne dopustne stopnje obremenitve
okolja, zato je obravnavani poseg z okoljevarstvenega vidika
dopusten in sprejemljiv.
Za KOVA d.o.o.
Igor Dušak, u.d.i.k.t.
Dušan Kresnik, u.d.b..
Št. 15-11. april 2002
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
novi Tli
Kaj bi z
vodo iz
Toplic?
Topla voda ne bo nikoli izpodrinila železarstva, postane
lahko dodatna možnost - Srečko Križanec opozarja
nanjo že več let
Celjska regija je izjemno
bogata s termalnimi in mi-
neralnimi vodami. Vrelce,
kot so na primer v Rogaški
Slatini, pozna ves svet,
vendar je v naših krajih še
veliko znanih, malo zna-
nih in neznanih. Srečko
Križanec iz Štor že dolgo
opozarja na izvir tople vo-
de v tamkajšnjem zaselku
Toplice.
Izvir je na začetku Laške
vasi nad Štorami, tik ob ce-
sti na Svetino. Leta 1947 so
ga ujeli v betonski bazen, saj
je topl^ voda prišla zelo prav
pericam. Bilo je v času, ko
pralnih strojev še niso poz-
nali, voda pa je imela vse le-
to 16 stopinj Celzija. »Tudi
cesta v tistem delu nikoli ne
zaledeni,« opaža leto za le-
tom Srečko Križanec. Na iz-
vir je pozoren vse od otroš-
kih let, ki jih je preživljal na
bližnji Lipi. Še vedno se
spominja peric v TopHcah.
»Na rodne Štore sem zelo
navezan,« ne pozabi pouda-
riti, zato razmišlja o boljšem
jutri železarskega kraja. Če
bi se izkazalo, da je voda po-
sebno zdravilna, bi bilo to za
Štore pravi blagoslov, je pre-
pričan. Tako je dal vodo iz
zaselka Toplice v zadnjih le-
tih v analizo v laboratorija
Inexe Štore in Cinkarne Ce-
lje, ki imata certifikata ISO
9001. V laboratorijih se je iz-
kazalo, da vsebuje voda v Što-
rah (z 39.9 mg/l) nekaj več
magnezija kot v osmih ter-
malnih zdraviliščih Štajerske,
Dolenjske in Hrvaškega Za-
gorja, kalcija nekaj manj. V
primerjavi z Rogaško Slati-
no, kjer imajo na vsem svetu
edinstveno z magnezijem iz-
jemno bogato mineralno vodo
(z nič manj kot 1060 mg/l),
imajo v Štorah precej manj
magnezija. Toda slatinska vo-
da je tako neponovljiva, da
so jim iz tujih držav že več-
krat vrnili podatke o vsebno-
sti magnezija, saj so menili.
da so se v slatinskem centru
za raziskovanje mineralnih
vod hudo zmotili.
Stekleničenje
štorske vode?
Voda postaja bogastvo že
sama po sebi, saj pravijo, da
bo v tem stoletju postala ta-
ko dragocena, kot je zdaj naf-
ta. Kaj storiti z nevsakdanjo
vodo v Toplicah pri Štorah?
Za vsako resno sodbo ter na-
črte so potrebne še temelji-
te, dodatne raziskave. Po vsej
verjetnosti drage. »Če bi se
izkazalo, da je v Laški vasi
vsaj odlična pitna voda, bi
jo lahko stekleničili ter pro-
dajali,« meni Srečko Križa-
nec. S primerno reklamo se-
veda, saj ponudnikov na tr-
Nekoč lepo urejeno perišče v zaselku Toplice pri Štorah, ki ga bogati topla voda. Štorčan Srečko Kri;;]
razmišlja, kako izkoristiti toplo vodo, ki ima tudi pozimi 16 stopinj Celzija.
gu ne manjka. To, da bi na-
stalo v ekološko spornih Što-
rah mikavno termalno ko-
pališče, pa je težko pričako-
vati.
Vodo na pragu Štor bi lah-
ko po vsej verjetnosti upo-
rabili za ogrevanje, vendar
v primeru, če bi odkrili za-
dostne količine. Sedanjih 16
stopinj temperature ni veli-
ko, toda za vsakih 33 me-
trov vrtanja v globino bi lah-
ko pridobili za eno stopinjo
toplejšo vodo...
Le eno je zanesljivo; nek-
danje, lepo ohranjeno periš-
če z izvirom tople vode, ki
ne pozna ledu, je zanimivost
Štor in njegove okolice že sa-
mo po sebi. Turiste, ki hitijo
ob njem na Svetino ter Celj-
sko kočo, bi morali nanj po-
sebej opozoriti.
BRANE JERANKO
Št. 15-11. april 2002

REPORTAŽA
9
»Včasih me prime,
da bi nehaifc
1^ častni meščan Celja Rado Jenko kljub devetemu križu še vedno dela - Veliki in pomembni prispevki za
mesto in meščane
p ni doma. Kar v pisar-
ja pokličite.« Prosim?!
(,rž gre za pomoto. Naj-
Ijta v Celju dva Rada Jen-
,)Naš«. ki je šele pred ne-
jjnevi dopolnil triino-
pjdeset let, zagotovo ne
jj na kakšnem neudob-
j, pisarniškem stolu, am-
l^počiva doma v mehkem
jlonjaču...
tota ene od pisarn v pod-
jiiSora, z napisom Rado
il[0 na ozki ploščici, so se
široko odprla. Razigrani
,ilasje, iskrive oči in širok
jneh človeka, ki mu bo Ce-
nocoj podelilo naziv čast-
na meščana. Morda je to
jveč, kar lahko mesto da
ojemu človeku, vendar je
inalo v primerjavi s tistim,
[je Rado Jenko dal svoje-
umestu. Brez njega ne bi
loAera in podjetja Muflon
^dečah, pa Valčkovega ve-
[a in tudi Pelikanove poti
Stari grad najbrž ne. Hi-
icesta od Ljubljane do Ma-
ora pa bi Celje spremeni-
fmesto nadvozov in pod-
!0V.
Kot vidite, še vedno mi-
n,« nas prijazno povabi,
i sedemo za pisalno mizo,
trpano s poslovnimi poro-
iin drugimi dokumenti,
ez odvečnih uvodnih be-
i se v hipu preseli v leto
35, ko je kot šestnajsUet-
fantič za 95 dinarjev na te-
li začel delati v Braunsovi
farnici, ki je v Kocenovi
ici izdelovala barve za ob-
Ite in za pirhe ter številne
^ge gospodinjske pripo-
močke. »Celo sredstvo proti
bolham smo delali,« se hu-
domušno nasmehne in že je
v času takoj po drugi svetov-
ni vojni, ko se je Braunsova
tovarna preimenovala v To-
varno kemičnih in gospodinj-
skih artiklov. Ker ni bilo ni-
kogar drugega, ki bi prevzel
krmilo tovarne, so kar njega
postavili za začasnega dele-
gata. Začasno se je spreme-
nilo v 27 let, v katerih je zgra-
dil eno najpomembnejših
podjetij za pisarniške po-
trebščine v takratni Jugosla-
viji. »Ko se danes oziram na-
zaj, ugotavljam, da so bila to
zelo lepa leta. Kar je bilo sla-
bega, sem tako sproti poza-
bil. Z nikomer nisem bil ni-
koli skregan, je pa nekdo, ki
ga še dandanes ne prenašam.«
Rado Jenko je proizvodnjo
kmalu po vojni preselil iz Ko-
cenove ulice v Ipavčevo. »Ne-
kega dne me je pokhcal vod-
ja, kemičnega oddelka v mi-
nistrstvu za industrijo Igor
Torkar, ki mu pravzaprav gre
vsa zasluga, da niso ukinili
Braunsove tovarne in jo pri-
ključili ljubljanski Iliriji. Ker
so takrat v Celju zgradili to-
varno organskih barvil, je zah-
teval, da spremenimo ime na-
še tovarne. Ker se je bilo tre-
ba odločiti hitro, sern kar s
cenika, ki sem ga imel pred
sabo, na glas prebral ime ene-
ga od karbon papirjev. Tako
se je rodil Aero.«
V podjetju je sprva delalo
20 ljudi, ki so mleli prah za
barve in ga pakirali v vreč-
ke. Pa so minevala leta in so
prišle akvarelne barve, pa
tempere, oljne barve in ma-
trice, samolepilne etikete in
neskončni obrazci ter sode-
lovanje s Cetisom. »Uspelo
mi je, da podjetje razširim
še na tiskarno in proizvod-
njo papirja. Ko sem odšel, so
vse razbili,« pove nekoliko
grenko, vendar takoj doda,
da je Aero danes zelo dobro
podjetje. »Zelo sem hvaležen
Mileni Brezigar, da se je v za-
četku devetdesetih let skupaj
z delavci uprla Srdu in rešila
tovarno.«
Deset
odstotkov
dobička za
Celje
v Jenkovih časih je Aero
zasluženi denar radodarno
vlagal v celjsko zdravstvo,
šport, v kulturo, v turizem
in v druge za mesto pomem-
bne stvari. »Delal sem, česar
takrat in najbrž tudi kasneje
ni delal nihče v Celju. Deset
odstotkov čistega dobička
sem vsako leto dal za mesto.
Vsi so nekaj dobili, izjema
je bil le nogomet, saj so si
klubi sami služili denar s pro-
dajo vstopnic« Dobro je skr-
bel tudi za svoje ljudi, ki so
ga zelo »obrajtali«. V vsej svoji
karieri je odpustil le enega.
Ker je kradel. Z velikimi te-
žavami je prepričal delavski
svet v podjetju, da so vsake-
mu, ki je iz Aera odšel v po-
koj, vsak mesec primakniU
še 30 odstotkov na pokojnin-
sko odločbo. Njegov nasled-
nik je seveda ta lep običaj,
ki je tankim upokojenskim
denarnicam še kako prišla
prav, takoj ukinil.
Zelo rad pove, da je Aero
v šestdesetih letih prvi v Ce-
lju imel računalniški servis.
Cela enota, ki je imela manj
moči kot jih imajo danes
otroški računalniki, je stala
neverjetnih 360 tisoč dolar-
jev. V kleti so morali imeti
za klimo celo tovarnico. Tri-
najst programerjev se je ka-
sneje uveljavilo na pomem-
bnih mestih v Celju.
Na vprašanje, kako so v Ce-
lju sprejemali številne novo-
sti, ki jih je uvajal v Aeru, se
zarotniško nasmehne in z ro-
ko prekrije mikrofon. Zato
ga o tem, kako pogosto mu
je »udba Sedla za vrat« in ga
zasliševala, odkod podjetju
devize za nakup strojev, pov-
prašajte kar sami. »Bili so pač
časi, ko je bilo med ljudmi
veliko nezaupanja in ko je bi-
lo politično zelo škodljivo,
če si se zgledoval ali poslo-
val z zahodom. Spominja se,
kako so ga nekoč hoteli na
vsak način odstaviti, češ da
je že predolgo direktor. »Pa
so potem priznali, da Aero
zelo dobro dela in da vse gradi
izključno z lastnimi obratni-
mi sredstvi. Res pa je, da kar
sedem let skupaj nisem šel
po navodila v Rdečo hišo. Ne-
koč se je celo zgodilo, da sem
enega od partijskih sekretar-
jev vrgel iz pisarne,« prizna
in se široko nasmehne.
Dolgočasni
upokojenci
In zakaj je leta 1972 zapu-
stil Aero? »Vsega je kriv Maks
Bastl. Koliko sivih las mi je
naredil! Vzel sem ga narav-
nost z univerze, da bi nasle-
dil mojo glavno računovod-
kinjo, ki se je odpravljala v
pokoj. Pa se je spajdašil z enim
od kemikom, s katerim sta
se hotela ustoličiti na vrhu
podjetja. Bilo je veliko grdih
svari in ker mi je bilo vsega
dovolj, sem odšel. Pa čeprav
sploh nisem vedel, kam naj
grem,« pove brez dlake na je-
ziku. Naključje je hotelo, da
ga je pot zanesla v Švico, k
enemu od poslovnih prijate-
ljev, za vodjo proizvodnje
matric. Ostal je več kot de-
set let, v tistih časih pa je na
njegovo pobudo nastala tudi
tovarna Muflon v Radečah.
»Muflon bi se lahko razvil v
uspešno podjetje, pa ga na ža-
lost niso znali ohraniti. Ki--
smet.«
Ko se je leta 1982 vrnil v
Slovenijo, je bil nekaj časa
doma, vendar se je kmalu na-
veličal vsakodnevnih upoko-
jenskih pogovorov na Savinj-
skem nabrežju o zdravstve-
nih tegobah. Ustanovil je pod-
jetje in v majhni sobici začel
delati tako imenovane termo-
vezne mape. Proizvodnja se
je širila, večalo se je tudi šte-
vilo zaposlenih. »Podjetje
sem hotel pustiti hčeri za po-
potnico. Nisem računal, da
bom tako dolgo živel. Tudi
to je kismet.« V podjetje, kjer
skrbi za finance in za uvaja-
nje novosti, prihaja vsak dan.
Rože na oknih,
prti na mizah
Najbrž le redki vedo, da
je bil Rado Jenko tudi odli-
čen atlet. Vse do Romana Les-
ka je imel celjski rekord v
skoku s paHco. Ko je prevzel
Aero, je treninge opustil, ve-
liko časa pa mu je vzelo tudi
neumorno vodenje Olepše-
valnega in turističnega druš-
tva Celje. »Imeli smo odličen
upravni odbor. Celjane smo
naučili dati rože na okna, go-
stince pa prte na mize.« Na
njegovo pobudo so nastaU
Valčkovi večeri, ki so še da-
nes eminentna celjska prire-
ditev, »na vesti« ima tudi ob-
novo Starega gradu v šestde-
setih letih in ureditev Peli-
kanove poti. Veliko skrbi je
posvečal mestnemu parku,
njegovo Aero pa je skupaj s
Cinkarno zgradilo drsališče.
Od vsega pa je najbolj pono-
sen, da mu je v šestdesetih
letih uspelo preprečiti grad-
njo hitre ceste skozi Celje.
Šestnajsturni delavnik in
delo tudi ob sobotah so, žal,
zahtevali svoj davek. Dve ope-
racije na srcu in vse hujše bo-
lečine v nogah. A se kljub te-
mu ne da. »Včasih me prime.
da bi nehal, pa potem ugoto-
vim, da bi mi bilo doma pre-
več dolg čas,« odločno odgo-
vori. Ko mu bodo nocoj v Na-
rodnem domu podelili naziv
častnega meščana, se bo naj-
prej zahvalil ženi, »ker je
imela toliko potrpljenja z ma-
no.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Št. 15-11. april 2002
10
GOSPODARSTVO
Bo Gradiš res
popustil delavcem?!
Vodstvo podjetja zagotavlja, da bo poskrbelo za večino presežkov -      j
Na borzo največ 19 ljudi
v vodstvu Gradisa priča-
kujejo, da bodo najkasne-
je do konca prihodnjega
meseca sprejeli program
presežnih delavcev, ki sta
ga sindikat in svet delav-
cev že dvakrat zavrnila.
Upoštevali bodo večino de-
lavskih mnenj in stališč,
tako da bo program, kot so
prepričani, sprejemljiv za
obe strani.
Svet delavcev in sindikat
programa presežnih delavcev
nista hotela potrditi, ker po
njihovem ni pripravljen v
skladu z zakonodajo, niti ni
utemeljen z ekonomskega,
organizacijskega, strukturne-
ga in tehničnega vidika. Upra-
vi so tudi očitaU, da je pro-
gram naredila brez finančnih
projekcij, predvsem pa brez
strokovnih analiz, saj odprav-
lja dejavnosti, ki so bistvene
v gradbeništvu. Od 344 de-
lavcev je kar 122 presežkov,
ki bi jih prerazporedili na dru-
ga delovna mesta znotraj pod-
jetja, nekaj bi jih prekvalifi-
cirali, nekateri pa bi šli k dru-
gim delodajalcem. Predstav-
niki delavcev hočejo zato ve-
deti, kam bo uprava sploh raz-
poredila delavce, saj je na-
povedala, da bo zaprla več
služb - od službe varstva pri
delu, tesarski obrat, železo-
krivnico, avtopark, mehanič-
no delavnico, betonarno in
celo finančno-računovodsko
službo. Za te dejavnosti na-
merava najeti zunanje izva-
jalce, ki pa bi jih, menijo v
svetu delavcev, zagotovo draž-
je plačevali.
»Po posvetu s predstavni-
ki delavcev se je pokazalo,
da juha ni tako vroča, kot je
sprva kazalo,« meni pooblaš-
čenec uprave Boris Grivič.
»Dokončni program presež-
kov bomo pripravili predvi-
doma do 22. aprila, v njem
pa bomo upoštevali večino
pripomb in stališč sveta in
sindikata.« Grivič poudarja,
da je na seznamu res 122 lju-
di, vendar jih bo na zavod za
zaposlovanje šlo največ de-
vetnajst. Večinoma gre za re-
žijske delavce, saj bodo v uki-
nili finančno-računovodsko
službo in za ta dela najeli zu-
nanjega izvajalca. K druge-
mu delodajalcu bo šlo okrog
30 delavcev iz železokrivni-
ce, ki jo bodo dali v najem,
betonarne pa ne bodo ukini-
li, saj je zadnja dva meseca
delala zelo dobro in je bila
prvič po petih letih brez iz-
gube. Organizacijske spre-
membe čakajo tudi tesarski
obrat, ki ne bo več samostojna
enota, zato bodo delavce raz-
poredili neposredno na grad-
bišča.
Boris Grivič, ki je v Gra-
diš prišel decembra lani; pred
tem pa je bil devet let samo-
stojni podjetnik, je še pove-
dal, da so tokrat program pre-
sežkov natančno ovrednoti-
li tudi po finančni plati. Vsa
nadomestila delavcem in od-
pravnine bodo pokrili iz te-
kočega poslovanja, program
presežkov pa naj bi pričako-
vane rezultate dal šele konec
leta.
JANJA INTIHAR
Železnice skrivajo ponudniice
Morebitni kupec pomembnega deleža v Atomskih toplicah še nekaj časa
ne bo znan - Za praznike dva nova tobogana
čeprav je že konec mar-
ca potekel rok, do katerega
so Slovenske železnice zbi-
rale ponudbe za nakup ne-
kaj več kot 28-odstotnega
lastniškega deleža, ki ga
imajo v zdravilišču Atom-
ske Toplice, v Ljubljani ne
želijo razkriti, kakšen je bil
izid razpisa.
Predstavnik za stike z jav-
nostmi Sandi Salkič je po-
vedal, da je prispelo nekaj pri-
jav, koliko in kdo jih je po-
slal, pa ni želel razkriti. Prav
tako tudi ni vedel, kdaj pred-
vidoma bo posebna komisi-
ja zaključila s pregledova-
njem ponudb, h katerim je
bilo v skladu z razpisom tre-
ba priložiti še 150 milijonov
tolarjev varščine, ter izbrala
(ali pa tudi ne) najboljšega
ponudnika.
Poleg Slovenskih železnic,
ki imajo največji delež, so last-
niki zdravilišča Atomske to-
plice še kapitalska in odškod-
ninska družba. Evropska ban-
ka za obnovo in razvoj ter poob-
laščeni investicijski družbi
Triglav 1 in Nacionalna finanč-
na družba. Četrtino delnic
imajo zaposleni v Atomskih
toplicah in v sistemu Sloven-
skih železnic. V vodstvu
Atomskih toplic se z razpi-
som Slovenskih železnic
sploh ne obremenjujejo. »Če
je prišlo kaj ponudb, upam,
da so resne. Bilo bi namreč
zelo slabo, če bi največji last-
niški delež v zdravilišču pre-
šel v roke kakšnega špekulan-
ta, ki bi z delnicami želel sa-
mo zaslužiti. Sicer pa se pro-
ti morebitnim prevzemom in
neustreznim prodajam že ne-
kaj časa borimo z dobrimi po-
slovnimi rezultati,« je pove-
dal direktor Atomskih toplic
Zdravko Počivalšek. Letos
bodo prvič delili dividende,
za katere bodo namenili okrog
60 milijonov tolarjev.
Sicer pa se v zdravilišču te
dni mrzlično pripravljajo na
novo kopalno sezono, ki bo
jo radi odprli že za prvomaj-
ske praznike. V Aqualuni bo-
do do takrat namestili dva no-
va tobogana, že napovedana
gradnja tisoč kvadratnih me-
trov velikega bazena z valo-
vi pa bo morala počakati do
prihodnjega leta. Kot je po-
vedal Počivalšek, bodo naj-
verjetneje spremenili tudi na-
črte za posodobitev termal-
nega bazenskega kompleksa.
Odločili so se namreč za ko-
renitejše posege v notranje in
zunanje bazene.
JANJA INTIHAR
Jubilej ceijsiciii
ziatorogovcev
s plenarno sejo in okro-
glo mizo o novih manager-
skih paradigmah, na kate-
ri so med drugim sodelova-
li predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Jožko
Čuk, dr. France Križanič iz
Ekonomskega inštituta
pravne fakultete in dr. Bo-
gomir Kovač iz ljubljanske
ekonomske fakultete, so čla-
ni celjskega kluba podjetni-
kov Zlatorog proslavili de-
setletnico delovanja.
Zlatorogu, ki povezuje da-
nes skoraj 150 gospodarstve-
nikov iz Savinjske regije, so
ob ustanovitvi napovedovali
kratko življenjsko dobo. Pa
se je v minulem desetletju uve-
ljavil kot eden najboljših to-
vrstnih klubov v Sloveniji. Od-
likuje se zlasti po strokovnih
srečanjih, ki vedno sledijo ak-
tualnim temam v državi, ude-
ležujejo pa se jih najbolj ug-
ledni slovenski politiki, eko-
nomski teoretiki, znanstveni-
ki in tudi kulturniki.
Klub je doslej imel le dva
predsednika. Prvi dve leti ga
Ivan Mirnik bo vodil Klub
Zlatorog še štiri leta.
je vodil dr. Andro Ocvirk,
od leta 1994 pa mu predse-
duje Ivan Mirnik, sicer di-
rektor celjske pbmočne enote
Zavarovalnice Triglav, ki so
ga minuli teden izvolili še za
eno mandatno obdobje. Mir-
nik poudarja, da so vsebino
klubskega delovanja vsa leta
krojili podjetniški duh čla-
nov, njihov ustvarjalni nemir
ter usmeritve v razvoj in pri-
hodnost.
JI, Foto: GK
Št. 15-11. april 2002
GOSPODARSTVO
11
a cesti vse več
teicstiicev
pfda že jutri delovne knjižice za 230 delavcev Korsa - Številke o presežkih
v TT Prebold še vedno neznanka
^findesetim delavkam
^vškega podjetja Scala
. Ki je šlo v stečaj 21.
0}a, se bo te dni na
ijdu za zaposlovanje pri-
0 še 230 tekstilnih de-
iz Rogaške Slatine.
j^jni senat okrožnega
jjča v Celju je namreč
^ minulega tedna spre-
sldep o uvedbi stečaj ne-
|iQstopka v podjetju Kors
j3 stečajnega upravite-
jjienoval Tomaža Kosa.
ledlog za stečaj ob soglas-
adzornega sveta je vloži-
iprava. lanska tekoča iz-
ici je znašala blizu 60
ijonov tolarjev, je bila ši-
manjša od predlanske,
idar podjetje kljub prisil-
)oravnavi ni imelo nobe-
možnosti, da se izkoplje
ležav. Tudi nedavna odlo-
if vlade, da Korsu za eno
1 odloži plačilo 7,4 mili-
la tolarjev dolga do drža-
je prišla prepozno, pa tu-
icer bi bila le »blažev že-
«.
imaž Kos, ki je bil v Kor-
tudi prisilni upravitelj in
t pred dobrim letom po-
negativno mnenje k po-
kanju podjetja, pravi, da
Kors pokopali predvsem
(Stvari - dodelavni posli,
»predstavljali kar 80 od-
Ikov celotne proizvodnje,
slaba izkoriščenost proi-
idnih zmogljivosti. V Kor-
so imeli zelo visok odsto-
ibolniških izostankov, ki
se jih delavci posluževah
Snoma takrat, ko so bili
zadovoljni z razmerami v
iljetju. To pa se je v zad-
■'m letu dogajalo vse bolj
gosto.
Po napovedih stečajnega
favitelja bo 230 delavcev
fividoma še ta teden do-
"sklepe o prenehanju de-
"lega razmerja. V kratkem
Ijiibilo tudi znano, ali bo
^^jni senat sprejel predlog
^1 že bivšega vodstva pod-
^;da bi preko invalidskega
^'iftja Kors-posebne stori-
^^Q\i prostore in opre-
f^^r nadaljevali proizvod-
njo. Sprva bi zaposlili 23 lju-
di, kasneje pa bi jih morda
lahko delalo sto. Delo bi bilo
za določen čas, saj bi trajalo
le do izdelave sezonske ko-
lekcije, to je do 30. septem-
bra. Tomaž Kos pravi, da bo-
do najem dovolili le v prime-
ru, če bodo dobili zadosti trd-
na jamstva, da zaradi nada-
ljevanja proizvodnje ne bo oš-
kodovana stečajna masa.
Kolikšne bodo terjatve.
Kos še ne more natančneje
oceniti, že sedaj pa je jasno,
da bodo največji upniki de-
lavci. Samo odpravnine za 75
ljudi, ki so jih odpustili ob
prisilni poravnavi, znašajo
preko 60 milijonov tolarjev.
Deiavice
obtožujejo
sindiicat
Veliko terjatev bodo ime-
le tudi delavke Scale Zarje,
saj jim podjetje dolguje še ne-
kaj plač, regres in potne stroš-
ke. Prav zaradi terjatev, ki jih
morajo prijaviti do 1. maja,
pa so se hudo zaostrili odno-
si med delavkami in območ-
no organizacijo svobodnih
sindikatov v Celju. Iz Petrovč
smo namreč dobili ogorče-
no pismo, v katerem je na ra-
čun sindikata zapisana vrsta
obtožb.
Delavke najprej očitajo sin-
dikatu, da ob uvedbi stečaja
nihče od njegovih predstav-
nikov ni prišel v podjetje. Po-
magali niso ne klici po tele-
fonu ne številne prošnje. Ni-
kogar ni bilo tudi takrat, ko
so dobile delovne knjižice.
Najbolj žalostno pa je, pra-
vijo, da so šele en mesec po
uvedbi stečaja slučajno izve-
dele, da lahko iz posebnega
sklada sindikata tekstilne in-
dustrije dobijo enkratno de-
narno pomoč. V Celju so o
tem vztrajno molčali. Ko je
ena od njih o nepravilnostih
in pomanjkljivostih, ki se po
njihovem dogajajo v območ-
ni organizaciji, obvestila re-
publiški sindikat, so bili Ce-
ljani prizadeti. Bivše Zarji-
ne delavke vodstvu celjskih
sindikatov tudi očitajo, da no-
če pomagati tistim, ki niso
članice sindikata in bodg zato
morale same plačati prijavo
terjatev za stečajno maso. Tr-
dijo, da so jim v sindikatu
najprej obljubili, da bo za vse
nečlanice skupaj račun zna-
šal od 10 do 15 tisoč tolar-
jev, zdaj pa da v sindikatu vse
to zanikajo in bodo že tako
obubožane delavke, ki niso
v sindikatu, morale za prija-
vo terjatev plačati vsaka po
12.000 tolarjev.
Sekretar območnega od-
bora sindikata tekstilne in-
dustrije Forto Turk vse ob-
tožbe delavk zavrača. Stisko
vseh, ki so ostale brez služ-
be, razume, vendar ne more
delati v nasprotju s statutom,
ki pravi, da sme sindikat nu-
diti brezplačno pomoč le svo-
jim članom. Zato sedemnajst
Zarjinih delavk, ki niso čla-
nice sindikata, od njih pač
ne more ničesar pričakovati
niti zahtevati. Bo pa, pravi
Turk, vseh 52 članic v krat-
kem dobilo denarno pomoč
iz sklada za tekstil, ki znaša
največ 25 tisočakov.
Tudi za Scalo še ni znano,
kolikšna bo stečajna masa.
Tomaž Kos, ki tudi v tem pod-
jetju vodi stečaj, je povedal,
da se v teh dneh pripravljajo
na prodajo zalog. Od proda-
je opreme ne pričakuje veli-
ko, saj gre večinoma za do-
trajane stroje, ki jih je pod-
jetje kupilo od Topra, neko-
liko več pa bo lahko iztržil
le s prodajo nepremičnin.
Še nič o
presežidli
Do konca tega tedna pa bo
najverjetneje že znano, kolik-
šne so terjatve upnikov do Tek-
stilne tovarne Prebold, ki je
od 25. februarja v prisilni po-
ravnavi. Rok za prijavo terja-
tev se je namreč iztekel 7. apri-
la. Po sicer neuradnih podat-
kih preboldski tekstilci prib-
ližno 400 upnikom dolgujejo
okoli 1,6 milijarde tolarjev, od
tega je za 192 milijonov tolar-
jev terjatev zavarovanih s hi-
poteko. Največji upniki so
Kraft&Werk iz Maribora, Elek-
tro Celje, švicarski podjetji Be-
zema in Ciba ter 570 zaposle-
nih. Kot so povedali v območ-
ni organizaciji svobodnih sin-
dikatov Celje, so za svoje čla-
ne, to je za 431 delavcev, pri-
javili za nekaj več kot 157 mi-
lijonov tolarjev terjatev. Toli-
ko se jih je namreč nabralo na
račun razlik v plači, neizpla-
čanih regresov, štirih jubilej-
nih nagrad, dveh odpravnin in
premalo izplačanih stroškov
za prevoz na delo.
S prisilno poravnavo bo
tekstilno tovarno moralo za-
pustiti kar precejšnje število
delavcev. O tem, koliko lju-
di bo ostalo brez službe, vods-
tvo podjetja še vedno ne želi
govoriri.
JANJA INTIHAR
Klasje dela za Barillo
Mlinsko predelovalno podjetje Klasje iz Celja je z itali-
^ko Barillo podpisalo pogodbo o večletnem sodelova-
• Celjani bodo za Barillo delali tako imenovane snack
r^^, za katere so si v minulih letih nabrali že veliko
j besedah predsednika uprave Matjaža Pavčiča bodo
Proizvodnji uporabljali slovenske surovine, vsi izdelki
^il^grama pa bodo namenjeni izključno bla:govni znamki
ij.'^- Ta jih bo tržila najprej samo v Italiji, pozneje pa
'na drugih trgih. Za koliko let so podpisali pogodbo,
J^f ni želel razkriti, povedal pa je, da bodo v primeru
T^^ga sodelovanja lahko pogodbo podaljševali. Od part-
..^3 z Italijani si obetajo zelo veliko, saj je prav povezo-
1^2 Uglednimi tujimi podjetji ena od poti, ki naj bi Klas-
f Peljala iz krize.
1^^^ Zato so se v Klasju odločili tudi za prenovo svoje
J^^^ grafične podobe. Nov zaščitni znak bodo začeli
l'^^ prihodnji mesec. JI
Juteksovi delničarji
bodo zaslužili
Danes se bodo sestali last-
niki žalskega podjetja Ju-
teks, ki je lani doseglo od-
lične poslovne rezultate. Us-
tvarili so 5,9 milijarde to-
larjev čistega prihodka, kar
je za polovico več kot leta
2000, čisti dobiček, ki je
znašal 959 milijonov tolar-
jev, pa so v primerjavi s pred-
lanskim povečali za štiri-
krat.
V Juteksu so letos še pove-
čali prodajo. V prvem četrt-
letju je bila za 25 odstotkov
višja kot v enakem lanskem
obdobju. Podjetje je ustva-
rilo za 1,6 milijarde tolarjev
prihodkov, kar je prav tako
dobrih 25 odstotkov več kot
v enakem lanskem tromeseč-
ju, dobiček pa je znašal 300
milijonov tolarjev. V Jutek-
su pravijo, da takšnega po-
večanja prodaje in prihodkov
v naslednjem obdobju ni mo-
goče več pričakovati, ker
imajo omejene proizvodne
zmogljivosti. Zato si veliko
obetajo od nove proizvodne
linije za izdelovanje talnih
oblog, ki bodo široke štiri
metre. Zagnali jo bodo pred-
vidoma oktobra. Nov pro-
gram jim bo omogočil pro-
dor na zahodne trge in jim
zagotovil dolgoročno konku-
renčnost. V opremo za proi-
zvodnjo talnih oblog in v po-
večanje skladišča bodo vlo-
žili preko 3 milijarde tolar-
jev, naložbo, s katero bodo
podvojili sedanje zmogljivo-
sti, pa bodo v celoti financi-
rali z lastnimi viri.
Na današnji skupščini bo
uprava podjetja predlagala,
da celotni lanski čisti dobi-
ček ostane nerazporejen, za
izplačilo dividend, ki bi zna-
šale 175 tolarjev bruto na del-
nico, pa bi porabili 102 mi-
lijona tolarjev starega dobič-
ka. Juteks je, kot ugotavlja-
jo borzni analitiki, pod po-
polnim nadzorom uprave, za-
poslenih in prijateljskih last-
nikov. Več kot polovico del-
nic imata namreč v lasti druž-
bi pooblaščenki Ama in De-
mi-Gros, ostali pomembnejši
lastniki podjetja pa so še Slo-
venian Developement Capi-
tal Found, Probanka in Ban-
ka Celje.
JI

Št. 15-11. april 2002
12
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Parlez-vous
francais?
V Celju so uspešno izpeljali 4. frankofonski dan
Več kot 300 dijakov iz 20
slovenskih srednjih šol, pa
še gostje iz poljskega Lancu-
ta in francoskega mesta St.
Malo, so ustvarili podobo 4.
frankofonskega dne, ki je mi-
nuU petek, že v času prazno-
vanj občinskega praznika,
vnesel v Celje veliko živah-
nosti.
Otvoritve pravega malega fe-
stivala francoščine, ki se je ro-
dil pred štirimi leti, na pobu-
do višjega svetovalca za fran-
coski jezik pri Zavodu za šols-
tvo prof. Slavka Deržka, so
se udeležili tudi ministrica za
šolstvo, znanost in šport dr. Lu-
cija Čok ter predstavniki fran-
coske in poljske ambasade in
francoskega inštituta.
Dijaka I. gimnazije v Ce-
lju Sebastijan Volk in Neja Pe-
tek sta z upri2»ritvijo odlom-
ka iz lonescojevega dela Uč-
na ura, v režiji Boruta Aluje-
viča in pod mentorstvom Car-
men Deržek, igralsko najbolj
prepričala. Za nagrado sta do-
bila desetdnevno bivanje na
gledališkem festivalu v fran-
coskem Avignonu.
Mladi so v celodnevni prire-
ditvi vzorno demonstrirali zna-
nje enega najlepših evropskih
jezikov. Predstavili so odlom-
ke iz predstav, recitale in šan-
sone, najboljši pa so dobili tu-
di nagrade francoskega inštituta
in TV postaje Canal 5.
Dr. Lucija Čok je ob tem do-
godku povedala: »Francošči-
na je izgubila na pomenu in
tradiciji v Sloveniji, vendar ob
integracijskih procesih ugotav-
ljamo, kako nam škoduje po-
manjkanje znanja tega jezika,
zlasti med intelektualci. Zato
bo treba ta jezik bolj trdno za-
sidrati v sistem izobraževanja.
Osnovne šole že začenjajo, tra-
dicijo ohranjajo srednje šole,
univerze se odzivajo.« Na vpra-
šanje, ali v ministrstvu priprav-
ljajo še kakšne podobne pro-
jekte, pa je Čokova omenila
projekt Evropi razredi, ki ga
pripravljajo z Nemčijo, Angli-
jo in Francijo, in ki bo vklju-
čil več jezikovnega pouka na
vseh ravneh izobraževanja.
»Ob tem pa je pomembno,« je
dejala ministrica, »da ohranja-
mo trden status materinščine,
ki ni le nacionalni in učni je-
zik, ampak skozi procese in-
tegracije tudi evropski in sve-
tovni jezik.«
Frankofonski dan, ki je, kot
je ob sprejemu gostov pouda-
ril celjski podžupan Zdene
Podlesnik, sijajna promocija
mesta, se je zaldjučil v Plesnem
forumu, icjer je mladim in go-
stom zaigrala francoska rokov-
ska skupina MacZde Carpate.
B. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Dijaki in ugledni gostje so napolnili dvorano SLG in z burnimi aplavzi spremljali nastope kolegov
Učim se,!
torej sem
V četrtek, 4. aprila, se je v
kavami Muzeja novejše zgo-
dovine zgodil drugi cinkar-
niški večer v sodelovanju s
Celjskim literarnim druš-
tvom. Gostja večera je bila ena
najbolj znanih slovenskih ra-
zunrnic dr. Manca Košir. Pri-
jeten in spontan pogovor z njo
je v nabito polni dvorani vo-
dil predsednik Celjskega Ute-
ramega društva Zoran Pevec.
Mnenjsko izhodišče je bil
znano geslo gostje Učim se, to-
rej sem. Dialog je bil raznolik,
saj je doktorica filoloških ved
do sedaj delovala na področ-
jih kot so matematika, fizika,
novinarstvo, film, televizija, je
magistrica sociologije in ena od
pobudnic bralnih krožkov v
Sloveniji. Zagotovo je tudi v tem
nastopu izžarevala življenjsko
energijo, ki jo je, kot je dejala
sama, moč najti v nenehnem
navdušenju nad čudežem bit-
ja, nad neverjetnostjo, ki jo po-
nuja življenje vsakemu posa-
mezniku. Optimizem, ki veje
iz nje, je znala prenesti na obi-
skovalke in obiskovalce na njej
lasten, spontan način. Podob-
no, kot je zapisal že znani ame-
riški literarni teoretik Harold
Bloom, meni tudi Koširjeva, da
je branje pomembno ne samo
za razvoj domišljije, temveč tu-
di zato, da spoznavamo drug
drugega in da se naučimo z dru-
gim živeti. ZP
Št. 15-11. april 2002
L tednik
*NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13
Ugleden dom
nad mestom
pom sv. Jožefa v Celju v pičlih nekaj letih pridobil
mednarodni ugled in veljavo
ob cerkvi sv. Jožefa v Ce-
sredi devetdesetih let
■fel nastajati duhovno
ijsvetni center. Zanj so
.jjvi« lazaristi, ki letos
jznujejo 150-letnico pri-
p v nekdanjo avstroo-
jjlio monarhijo. Njihova
naselbina je bila rav-
jv Celju, kjer jim je zato-
i^e odprl škof Anton Mar-
Slomšek. Po 2. svetov-
j vojni so bili lazaristi pri
js preganjani. Hišo, ki so
I imeli ob cerkvi sv. Jože-
so jim nacionalizirali,
jzaj pa so jo dobili leta
fjO. Tri leta kasneje so pri-
di z obnovo doma, leta
598 pa so v njem ustano-
|i zavod, duhovno-pros-
jtni center.
f pičlih nekaj letih so v do-
111 pripravili vrsto odmev-
ji prireditev. Zadnja je bi-
ipred kratkim, ko so se tam
lodili predsedniki katoliš-
iiškofovskih konferenc ju-
)vzhodne Evrope. Govorili
10 spravi na Balkanu in se
ivzeli za krepitev spoštova-
ain medsebojnega razume-
inja med mladimi katoliš-
pravoslavne in musliman-
:e veroizpovedi. Pomem-
)o srečanje bodo nadalje-
11 jeseni v Sarajevu, na ge-
iralni seji sveta evropskih
;ofov.
Sicer pa je bila v Domu
Uožefa že vrsta odmevnih
tireditev. Tako je sloven-
b škofovska konferenca
»no tu razglasila sloven-
b sinodo. Pri svetem Jo-
efu so se srečale tudi sestre
smiljenke iz vse Evrope, po-
osto jih obiščejo slovenski
seljenci iz Nemčije in Švi-
eTu imajo pogosto inten-
ivne pevske vaje, posveto-
^nja, ki jih pripravljajo pod-
'tja, občne zbore... Veliko
''ofijskih prireditev ima
f^ška škofija, s katero od-
feo sodelujejo, pravi Jo-
'Planinšek, lazarist, žup-
'l^pri svetem Jožefu, direk-
"rdoma in predsednik Mo-
°rjeve družbe. Pri sv. Jo-
so bili tudi donatorska
raferenca za Bosno in Her-
cegovino, mednarodni filo-
'°^8ki kongres ter evropsko
''^čanje podobnih domov,
.^njern je festival nekomer-
^^Inih radijskih postaj Slo-
'^lije pred tremi leti pripra-
"'3 tudi naša medijska hiša.
'^^^tudi so se udeleženci naj-
'^1 začudeno spraševali, češ,
l^l^šen festival bo to, v cerk-
[■^i Ustanovi, so bili ob za-
Wku navdušeni. Tako nad
l^^pjem kot nad odlično po-
j^^^^Žbo in gostoljubnostjo
^^uhovno prosvetni center
°dprt za cerkvene in ne-
^ %ene prireditve duhovno
^^osvetnega značaja, pravi Jo-
j '^'aninšek. Sicer pa so v
danes nastanjeni štir-
..'^zaristi in trenutno tudi
novinci.
Jože Planinšek, župnik, direktor Doma sv. Jožefa in predsednik Mo-
horjeve družbe.
Težje od
zidanja
v domu je devet redno za-
poslenih. V povprečju so tam
na civilnem služenju vojaš-
kega roka po trije vojaki. »Vse
funkcionira na družinskem
principu,« pojasnjuje Jože
Planinšek. »To pomeni, da
moramo vsi poprijeti za vsa-
kršno delo.« Zaposlenega
imajo hišnika, tri kuharice,
čistilko, tri, ki delajo v pi-
sarni kot programski vodje
ter tajnika. In seveda Jožeta
Planinska, ki ima prirojen ob-
čutek za vodenje doma. Če-
prav bi to sam skromno za-
nikal.
Izdali so tudi predstavitve-
no zloženko, ki vsebuje šte-
vilne podatke o domu in-fo-
tografije. V zajetni brošuri
pa so letos izdali napoved-
nik prireditev, ki se bodo v
tem letu odvijale pri njih.
Gre za številne koncerte, raz-
stave, posvete, seminarje,
predavanja, tečaje. Izjemno
priljubljeni so kuharski te-
čaji, saj so do septembra že
vsi zasedeni, pravi Planin-
šek.
Prireditve so vse bolj obi-
skane, kar je tudi cilj orga-
nizatorjev. Jože Planinšek na-
mreč pravi: »Vedno znova
ugotavljamo, koliko časa in
energije je potrebno, da se
ta ali ona prireditev prime.
Glede na gradbene izkušnje
mojega življenja je to težje
od zidanja, a gre.«
Letos v
znamenju
jubileja
še posebej slovesno bo v
domu letos, ob 150-letnici
prihoda lazaristov. Že avgu-
sta bodo pripravili likovno
kolonijo za akademske sli-
karje na temo usmiljenja, za
amaterske pa na temo dobro-
te. Osrednja slovesnost bo
29. septembra, na Slomško-
vo nedeljo, ko bo mašo vo-
dil nadškof dr. Franc Rode.
V začetku oktobra bodo pri-
pravili mednarodni simpo-
zij na temo Lazaristi v mo-
narhiji, ki ga bodo sklenili
s slavnostno akademijo v
celjskem Narodnem domu.
Predvidoma do septembra
bo izšla pri Mohorjevi družbi
tudi knjiga o sv. Jožefu in la-
zaristih v Celju, izpod pere-
sa profesorja cerkvene zgo-
dovine na ljubljanski teološ-
ki fakulteti Bogdana Kolar-
ja. Vse to pa je samo delček
vsega, kar se bo ob častitlji-
vi obletnici pri svetem Jo-
žefu dogajalo od avgusta do
oktobra.
V načrtu
dvorana in
dom ostareiiii
Načrti župnika in direk-
torja Planinska segajo še
dlje. Nujno bi potrebovali
dvorano s približno 200 se-
deži za prireditve posvetne-
ga značaja, pravi. Želi si, da
bi v njej prirejali ljudske igre
in podobno. Jeseni name-
ravajo pripraviti vrsto orgel-
skih koncertov, v načrtu pa
imajo tudi vzgojo organi-
stov. Za orgelsko šolo na-
meravajo jeseni zaposliti to-
vrstnega diplomanta, ki bi
vzgajal predvsem organiste
za župnije, saj teh zelo
manjka.
Jože Planinšek pa ima še
eno veliko željo. Zgraditi
dom ostarelih, s 70 do sto po-
steljami. A je vse odvisno od
soglasij in denarja. Zato je
to dolgoročni načrt župnika
Planinska, o katerem prav-
zaprav še ne želi na dolgo in
široko razpredati. Kdor ga
pozna, ve da ga lahko pri na-
črtih zmotijo le birokratski
zapleti. A tudi teh doslej ni
imel veliko. Saj je človek, s
katerim se da odlično sode-
lovati.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIC
-  Št. 15-11. april 2002
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Turistična
patrulja na
delu
Med spomladanskim čiščenjem okolja se je turistična
patrulja ustavila v Žalcu
Sobotno dopoldne je bilo
v vseh večjih krajih v Spod-
nji Savinjski dolini name-
njeno čiščenju okolja; pod
okriljem turistične zveze pa
se je v Žalcu ustavila še po-
sebna turistična patrulja.
Patrulja je pregledala ure-
jenost mesta Žalec, se spre-
hodila med najbolj promet-
nimi točkami in si ogledala
posebnosti, ki najbolj bode-
jo v oči. Med drugim je ugo-
tovila, da je Žalec, ki se le-
tos poteguje za zmago v ak-
ciji Moja dežela, lepa in go-
stoljubna v kategoriji manj-
ših mest, dokaj lepo urejen.
Najbolj moteče pa so neka-
tere novogradnje, kjer izva-
jalci niso poskrbeli za ocvet-
ličenje oziroma ozelenitev
okolice objektov. V samem
središču Žalca je opazno tu-
di pomanjkanje igral ali
igrišč, primernih za najmlaj-
še. Sicer je patrulja srečala
kar precej Žalčanov, ki so či-
stili okolje in odstranjevali
smeti, še posebej pa se je us-
tavila pred občinskim po-
slopjem, kjer so vzdolž cele
ulice postavljali cvetlična ko-
rita.
Namen turistične patrulje
ni ocenjevanje, temveč pred-
vsem opozarjanje na slabo-
sti ali pohvala tistim, ki si jo
zaslužijo, podrobneje pa so
člani patrulje svoja opažanja
predstavili predsednici Turi-
stičnega društva Žalec Bredi
Vizovišek. Ta je med dru-
gim povedala, da so v Žalcu
imenovali posebno komisi-
jo za hortikulturno urejenost
mesta, člani komisije pa bo-
do pripravili ureditveni na-
črt mesta. Sicer bodo v Žal-
cu očiščevalno akcijo, med
katero bodo očistili okolico
šol, vrtcev in stadiona, pri-
pravili še 19. aprila.
Turistično patruljo, ki je
kot prva na lokalni ravni na-
stala po vzoru slovenske tu-
ristične zveze, bodo v Turi-
Skupina otrok podružnične OŠ Galicija, ki je čistila obrežje potoka Podsevčnica.
stični zvezi Spodnje Savinj-
ske doline pripravljaU vsak
mesec, člani pa si bodo og-
ledali vse večje kraje v doli-
ni.
Sicer so se skoraj v vseh
krajih v Spodnji Savinjski do-
Uni lotih vsesplošnega čišče-
nja in urejanja okolja. Na šte-
vilnih mestih so postavili za-
bojnike za odlaganje kosov-
nih odpadkov, poleg tega so
pripravili ali pa še bodo ak-
cije za zbiranje nevarnih od-
padkov,'zbiranje odpadkov
ob cestah rečnih nabrežij in
drugod po okolici. V očišče-
valne akcije so vključili vsa
društva, seveda pa so bili vab-
ljeni vsi drugi občani. Odda-
ja odpadkov je bila brezplač-
na, glede na količino zbra-
nih odpadkov pa ocenjui,
da so akcije iz leta v letoj
učinkovite. Hkrati je
no preveč ljudi, ki izpred;
jega praga najraje pome;
pred sosedovega. Dokazlei
so številna črna odlagali;
ki se kljub prizadevanju
čin pojavljajo na novo.,
U. SELll
T. TAVI
Kipaiv pesnile ženskosti
v Savinovem likovnem
salonu v Žalcu je žalski žu-
pan Lojze Posedel odprl pre-
gledno razstavo kiparskih
del akademskega kiparja
Slavka Krajnca, ki že sko-
raj pol stoletja živi v Ljub-
ljani, sicer pa-je doma iz Go-
tovelj pri Žalcu.
Krajnc se je rodil leta 1929,
kiparstvo doštudiral v Ljub-
ljani, se izpopolnjeval v Mi-
lanu, zaposlil v Ljubljani, od
leta 1975 pa je v svobodnem
poklicu, v katerem se ob ki-
parstvu ukvarja predvsem s
stanovanjsko kulturo, arhi-
tekturo in grafičnim obliko-
vanje. Čeprav v njegovem re-
pertoarju ne manjka motivov
pobud, navdihnjenih iz pla-
stične sugestivnosti moških,
otroških teles in večjih kom-
pozicij, smemo brez pretira-
vanja reči, da je Krajnc v pr-
vi vrsti pesnik ženskosti, je
povedal likovni kritik, mag.
prof. Marijan Tršar.
Ob prvi pregledni razstavi
umetnika je bil izdan tudi ka-
talog, ki je po obliki in vse-
bini dorasel monografiji. O
njem je zbranim govorila di-
rektorica Zavoda za kulturo
Žalec Anka Krčmar in pou-
darila, da so tudi v katalogu
predvsem ženske figure, sim-
boli ženske stvarnosti. Kata-
log sta oblikovala avtor Slav-
ko Krajnc in Harald Drauš-
baher. V kulturnem progra-
mu ob odprtju razstave, ki
bo na ogled do konca aprila,
je nastopil mariborski kvar-
tet flavt. T. TAVČAR
Z odprtja razstave.
Ocenjevanje v devetletki
Na strokovnem posvetu Menedžment v izobraževanju v Portorožu se je večina razprav
vrtela okrog sodelovanja s starši, med predavatelji pa sta bili tudi Majda Pur in Alja Bratuša
iz Osnovne šole Polzela. Vzgojiteljica v prvem razredu devetletke Majda Pur in vodja šolske
knjižnice Alja Bratuša sta na posvetu v Portorožu predstavili opisno ocenjevanje v devetletni
šoli, ob tej priložnosti pa so v polzelski osnovni šoli pripravili tudi zgibanko z naslovom Moč
komunikacije, zaupanja in sodelovanja med člani pedagoškega trikotnika. US
Uspeh žalskih
glasbenikov
v minulih dveh mesecih
so najprej na regijskem,
nato pa na državnem pr-
venstvu nastopili tudi
učenci Glasbene šole Ri-
sto Savin Žalec,
Na regijskem tekmovanju
v Velenju je v kategoriji tro-
bent Žan Veber pod men-
torstvom Dejana Podbregar-
ja osvojil srebrno plaketo,
v kategoriji 1. c pa Aleksan-
der Ošep z mentorjem Ja-
nušem Rasievviczem ravna^
tako srebro. V kategoriji
nauk o glasbi je Špela Ant-
loga prejela srebrno plake-
to. Ajda Hribar pa prizna-
nje. V kategoriji duo sta Ne-
nad Nikolič in Nejc Donko
iz razreda Srečka Lavbiča
prejela zlato plaketo, ravno
tako uspešna pa sta bila tol-
kalista Črt Ferant in Filip Mi-
klavc iz razreda Dejana Tam-
šeta, ki sta v kategoriji 1. b
osVojila zlato plaketo. Na
državnem tekmovanju so tek-
movali vsi, ki so prejeli z
te plakete. Kitarista Nen
Nikolič in Nejc Donko s
prejela bronasti plake!
medtem ko sta največji«
peh dosegla tolkalistaČ
Ferant, ki je osvojil srel
no plaketo, Filip Mikla
pa je osvojil 99 točk io
tem zlato plaketo in po
nagrado. Ppleg tega je!
proglašen za najbolj nad;
jenega mladega tolkalist
Sloveniji. T.
Uspešni gasilci
v dvorani Doma krajanov v Taboru je
bil 47. občni zbor Gasilske zveze Žalec,
ki se ga je udeležilo 70 delegatov iz 35
društev v petih občinah Spodnje Savinj-
ske doline in drugi gostje.
Zbrane je pozdravila taborska županja
Vida Slakan, v krajšem kulturnem pro-
gramu pa so nastopili mešani pevski zbor
KD Tabor in Savinjski rogisti. Gasilci zveze
so lani uspešno in požrtvovalno uresni-
čevali svojo preventivno poslanstvo, vars-
tvo pred požari. Tako so lani opravili sku-
paj 87 požarnih intervencij, posredovali
so v 19 nesrečah na cesti in pri štirih raz-
litjih nevarnih snovi. Pripravili in udele-
žili so se več tekmovanj, največji uspeh
pa je dosegla mladinska desetina iz Go-
milskega, ki je na gasilski olimpiadi na
Finskem zasedla tretje mesto. Med letom
je bilo na področju zveze več visokih ju-
bilejev društev, razvitje novih praporov
in prevzemov novih gasilskih vozil.
Tudi letos spodnjesavinjske gasilce ča-
ka vrsta izobraževanj in tekmovanj. Med
drugim bodo organizirali mladinsko dr-
žavno tekmovanje gasilcev, ki bo 18. ma-
ja na avtopoligonu v Ločici ob Savinji.
Prvič je GZ Žalec podelila svoja prizna-
Predsednik GZ Žalec Franci Skok: »Za gasilce,'
žene pod praporom GZ Žalec, je bilo minulo
uspešno.«
nja. Bronasta so prejeli mladinska desetj
PGD Gomilskega in mentorja ter PGD
draž nad Polzelo. Program dela zveze
tos je podoben lanskemu. .
TONE TAV^
Št. 15-11. april 2002
JNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
lalsko šolstvo: lepa vrtnica^ ki bode
pogovoru z ministrico Lucijo Čok o konkretnih proble-
mih v Žalcu - Milijoni za šolski prostor
led petkovim obiskom v
jj^i Žalec Je ministrica za
jtvo. znanost in šport dr,
.jja Čok poleg pohval us-
jijj občini napovedala kar
Ijjj sprememb v šolski
^^j, hkrati pa Žalčanom
0i\a več pomoči pri nji-
j^li načrtih.
; občini Žalec so se pred
,j^a letoma odločili, da se
jo temeljito pripravili na
^\)0 devetletke. V ta na-
(jso izdelali terminski plan
^.jsticijskih vlaganj do le-
)0O4. Doslej so za poso-
Lev šolskega prostora po-
jli več kot 857 milijonov
jrjev, ministrstvo pa je
i5pevalo nekaj več kot sto
Ijonov tolarjev. Letos gra-
5 še podružnično šolo in
|ec v Trju, kjer se bodo
|end dosedanjih podružnič-
llo\ Velika Pirešica in Ga-
|a že z novim šolskim le-
Ijpreselili v novo šolo. Ven-
iilepa v Žalcu še vedno os-
jaodprtih več investicij. Ta-
tudi v šolskem letu 2003/
jsnovna šola Griže ne bo
»Injevala normativov za
pdbo devetletke. Izločitev
Ica ali gradnja nove telo-
vadnice, o čemer se bodo v
Grižah odločili do konca ju-
nija, bo veljala približno 350
milijonov tolarjev, za uredi-
tev prostorov v podružnični
osnovni šoli Ponikva potre-
bujejo še 50 milijonov tolar-
jev, za gradnjo glasbene šole
v Žalcu pa bodo potrebovali
240 milijonov tolarjev. Re-
sorna ministrica Lucija Čok
je Žalčanom obljubila, da bo
ministrstvo pomagalo pri ra-
čunalniškem opremljanju šo-
le v Petrovčah ter zagotovilo
dodatna sredstva za gradnjo
glasbene šole.
Od vrtca do
gimnazij
Poleg tega je ministrica Čo-
kova v Žalcu napovedala, da
bodo v ministrstvu pripravi-
li več srečanj med župani in
ravnatelji vrtcev v želji, da
bi poiskali najboljše rešitve
za ohranjanje standardov
predšolske vzgoje. Glede šol,
ki tudi v zakonsko predpisa-
nem roku ne bodo izpolnje-
vale normativov za uvedbo
devedetke, kar bo v žalski ob-
čini primer OŠ Griže, je Čo-
kova povedala, da v ministrs-
tvu razmišljajo o uvedbi ne-
kega vmesnega obdobja, v ka-
terem bi dovolili nižje stan-
darde.
Po pogovoru s predstav-
niki osnovnih šol, vrtcev in
športa si je dr. Lucija Čok
ogledala prostore Glasbene
šole Žalec, ki jo je župan
Lojze Posedel zaradi vseh
težav označil kot vrtnico:
»Zaradi uspešnih učencev
je šola lepa, vendarle zara-
di prostorske problematike
in težav z drugimi občina-
mi pri odločanju o sofinan-
ciranju novogradnje precej
bode.«
Glede žalske želje po uved-
bi gimnazijskega programa,
pa Čokova pravi, da se bodo
v ministrstvu po temeljito
opravljeni analizi razmerja
med splošnimi in poklicni-
mi programi odločili, kate-
rim bodo dali prednost. Mi-
nistrica osebno zagovarja več-
ji delež gimnazij. Povedala
je, da razume želje v Žalcu
in da gimnazijskega progra-
ma v prihodnosti verjetno ne
bo težko udejanjiti; seveda
Jeseni bo odprla vrata Osnovna šola Trje, za katero bodo v prvi fazi porabili več kot 191 milijonov
tolarjev, v drugi fazi (oprema in telovadnica) pa dodatnih 150 milijonov tolarjev.
potem, ko bodo v ministrs-
tvu izdelali novo šolsko mre-
žo. Napovedala je, da bi gim-
nazijski program v Žalcu lah-
ko zaživel že v šolskem letu
2003/2004.
Žalčani so v pogovoru opo-
zarjali na visoke normative,
ki jih predpisuje ministrstvo
in ki jim je težko slediti: »S
sprejetjem določenih zakonov
država zapravlja več denarja.
ko ga bi bilo treba. Včasih ima--
mo občutek, da si določeni
svetovalci dobesedno izmiš-
ljajo nove normative, kar pa
stane,« je opozoril žalski žu-
pan Lojze Posedel. V pogo-
voru so večkrat izpostavili tudi
telovadnico v Petrovčah, kjer
občina Žalec zaradi birokrat-
skih postopkov ni dobila de-
narja z ministrstva, kar »je ve-
lika neumnost, ki je občino
Žalec veljala precej denarja«.
Tudi nasploh so Žalčani opo-
zorili še na več drugih prob-
lemov, med drugim na teža-
ve, ki se pojavljajo v vrtcih
zaradi nemoči pri izterjavi in
skrajne štednje, spregovorili
pa so tudi o vključevanju otrok
s posebnimi potrebami v red-
ne oddelke osnovne šole.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
Ribiči med ribami in gradnjo
Na rednem občnem zboru so se sestali člani Ribiške družine Šempeter, ki šteje 350
članov.
Predsednik Zdenko Mak in gospodar Drago Vrečar sta povedala, da so člani pri izlovu
in vlaganju rib opravili 692 ur, čeprav so v ribolovne vode vložili manj rib, kot so
načrtovali. Vseeno pa so Savinja, Letuška in Podvinska struga ter ribnik Preserje bogatej-
ši kar za nekaj kilogramov postrvi, podusti, mren, šarenk, sulcev... Ribiči so bili uspešni
tudi pri športnem ribolovu, največ pa so izlovili podusti. Poleg tega so se redno udeleže-
vali tekmovanj Zveze ribiških družin Celje. Mladinci so ekipno in posamezno osvojih
prvo mesto, člani pa so bili zaradi močne konkurence mesto nižje.
Največja težava šempetrskih ribičev še vedno ostaja čuvajska služba, s katero tudi lani
niso bili zadovoljni. Sicer bodo ribiči tudi letos poskrbeli za vlaganje ribjega življa v
ribolovne in gojitvene vode ter sovlaganje v izgradnjo novega ribiškega doma v Preserjih.
T. TAVČAR
Namesto
^nega dva
nova
zavoda
If ponedeljek naj bi se
ndnjesavinjski župani do-
tvorili za pokritje lanske-
idolga v knjižnici ter so-
lanciranje gradnje glasbe-
tšole. Zadnjo točko so čr-
li z dnevnega reda, ker se
«^nja niso udeležili vsi
ipani, drugi predstavniki
i^in pa niso bili pooblaš-
>ni za sklepanje dogovo-
\
Vseeno pa so na ponedelj-
'vem usklajevanju, ki so se
'udeležili tudi predstavniki
inistrstva za kulturo, uspeli
toti dve tretjini lanske iz-
k v knjižnici. Občina Ta-
'f za poravnavo dolga ni spor-
^občini Vransko in Polzela
'Sta z višjimi dotacijami pre-
šlega leta dolg prav tako
Nnali, odprtih pa ostaja
."'1'ion tolarjev v Braslovčah
[1'8 milijona tolarjev v Pre-
m.Obe občini bodo v Žal-
'^e enkrat pozvali, naj dolg
*3vnata.
Sicer so konec minulega
^a v Žalcu prejeli tudi sklep
o prenehanju sedanje-
|voda za kulturo. Tako lah-
'^Ičani ustanovijo nov jav-
^vod za kulturo, šport in
^2em; soustanoviteljice
"jBega javnega zavoda, me-
^"J^inske matične knjižnice.
Do vseh šest spodnjesavinj-
občin. V teh dneh pri-
^%jo vse potrebno za pre-
, ^delavcev iz starega v dva
'^^ Zavoda, popisali bodo
j.' terjatve in pripravili za-
j ^tii račun ter se dogovo-
0 obveznostih.
1^ .U. SELIŠNIK
Trikrat čez
devetdeset
Krajevna skupnost Gali-
cija in njihov krajevni od-
bor Rdečega križa vsako le-
to ob materinskem dnevu
poskrbita za obisk krajank,
ki so dopolnile 90 in več let.
Delegacija, v kateri so bili
podpredsednik KS Galicija
Ivan Potočnik, predsednica
Dragica Tratnik in tajnica Ka-
tica Petrin, je obiskala naj-
starejšo krajanko, 99-letno
Marijo Ramšak. Tako kot
vsako leto se je vitalna, vese-
la in duhovita gospa Marija,
ki ji nikakor ne bi mogli pri-
sodid toliko let, tudi letos
nadvse razveselila obiska. Ži-
vi lepo in ljubeče življenje v
krogu svoje družine ob siw
Jožetu in snahi Marinki, vnu--
ku Jošku in vnukinjah Tanji
in Petri. V veliko veselje so
ji tudi pravnuki Gašper, Pa-
tricija in Maruša. Sicer pa je
Marija Ramšak res zanimiva
ženska, saj še vedno hodi na
razne prireditve in srečanja,
kjer tudi zapleše in s svojimi
napitnicami polepša marsi-
kak dogodek. Zadnji dve le-
ti jo sicer moti, ker ne sliši
najboljše, vendar pa še vsee-
no prehodi po več kilome-
trov na dan. *
Druga starostnica, ki so jo
obiskali Galičani, je 95-let-
na Marija Krušič, ki pa ji
zdravje ne služi najbolje.
Kljub temu je zanimiva gos-
pa, ki je goste presenerila z
bogato izbiro besed. Te so ji
dale knjige, ki jih je zelo ra-
da brala in še danes kaj pre-
bere, pa za to ne potrebuje
nobenih očal. Posebno zani-
mivo pri njej je to, da vse do
predlani, ko je resno zbole-
la, sploh ni imela svojega
zdravstvenega kartona. Jesen
življenja preživlja pri hčer-
ki Zofiji in vnuku Darku, ki
lepo skrbita zanjo in sta ji v
veliko oporo.
Prav tako hvaležna je svo-
ji hčerki Bronislavi 91-let-
na Jožefa Stanič, ki živi v
Veliki Pirešici. Čeprav najm-
lajša med vsemi tremi, je prav
Jožefa najbolj odvisna od
hčerkine pomoči, saj se tež-
ko giblje. Kljub temu, da ne
sliši, si svoje življenje kraj-
ša z gledanjem televizije in
branjem. Povila je tri hčer-
ke Marijo, Ljudmilo in Bro-
nislavo, sedaj pa ji veselje
delajo šest vnukov in trije
pravnuki.
D. NARAGLAV
Marija Ramšak s svojimi gosti iz KS in KO RK Galicija.
NA KRATKO
iUiinistrstvo in samoprispeveic
za šolo
Ministrstvo za šolstvo in šport bo v prihodnjih treh letih z
80 milijoni tolarjev sofinanciralo izgradnjo nove podruž-
nične šole Andraž z vrtcem in telovadnico. Letos bodo s
sredstvi samoprispevka krajanov Andraža kupili zemljišče
in pripravili ustrezno dokumentacijo za gradnjo nove šole z
vrtcem in telovadnico.
Karitas za delavce
Dekanijska Karitas Petrovče je za delavce podjetja Zarja
Scala, ki je v stečaju, pripravila 69 prehrambenih paketov v
vrednosti 5 tisoč tolarjev. S tem so poskušali pri Karitas vsaj
nekoliko omiliti stisko v družinah posameznih delavcev.
Ob jubileju brošura
Na jubilejnem, 30. občnem zboru so se zbrali preboldski
planinci, ki bodo jubilej še posebej slovesno proslavili jutri,
12. aprila. Na zboru je predsednik Karli Sater poudaril pred-
vsem aktivnosri pri domu pod Reško planino. V programu
dela za letos je največ pozornosti namenjene praznovanju
jubileja, ki ga bodo poleg razvitja prapora obogatiH z bro-
šuro z več kot 150 fotografijami in zanimivimi članki o
delu in zgodovini društva.
IzobraŽevanje za jamarje
v preboldski graščini so se na občnem zboru zbrali ja-
marji, ki so po poročilu predsednika Edvarda Tominška
spregovorili o delu v lanskem letu, ko so pripraviH 52 raz-
ličnih akcij ter izvedli veliko raziskovalnih aktivnosti. Po-
leg zanimivih odkritij so preboldski jamarji poskrbeli za
dodatno izobraževanje, ki mu bodo veliko pozornosti na-
menili tudi v letos. T. T., D. N.
Št. 15-11. april 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
novi T
Občinstvu sta nekaj izbranih del na svoj način predstavila igralca Jožef Ropoša in Barbara Vidovič, za
odlično glasbo so poskrbeli Fake Orchestra, klovnovski vložek pa je prispeval simpatični Bufeto.
Besede kot
začimbe
v športni dvorani Janina
v Rogaški Slatini je petkov
večer minil v znamenju
smeha in odlične glasbe, ki
sta bila gonilo letošnje Bor-
ze humorja, ki ga Občina
Rogaška Slatina prireja že
sedmo leto zapored. Med 116
prispelimi deli na literarni
natečaj je tričlanska komi-
sija izbrala šest nagrajen-
cev in pet prejemnikov priz-
nanj.
Tema letošnjega natečaja
je bila Politični kabaret, ki
je bil kot naročen za letoš-
nje volilno leto. Žirija v se-
stavi Matija Logar, France
Forstnerič in Bojan Schwent-
ner je prispevke razvrstila
glede na humornost vsebi-
ne in duhovit načina pisa-
nja. Nekaj od teh sta jih ob-
činstvu predstavila tudi gle-
dališka igralca Jožef Ropo-
ša in Barbara Vidovič, za glas-
beni del pa so z nadvse raz-
gibanim repertoarjem poskr-
beli enkratni Fake Orchestra
iz Ljubljane.
Med enajstimi izbranimi
avtorji so nagrade letos pre-
jeli Tarcisia Galbiati iz Ljub-
ljane, Uroš Vošnjak iz Bre-
zovice, Jana Kolarič iz Ljub-
ljane, Jože Petelin iz Ljub-
ljane, Dimitrij Kralj iz Izole
in Celjan Anton Šepetavc.
Priznanja so si prislužili Mi-
lan Petek iz Nove Gorice, Bo-
jan Foršček iz Ljubljane, Sil-
va Mizerit iz Domžal, Mla-
den Pahovič iz Portoroža in
Uroš Vošnjak iz Brezovice.
»... jeza, togota in srd sa-
mi po sebi ne morejo v člo-
veku tako zdravilno potešiti
ogorčenja in ohladiti svete je-
ze, kakor lahko to storijo be-
sede humorja, tiste kot bri-
tev ostre besede, ki režejo, a
ne koljejo, tanke šibe, ki kot
božja mast skelijo, a nazad-
nje odpustijo in zacelijo...«
je v poročilu o delu komisi-
je zapisal njen predsednik Bo-
jan Schvventner in dodal, da
so se njihove želje vsaj delo-
ma uresničile. Politični hu-
mor pri nas, kot je še dejal,
namreč žal še nima dovolj os-
trih zob in predirnih sporo-
čil, vsekakor pa se kakovost
del vztrajno izboljšuje.
B. JANČIČ
Nlemeiito
Biščak
Dolgost politike je
kratka.
Kaj je politikov zasula
že lopata!
Odprta dan in noč so
stranke vrata,
al' konca stolčka ne
pove nobena pratka!
Kdo je mar?
v Ljubljani z vi pa en
visok gospod,
ki vzeli so mu avto, ko
skakal je čez plot.
Anton Šepetavc, letošnji
nagrajenec iz Celja
Praznik občine
Kozje      i
Od petka, 12. aprila, pa
do petka, 10. maja, bo v ob-
čini Kozje ob letošnjem
prazniku vrsta prireditev.
Jutri bo v osnovni šoli Kozje
literarni večer z mlado pe-
snico Matejo Trunk, ki je
izdala prvo pesniško zbir-
ko V meni je nemir.
13. aprila pripravlja Šport-
no društvo kozje memorial
dr. Antona Soka za košarkarje
veterane, 14. aprila pa bosta
občinski prvenstvi v namiz-
nem tenisu in badmintonu ter
ob 15. uri koncert znanega
harmonikarja Franca Rajgla
z Veternika v gasilskem do-
mu v Kozjem. Nastopili bo-
do Franc Rajgl z vokalno sku-
pino Trs, ansambel Franca
Miheliča, Cita Galič s pevci
iz Marija Reke, Vaški vese-
ljaki iz Dobja, Navihanke,
Jernej in Marko, Mladi ko-
renjaki iz Oplotnice, Modri-
jani, harmonikarji Francija
Rajgla in pevski zbor Buče.
Slovesna seja občinskega
sveta bo 19. aprila (praznik
je 15. aprila), na njej bodo
podelili tudi občinske nagra-
de. Najvišje občinsko prizna-
nje, plaketo bo dobil Jože Gra-
dišek iz Kozja, denarni nagradi
Tenis klub Kozje in Mladin-
ska gledališka skupina s sek-
cijo Zvonček Podsreda, priz-
nanja pa Karate klub Kozjan-
sko, Dušan Kocman Lesično
in Edita Leskovšek iz jj
pri Kozjem. Izredni pS
nji bosta dobila harm«
Franc Rajgl in Peter a3
vič iz Lesičnega za poM
Več prazničnih priredj^
bo tudi v Kozjanskem
v Podsredi ter ostalih ve«
občinskih krajih. V Po,j^
di pripravljajo projekt ,j
lenih dnevov« s strokovno;
skurzijo po poteh Via his|
rica, v osnovni šoli Lesid
bodo zaključili projektom
balaži, v športnem patj
Kozje bo 12. osnovnošolsj
atletska olimpiada in naj
silskem domu Lesično odld
je kipca sv. Florjana.
TONE VRjy
Šolska kuhinja v Kozjem
Zaradi neustreznosti šol-
ske kuhinje v osnovni šoli
Kozje so se morali lotiti pri-
prav za dozidavo in razširi-
tev objekta, sicer obstojajo
možnosti, da bodo obstoje-
čo kuhinjo, veliko skronmih
27 kvadratnih metrov (po nor-
mativih ministrstva za šols-
tvo bi morala biti kuhinja za
devetletko velika 110 kva-
dratnih metrov), zaprli.
V na zadnji seji sprejetem
proračunu občine Kozje za le-
to 2002 v višini 464 milijo-
nov tolarjev je med tremi več-
jimi investicijami na prvem
mestu prav posodobitev kuhi-
nje v vrednosti 25 milijonov
tolarjev. Po besedah tajnice
občine Kozje Suzane Kunst
(na sliki) bo velenjsko pod-
jetje Profil v prihodnjem me-
secu pripravilo projekte, ki so
ga izbrali kot najboljšega na
javnem razpisu. Po pridobitvi
gradbenega dovoljenja bodo
med počitnicami začeli graditi.
Novogradnja bo velika 38 kva-
dratnih metrov, obnovili bo-
do tudi obstoječih 78 kvadrat-
nih metrov s kuhinjo, jedilni-
co in sanitarijami. »Skupaj z
opremo bo potrebno odšteti
25 milijonov tolarjev, 60 od-
stotkov potrebnega denarja bo
prispevalo ministrstvo za šols-
tvo. Če bi se posodabljanje ku-
hinje zavleklo, si bomo v za-
četku novega šolskega leta po-
Suzana Kunst
magali s kuhinjo v osnovnij
Lesično ali v vrtcu,« pravi Ki
stova. TONE VRAf
Čiščenje jablan in
informacijske table
v Kozjanskem parku so postavili enajst informativnih tabel ter tako tudi uradj
označili 196 kvadratnih kilometrov veliko območje. Tako bodo obiskovalci vedeli
se začne meja enega izmed treh slovenskih naravnih parkov.
V njem nadaljujejo tudi s čiščenjem sadovnjakov jablan in hrušk, na novo so obrezali
1200 dreves, v zadnjih letih skupaj 4500. Aprila bodo pripravili več čistilnih akcij ter 19.
20. aprila zelene dneve z otvoritvijo razstave o sedmih vrstah orhidej, ki rastejo na Boču
ekskurzijo po novi turistični poti Via historica z ogledom rastišča encijana pri Sv. Lovreni
Maja bodo začeli s prvimi glasbenimi prireditvami, ki jih je v letošnjem programu nfl
go manj kot prejšnja leta, samo deset. Zmanjšali so tudi število seminarjev za razlii
glasbila, saj bodo letos pripravili samo enega za pozavno.
Priznanja najboljšim vinogradnikom
Društvo vinogradnikov
in kletarjev »Trta« iz Šmar-
ja pri Jelšah je v sodelova-
nju s šmarsko kmetijsko
svetovalno službo nedavno
pripravilo že tradicionalno
ocenjevanje vin šmarsko-
virštanjskega vinorodnega
okoliša. Največ pohval si je
prislužilo Vinogradništvo
Čebular iz Polžanske Gor-
ce.
Komisiji, ki sta ocenili kar
278 vzorcev različnih sort in
letnikov, je vodil mag. An-
ton Vodovnik iz Kmetijsko
gozdarskega zavoda Maribor,
priznanja in diplome najbolj-
šim vinogradnikom pa so po-
dehli v gasilskem domu v
Šentvidu pri Grobelnem. V
uvodu je zbrane nagovoril
predsednik šmarskega druš-
tva vinogradnikov in kletar-
jev »Trta« Jani Vreze in ob
tej priložnosti opozoril na te-
žave, ki jih pestijo. Trn v pe-
ti je zlasti zakon, ki prepo-
veduje oglaševanje vina.
Priznanja in diplome so-
delujočih na ocenjevanju sta
podelila šmarski župan Jo-
že Čakš in enologinja Joži-
ca Jesenek, ki je bila tudi
sicer članica ocenjevalne ko-
misije. Po predstavitvi pote-
ka ocenjevanja je podala oce-
no za letnik 2001, ki je požel
odlične ocene. Zaostajali pa
niso tudi vsi ostali, saj je
skupno povprečje znašalo
kar 17,77 točke.
Najvišje ocenjena vina so
bila renski rizling, sivi pinot
in chardonnay Vinogradniš-
tva Namurš iz Tinskega, be-
la zvrst Ogrizkovih iz Gabr-
nika in Stanka Užmaha iz
Šmarja pri Jelšah, laški riz-
ling Gregorja Rupnika iz Pol-
žanske Gorce, šipon Rajka
Čretnika iz Šmarja pri Jelšah,
beli pinot Simone Drofenik
iz Plata, sauvignon Ivana Ko-
larja iz Sp. Ponkvice, modra
frankinja Sonje Drofenik iz
Plata in rdeča zvrst Ivana Je-
zovška iz Sp. Selc. Med pre-
dikatnimi vini si je najvišje
ocene prislužil renski rizling
- suhi jagodni izbor Ane Zo-
•rin iz Lovnika.
B. JANČIČ
Št. 15-11. april 2002
ednik
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
poln in barvit zvolc
jzza baročniii zidov
orgle v cerkvi sv. Martina na Ponikvi so denar, blizu 130 tisoč evrov,
zbirali dobra tri leta
.^Ponikvi so konec ted-
fgdstavili nove orgle v
sv. Martina. Orgle
jsoboto zvečer preizku-
.yodja škofijske orgel-
,(jelavnice Brane Košir,
jjgsor Akademije za
ijljo v Ljubljani Tone Po-
jjK ter domači organist-
^^dreja Galuf in Suza-
Kožanc, slovesnosti pa
55 nadaljevale tudi v ne-
Ijo, ko je slovesno mašo
blagoslov orgel vodil ma-
vrski škof dr. Franc
jmberger.
po besedah župnika Mi-
iHermana, ki je v sode-
f^iiju z župnijskim pasto-
liim svetom ter ob veliki
jpori krajanov Ponikve
jj vodil nakup novih or-
Isega želja po novih or-
ihže leta nazaj. »V cerkvi
Martina smo imeli do-
ili 150 let stare orgle, ki
že več kot dve desetletji
»delovale. Želeli smo si
vih in pred dobrimi tre-
leti smo začeli z zbira-
in denarja,« pravi župnik
rman in dodaja, da so ve-
0 denarja zbrali krajani,
io konec tedna poskrbe-
idi za pogostitev ob pred-
ritvi orgel, nekaj so pri-
knili v občini Šentjur,
!cej darovalcev pa je bi-
ludi iz krajev izven žup-
ie ter med romarji, ki
dnja leta dokaj množič-
1 prihajajo v rojstni kraj
itona Martina Slomška.
Zbrati je bilo treba namreč
le nekaj manj kot 130 tisoč
evrov.
Dokaj zahtevno je bilo tudi
zbiranje najprimernejšega
instrumenta za arhitekturno
bogato baročno cerkveno po-
slopje, z značilnimi posli-
ka vami iz konca 19. stolet-
ja. Svojstveni cerkveni aku-
stiki so najbolj ustrezale or-
gle s petindvajsetimi registri,
ki so jih izdelali v škofijskih
orglarskih delavnicah. V cer-
kev so jih namestili januar-
ja letos, slovesno predstavi-
tev z blagoslovom maribor-
skega škofa dr. Kramberger-
ja pa pripravili ta konec ted-
na.
Na slovesnosti so nasto-
pili tudi pevci mešanega in
otroško-mladinskega zbora
župnije Ponikva ter gostja,
sopranistka Andreja Za-
konjšek. S solistko mari-
borske Opere ter organist-
ko Suzano Rožanc priprav-
ljajo v cerkvi sv. Martina
znova koncert konec mese-
ca, 27. aprila, konec junija
pa bo na Ponikvi koncerti-
ral Matej Podstenšek, ki je
pred kratkim magistriral na
graški glasbeni akademiji.
»Z novimi orglami,« napo-
veduje župnik Herman, »bo-
mo na Ponikvi lahko spet
obogatih koncerte, ki jih v
cerkvi pogosto pripravlja-
mo.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Za novimi orglami v cerkvi sv. Martina na Ponikvi se od januarja
izmenjujeta domači organistki Andreja Galuf in Suzana Rožanc.
NA KRATKO
Predlogi za grbe
v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imeno-
vanja laškega občinskega sveta do 10. maja sprejemajo
predloge, komu podeliti letošnja občinska priznanja.
V Laškem podeljujejo zlate občinske grbe, število najvišjih
občinskih priznanj pa v koledarskem letu ni omejeno. Dru-
gače je s srebrnimi grbi, ki jih kot vzpodbudo za nadaljnje
delo in hkrati zahvalo za dosežke v krajšem časovnem ob-
dobju, letno podelijo največ tri. Predloge, z natančnimi pi-
snimi obrazložitvami, komu letos podeliti najvišja občinska
priznanja, bodo v Občini Laško sprejemali do 10. maja.
Denar za mlade z razpisom
V Občini Šentjur še do 19. aprila sprejemajo prijave na
javni razpis za sofinanciranje letošnjih programov, na-
menjenih mladim.
Prijavijo se lahko društva in organizacije, ki na območju
šentjurske občine pripravljajo akcije za otroke in mladino,
pa le-te niso financirane iz drugih proračunskih postavk. Če
s spomladanskim razpisom v Šentjurju ne bodo razdelili
vsega denarja, ki ga imajo pripravljenega v ta namen, bodo
javni razpis znova objavili septembra.
Mi smo pomlad
v organizaciji šentjurske območne izpostave Javnega
sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih
društev Šentjur bo danes, v četrtek ob 17. uri, območna
revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin
Šentjur in Dobje.
V Kulturnem domu Šentjur se bo predstavilo 12 pevskih
zborov; od tega otroški pevski zbori Glasbene šole skladate-
ljev Ipavcev ter osnovnih šol Dobje, Slivnica, Dramlje, Plani-
na, Hruševec in šentjurske Franja Malgaja ter mladinski zbo-
ri iz Planine, Slivnice, Dobja, Dramelj in Hruševca.       IS
Tolarji na račun otrok
Država Šentjurčanom letos priznava slabih 8 odstot-
kov višji znesek primerne porabe na prebivalca, poviša-
nje pa gre na račun organizacije šolskih prevozov ter
zagotavljanja predšolske vzgoje.
V finančni izravnavi nekaj več kot 79 tisoč tolarjev na prebi-
valca je vračunanih dodatnih 233 tolarjev za šolske prevoze ter
800 tolarjev za področje predšolske vzgoje. V organizaciji šol-
skih prevozov, s katerimi so imeli v občini zaradi razgibanega
terena in dokaj redke poseljenosti pretekla leta veliko težav in
visoke stroške, nove težave pričakujejo spet jeseni.
Iz celjskega Izletnika, ki zagotavlja glavnino šolskih pre-
vozov v občini, so jih namreč že obvestili, da bi bila ob
morebitnem zamiku začetka pouka, za katerega se zavze-
majo v celjskih srednjih šolah, potrebna tudi revizija šol-
skih prevozov v šentjurski občini. IS
lubilej laške pihalne godbe
^halna godba Laško letos zaokrožuje jubilejnih 140 let svojega obstoja. Sestavlja
'^^ godbenikov vseh generacij, iz leta v leto pa se povečuje število mladih, ki priha-
laške glasbene šole. Strokovni vodja godbe je dirigent Ivan Medved, vaje pa
'*)o vsak torek in petek po dve uri v prostorih Kulturnega centra Laško.
,'halna godba nastopa tudi na različnih prireditvah v tujini; pred dvema letoma so gosto-
Nemčiji, leto poprej v Švici. Med svoje najpomembnejše nastope štejejo vsakoletni
^^'cionalni novoletni koncert v Zdravilišču Laško, ko zaigrajo zelo raznovrstno glasbo. V
'■^'ku maja godbeniki načrtujejo intenzivne vaje v Opatiji, kjer se jim bo pridružil tudi
Mustarbašič. Pod njegovim mentorstvom bodo pripravljali program za jubilejni kon-
'''' l^i bo 10. julija v Laškem, godbeniki pa bodo med drugim zaigrali tudi Mustarbašičeve
J^dbe za orkester in solistko Nušo Derendo. Na jubilejnem koncertu bo godba premierno
r^^jla tudi suito Emila Glavnika z naslovom Tam za laškim gričem, napisano prav za njih.
.^ška godba se s svojim zabavnim programom udeležuje tudi raznovrstnih parad, preko
^po se godbeniki povezali z Vinkom Štruclom, ki je zanje napisal že mnogo koračnic.
■^evijskega programa godbe pa je tudi mažoretna skupina, ki jo že desetletje vodi
•jtorica Majda Marguč. Po intenzivnih vajah se bodo godbeniki udeležili še srečanja
^ na Dunaju, kamor so jih med 31. majem in 2. junijem povabih kot predstavnike
^^nije na festivalu avstrijskih godb. ANA LAVRINC
Veterani s spominskimi
medaljami
v Rimskih Toplicah so
se v petek zvečer na volil-
nem zboru sestali člani laš-
kega Območnega združe-
nja veteranov vojne za Slo-
venijo, ki šteje 91 vetera-
nov z območja občin Laš-
ko in Radeče.
Na zboru so ocenili pre-
teklo delo ter sprejeli pro-
gram dela za letos, hkrati pa
vsem članom podelili tudi
spominske medalje ob 10-let-
nici samostojne Slovenije.
Območno združenje po be-
sedah predsednika Mirana
Kačiča aktivno deluje tudi
v zvezi združenj, doma pa
precej pozornosti namenja-
jo tudi družabni in rekrea-
tivni dejavnosti članov. V pe-
tek pa so med drugim izvo-
lili tudi novo vodstvo zdru-
ženja; predsednik ostaja še
naprej Miran Kačič, njegov
namestnik je Boštjan Rav-
nikar, sekretar Janko Fra-
netič, člani predsedstva pa
Dani Lapornik, Drago
Ožek, Matjaž Turnšek in
Mladen Soltič.
IS,
Foto: MAJA SOJČ
Poročilo o doslej opravljenem delu v območnem združenju veteranov je podal predsednik Miran Kačič (na
čelu omizja).
Št. 15-11. april 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Nesposobna
državna
birokracija
V Vinski Gori razpeti med Velenjem in Žalcem -
Velenjčani zahtevajo ter minski plan
Krajani Vinske Gore so
že skoraj osem let razpeti
med Velenjem in Žalcem. V
Velenju urejajo zadeve lo-
kalnega pomena, saj sodi
krajevna skupnost k Mest-
ni občini Velenje. Vse dru-
ge zadeve, med drugim
davčne in geodetske stori-
tve, izpiske iz zemljiške
knjige, šolske, gospodar-
ske, sodne ali inšpekcijske
zadeve pa morajo urejati v
Žalcu.
Velenjčani so pristojna mi-
nistrstva že večkrat opozar-
jali na nemogoč položaj, mi-
nuli petek pa še enkrat spre-
govorili o pobudi za uskla-
ditev meje med Mestno ob-
čino Velenje in Upravno enoto
Žalec. Potjudo so ponovno
poslali premieru dr. Janezu
Drnovšku in posameznim mi-
nistrstvom, saj so v Velenju
prepričani, da je treba prob-
lem urediti celovito. Minister
za notranje zadeve Rado Bo-
hinc je pred časom predla-
gal, da takoj prenese »svoje«
pristojnosti, vendar v Vele-
nju pravijo, da bi s tem kra-
jane le še bolj zbegali in jim
zakomplicirali življenje.
»Gre za večji poseg, ne le za
matične zadeve in vozniška
dovoljenja. Pred 40 leti so za-
deve brez težav prenesli iz Ve-
lenja v Žalec. Takrat je bila
birokracija to sposobna ure-
diti, danes pa se problem vle-
če že toliko let,« je poudaril
velenjski župan Srečko Meh,
ki je omenil, da se je KS Vin-
ska
Krajani Vinske Gore bo-
do, če položaj ne bo urejen,
v primeru predčasnih voli-
tev jeseni na isti dan svet-
nike in župana volili v Ve-
lenju, predsednika repub-
like pa v Žalcu.
Gora dobro ujela z velenj-
sko občino, vendar pa bo po-
trpljenja prebivalcev najbrž
počasi konec. »Krajani ima-
jo vsaj dvakrat več poti, kot
je normalno. Stanje sicer ni
kaotično, je pa nevzdržno in
neumno, poleg tega pa brez
potrebe mučimo ljudi,« je po-
vedal župan Meh.
V Velenju menijo, da je ob
sedanjem spreminjanju lokal-
nih meja in bližajoče volitve
pravi čas tudi za rešitev prob-
lema krajanov Vinske Gore.
O težavah so večkrat govorili
tudi v državnem zboru, ki pa
po besedah poslanca Bojana
Kontiča ni pristojen za tovr-
sten prenos. Najprej so jim
pristojni odgovarjali, naj po-
čakajo na upravne okraje, se-
daj naj bi čakali na ustanav-
ljanje pokrajin - v ta projekt
pa poslanec Kontič dvomi, da
bo uresničen. O nesmiselno-
sti položaja je govoril tudi pred-
sednik KS Vinska Gora Franc
Sever, ki je opozoril na pre-
cejšnje težave pri pridobiva-
nju zemljiško knjižnih izpisov.
»Sprašujemo se, če ta vla-
da res ne razume drugega na-
čina dogovarjanja, kot da za-
preš cesto,« se je spraševal žu-
pan Meh, ob tem opozoril še
na prošnje za ureditev ceste
Arja vas - Velenje. Vseeno bo-
do Velenjčani še naprej zgolj
z argumenti poskušali doseči
terminski plan, v katerem bi
točno določili čas za prenos
pristojnosti na državne usta-
nove v Velenju.
URŠKA SELIŠNIK
Za konec so se na Golico skupaj podali Darkovi harmonikarji in Suška banda.
Večer harmonik in godbe
V soboto so v kulturnem
domu na Rečici pripravili
vesel glasbeni večer, na ka-
terem so se predstavili »har-
monikarski učenci« doma-
čina Darka Atelška.
Darko poučuje igranje na
harmoniko kar precej Zgornje-
savinjčanov različnih starost-
nih obdobij. Na sobotnem kon-
certu se je predstavilo 19 naj-
boljših učencev, med njimi pa
so izstopali najmlajši Grega
Tratnik, Matija Veninšek, Mi-
ha Prušnik in Jure Šmigovc.
Harmonikarji so v goste po-
vabili tudi člane Suške ban-
de. Pred skoraj 90 leti je v
kraju Dol Suha v bližini Re-
čice že delovala godba, se-
danji člani bande pa so se
zbrali zaradi stave, ki so jo
skleniU mladi Sušani. V sla-
bem letu dni so se mladi ob
pomoči Darka Atelška in ne-
katerih izkušenih glasbeni-
kov naučili dovolj, da so lahko
nastopili na sobotnem kon-
certu. Seveda niso pozabili
povedati, da so zaradi njiho-
vega igranja še lani od;
kove hiše zbežale vse %
in da pravzaprav nikolii
nameravali naslediti su:
godbenikov. Vendarle s;
zaradi želje in tudi ide,
so v kraju živele dolga;
poimenovali Suška bai.
Sobotni koncert, ki gaje
vezoval Darko Žvižej, jf
za Suško bando prvi javni
stop pred domačim obr
tvom v nabito polni dvoi
rečiškega kulturnega dc:
Velenjčani
na
švedskem
taboru
V nedeljo se je na 10-
dnevni tabor na Švedsko
odpravilo 8 mladih Ve-
lenjčanov, ki se bodo ude-
ležili mednarodnega de-
lovnega tabora v mestu
Boras.
Skupina mladih, ki de-
luje pod okriljem velenj-
skega mladinskega centra,
se je prijavila na medna-
rodni razpis programa
Evropske unije Mladina, v
sodelovanju s kolegi iz dru-
gih evropskih držav pa so
pripravili projekt z naslo-
vom Izboljšanje samozau-
panja in odgovornosti. Pro-
jekt je bil na razpisu spre-
jet in bo v veliki meri sofi-
nanciran iz evropskih skla-
dov. Osnovna ideja projek-
ta je, da bi se mladi na de-
lovnem taboru s tako ime-
novano delovno terapijo
naučili socialnih veščin, ki
jim bodo v pomoč pri na-
daljnjem življenju v lokal-
ni družbeni skupnosti. Pro-
jekt predvideva kontinui-
rano izvedbo mednarodnih
taborov v prihodnjih letih,
in sicer izmenjaje v petih
sodelujočih državah.
Na prvem mednarod-
nem taboru na Švedskem
bo sodelovalo 40 udeležen-
cev iz 5 evropskih držav.
Na taboru se bodo izvaja-
le aktivnosti, ki bodo na-
menjene preprečevanju na-
silnega in kriminalnega ob-
našanja mladih ter med-
kulturnemu učenju.
L.O.
Ekipe za državne
prvenstvo
Minulo soboto sta mladinska odseka mozirske|
rečiškega planinskega društva pripravila tretjo med
tveno orientacijsko tekmo, ki se je je udeležilo 45
zgornjesavinjskih in šaleških društev.
Po tekmovanju so izbrali po dve najboljši skupini iz\
kategorije, ki bosta maja zastopali svoje planinsko dr
na državnem tekmovanju. V kategoriji A (učenci do 6. i
da OŠ) bosta tekmovali ekipi Velenja in Mozirja, v kate
B (osnovnošolci od 7. do 9. razreda) Rečice in Ljubne
kategoriji C (od 1. letnika srednje šole do vključno 26
starosti) Šoštanja in Gornjega Grada, v kategoriji D (ii
člani od 27. do vključno 39. leta starosti) Rečice in V\
Gore, v kategoriji E (starejši člani od 40. leta naprej) Gfl
ga Grada in Ljubnega ter v kategoriji F (družine) Reči
Vinske Gore.
Četrt stoletja
Gorenjevih pevcev
Minuli četrtek so v velenjski glasbeni šoli pripravil''
vesnost ob 25-letnici Mešanega pevskega zbora Goff'
Na slovesnosti je predstavnica velenjskega sklada
kulturne dejavnosti ter zveze kulturnih društev NevaTt'
puš spregovorila o pomenu delovanja zbora za Šalešk"
lino ter se pevcem zahvalila za plodno sodelovanje. Ob'
so Aniti Dušak, Nataši GrobeJnik in Karmen Pečnik p""
li bronaste, Nadi Katic in Zlatku Novaku pa srebrne
sove značke. Najvišje priznanje, zlate Gallusove značl<^
so prejeli Darinka Hofinger, Ivan Sotošek in Slavko ^
(na posnetku).
Šaleški akademski pevski zbor med vajo v Gradežu.
Odlično za velenjske pevce
Iz italijanskega Gradeža so se v Velenje vrnili člani Šaleškega akademskega pev-
skega zbora.
Velenjski zbor, ki ga vodi priznana zborovska dirigentka Danica Pirečnik, je na mednarod-
nem zborovskem tekmovanju Isola del Sole sodeloval v kategoriji komornih zborov, kjer je
osvojil 1. mesto in dosegel zlato diplomo. V kategoriji sakralne glasbe so velenjski pevci
osvojili zlato diplomo, po točkah pa so zaostali samo za najboljšim zborom iz Latvije.
Dirigentka Danica Pirečnik je prejela posebno nagrado kot najboljši dirigent festivala.
US
Dobrodelni županov ples
Več kot milijon tolarjev v dobrodelne namene so zbrali minuli petek, ko je župan
Srečko Meh v velenjski restavraciji Jezero pripravil dobrodelni ples.
Zbrani denar so namenili za izgradnjo Varstveno delovnega centra Velenje. Županov ples
so s svojimi nastopi popestrili Robert Guter žur bend, plesni par plesne šole Devžej, pevka
Agata Šumnik Zgonc in igralec Marko Mandič. BS
Št. 15-11. april 2002
.iDNIK
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Kdo
r
onesnažuje
Dravinjo?
Slovenskih Konjicah so nezadovoljni z delom celjske
enote inšpektorata za okolje in prostor
pjiški svetniki se očit-
^vedajo pomena ohra-
jja kakovosti vodoto-
jod katerih je odvisna
kakovost pitne vode,
lj so se odločno odzvali
|0 njihovem mnenju sla-
idpravljeno analizo raz-
L,v za nedavno onesna-
[je reke Dravinje.
[jed dobrim mesecem so v
lojah v bližini Slovenskih
pjic opazili, da je reka Dra-
janenavadne barve. Na inš-
^oratu RS za okolje in pro-
i(SO vzeli vzorce, vendar ni-
Imogli ugotoviti, kdo je kri-
t, Inšpektorji so ob analizi
bvili, da je vzrok onesna-
[osti reke Dravinje surovi-
jlatex, ki jo uporabljata Ko-
jsKonex in Konitex, toda ob
[gledu obeh podjetij niso
finič otipljivega. Čistilna
piava v Konus Konexu tistega
U obratovala, en dan prej
jeobratovala normalno. Tu-
rKonitexu tisti dan ni bilo
posebnosti v proizvodnji, be-
la barva v reki pa bi lahko na-
stala le, če bi latex preko ka-
nalizacije odtekel v Dravinjo.
V obrazložitvi, ki jo je občin-
skemu svetu poslal Aleksan-
der Bukanovsky, vodja celjske
območne enote Inšpektorata
za okolje in prostor, bi naj bil
krivec neznani občan, ki je na
domačem dvorišču opral sod,
v katerem so bili ostanki late-
xa.
Inšpektoratu RS za okolje
in prostor. Območna enota Ce-
lje, so zaradi takšnega poroči-
la svetniki naslovili ostro kri-
tiko in pozvali gospodarsko
družbo Konitex d.o.o. iz Slo-
venskih Konjic k predložitvi
načrtovane ureditve čiščenja
odplak iz proizvodnega pro-
cesa. S poročilom so bili po-
leg občinski svetnikov neza-
dovoljni tudi v Ribiški sekciji
Slovenske Konjice.
Ob širši razpravi o stanju
vodotokov na območju ob-
čine so se konjiški svetniki
odločili, da bodo občinama
Zreče in Vitanje poslali po-
ziv za bodoče skupne aktiv-
nosti za zaustavitev vseh vrst
onesnaženj vodotokov in za
osveščanje vseh onesnaževal-
cev za skrbno ravnanje z oko-
ljem. Javno komunalno pod-
jetje Slovenske Konjice bo-
do pozvali k izdelavi termin-
skega plana priprave ločenih
kolektorskih sistemov s prgd-
videno dinamiko dograjeva-
nja. S pomočjo medijev bo-
do občane obveščali o skrbi
občinskega sveta za čisto oko-
lje in jih pozvali k skrbne-
mu ravnanju z okoljem, saj
lahko le vsi skupaj zagotovi-
jo zmanjšanje onesnaženja vo-
dotokov, predvsem reke Dra-
vinje s pritoki. Pri osvešča-
nju prebivalcev bo sodelovalo
tudi Društvo za trajnostni raz-
voj Dravinjske doline, ki na-
daljuje delo Lokalne agende.
MILENA B. POKLIC
Štorklji preselili gnezdo
Štorkljo iz Arclina pri Voj-
niku, ki se je v začetku apri-
la vrnila iz južnih krajev,
je pričakalo novo domova-
nje. Zaradi dotrajanega le-
senega droga, na katerem je
spletla gnezdo, so morali v
Elektru Celje pred vrnitvijo
poskrbeti za selitev.
Gnezdo so prejšnji mesec
prenesli na nov betonski drog,
kar so storili v sodelovanju
med delavci nadzorništva v
Vojniku in gradbeno montaž-
no skupino iz Celja. Bela štor-
klja je namreč zavarovana vr-
sta živali, ki jo ščitijo poseb-
na uredba ter budne oči varu-
hov in ljubiteljev narave.
Vznemirjanje in preganjanje
ptice je seveda kaznivo.
Prvo premestitev štorklji-
nega gnezda v naših krajih je
opravil Elektro Celje leta
1998, na Lopati pri Celju. Pri
tem niso imeli sreče, saj se
bela štorklja vanj ni hotela
vrniti. V Gorici pri Slivnici,
kjer so jo bili prisiljeni pre-
mestiti pred dvema letoma,
je bilo drugače, saj ga je za-
varovana žival posvojila.
V Elektru Celje so morali
opraviti letos kar dve preme-
stitvi gnezd. Nekaj dni pred
Prizor, ki je razveselil vse ljubitelje narave. Štorklja v Arciinu, ki se je
letos vrnila že v začetku aprila, se je s selitvijo strinjala.
letošnjo selitvijo v Arciinu so
morali premestiti tudi štor-
kljino gnezdo v samem sre-
dišču Šentjurja, kjer so po-
dirali neko zgradbo. Tam je
bila selitev še zahtevnejša,
opravili pa so jo v sodelova-
nju med podjetjem Robotra-
de, občino, slovenskim druš-
tvom za opazovanje in preu-
čevanje ptic ter lovsko inš-
pektorico iz Celja. O skrbi
Elektra Celje za zavarovane
štorklje se je pohvalno izra-
zila tudi pristojna inšpekto-
rica Andreja Ratajc.
Štorklje, ki nas zapustijo av-
gusta, so se letos vrnile prej
kot po navadi. Tako v Arcii-
nu kot v Šentjurju so dom na
novi lokaciji takoj posvojile.
BRANE JERANKO
Uspešna smučarska
sezona končana
v nedeljo, Z aprila, so po 132 dneh zaključili smučar-
sko sezono na Rogli. Smučarski center je obiskalo re-
kordnih 239 tisoč smučarjev.
»Množica zadovoljnih smučarjev je sad naših dolgoletnih
prizadevanj za usposobitev kadrov in vlaganj v naprave in
umetni sneg. Brez tega danes ne bi bilo razlogov za zado-
voljstvo z uspešno zimsko sezono,« poudarja direktor Unior
Turizma Maks Brečko. MBP
NA KRATKO
Čiste Konjice
Pri čiščenju javnih površin in črnih odlagališč v občini
Slovenske Konjice so bili poleg konjiškega komunalnega
podjetja vključeni tudi zaposleni preko programa javnih
del. Skupno so opraviU 120 delovnih ur ter zbrali dobrih 25
kubičnih metrov različnih odpadkov. (MBP)
Zbrali 14 ton oblačil
v Slovenskih Konjicah so uspešno zaključih akcijo »Kam
s starimi oblačili?«, ki so jo že četrto leto zapored organizi-
rali Območno združenje Rdečega križa, podjetje EKO in
Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Skupaj so
zbrali skoraj pet ton uporabnih oblačil, neuporabnih pa je
bilo blizu 9 ton. Neuporabna oblačila bodo v podjetju EKO
sprešali in jih namenili za nadaljnjo predelavo, uporabna
oblačila pa bodo ljudem v stiski razdelili na Območnem
združenju Rdečega križa v Slovenskih Konjicah. (MBP)
Množica ljubiteljev
matematike
v Zrečah so v soboto v organizaciji srednje kovinarske
šole pripravili regijsko tekmovanje dijakov tehniških in stroj-
nih šol v znanju matematike, na katerem se je pomerilo 160
tekmovalcev. (MBP)
20 ur na sejah OS
Konjiški občinski svetniki so imeU v preteklem letu 7
rednih sej, korespondenčnih in izrednih sej niso imeli. Vse
seje je sklical in vodil župan Janez Jazbec in na vseh je bila
zagotovljena sklepčnost. V povprečju je ena seja trajala 2,8
ure, vse skupaj pa so trajale 20 ur in 5 minut. Najkrajša seja
je trajala 2 uri in 10 minut, najdaljša pa 3 ure in 55 minut.
Na dnevnem redu je bilo skupaj 74 zadev, povprečno pa
10,5. Sprejeli so 19 odlokov in 37 sklepov. (A. F.)
Nova
stanovanja
in pošta
V petek so v Ločah slo-
vesno odprli nov poslovn^
stanovanjski objekt, vreden
120 milijonov tolarjev. V
njem je 11 stanovanj, od te-
ga eno opremljeno za inva-
lida, poleg tega pa je v blo-
ku našla prostor tudi Po-
šta Slovenije.
Pridobitev je pomembna
tako za Loče kot za konjiško
občino v celoti. »To je že drugi
večji objekt v zadnjem letu.
Stanovanjski sklad Občine
Slovenske Konice pa je vklju-
čen tudi v gradnjo še dveh. V
stanovanjskem bloku na Pre-
vratu, ki ga gradi Ingrad, bo
2 5 stanovanj, v bloku pod Ko-
njiško goro, ki ga gradi Kon-
grad, pa 20. Z njuno izgrad-
njo bodo trenutne potrebe po
profitnih in neprofitnih sta-
novanjih rešene, še letos pa
nameravamo pridobiti še ne-
kaj potrebnih socialnih sta-
novanj v Slovenskih Konji-
cah,« povzema načrte direk-
tor stanovanjskega sklada To-
maž Rihtaršič.       MBP
Dnevi Žičkega grobeljnika
I'kamnolomu v Žicah je letos že zac-
lela drobna rumena cvetlica, ki je ni
igoče najti nikjer drugje - žički gro-
Ijnik.
fo redko rastlino, ki spada v družino križ-
:inje ena od samo 22 rasdinskih ende-
tov v Sloveniji, bodo na njenem z odlo-
m konjiške občine zaščitenem rastišču
Nzirano predstavljali obiskovalcem ves
ihodnji teden, slavnostna otvoritev Dne-
" žičkega grobeljnika pa bo v nedeljo,
■aprila, ob 10. uri. Pripravljajo jo Kra-
k skupnost Žiče, Turistično društvo Žič-
jgorca, GIZ Dravinjske doline in Občina
ženske Konjice. »Seveda bodo pri pred-
'^Ijanju našega endemita sodelovali tudi
iz Osnovne šole Pod goro v Sloven-
^ Konjicah, ki so v okviru biološkega
% pod vodstvom Darinke Berdnik Gilč-
fpodrobno raziskali to rastlino in o svojih
^znanjih tudi seznanili javnost,« dodaja
*^sednik Turističnega društva Žička gorca
Bezenšek (na posnetku).      MBP
l^d šampanjske kleti do gabrovega gaja
Jjizadevanja, vdahniti
'^l^i kartuziji čim več živ-
^IJK so živahna na raz-
področjih. Poleg šam-
"^iske kleti, ki jo bo Zlati
^^e letos dokončal, so
zamislimi še apartmaji
J^8d cenovnega razreda,
^.^•^ska galerija, ureditev
J' ^ne izmed 12 samo-
^tiskih celic, ureditev
v gospodarsko po-
in sušilnica zelišč.
. ^ podobo pa bo kmalu
J^udi kartuzijanski vrt.
. ^daljevanje obnove Žičke
^^'je je seveda odvisno od
denarja, ki ga bosta za to na-
menili tako občina kot drža-
va, poudarja konjiški župan Ja-
nez Jazbec. Svoje pa bo mo-
rala doreči tudi stroka, zlasti
glede načina ohranitve samo-
stanske cerkvr, ki jo je zob ča-
sa že toliko prizadel, da se lahko
podre. Finančno in časovno
manj zahtevne so želje po za-
gotovitvi možnosti za ustrez-
ne pogoje za različna srečanja
in tabore, kot sta na primer
ekološki in duhovni, ki se je v
tišini Žičke kartuzije že zako-
reninil. Pa tudi obnova kartu-
zijanskih ribnikov, ki so se je
lotili člani Turističnega druš-
tva Špitalič, dobro kaže.
Na kartuzijanskem vrtu, kjer
so pridelovali zelišča, so ime-
li menihi nekoč prostorček za
razmišljanja in oddih. Ta ga-
brov gaj je pred leti izginil,
drevje so posekali, globoko v
zemlji pa so ostale korenine,
ki jih je mogoče še danes naj-
ti. Gabrov gaj bo spet zrasel,
saj so že posadili prvo od pe-
tih drevesc belega gabra. V sen-
ci dreves bo potem stala kam-
nita marmorna miza s klop-
jo, ki trenutno krasi prostor
za občino. Vrtove pred kartu-^
zijanskim obzidjem sta v mi-
nulih letih obnovila Slavica
in Drago Iršič, lastnika Zeliš-
čarice in prodajaln VivaSana.
Na približno pol hektara veli-
kem zemljišču je 34 gredic,
na katerih rastejo zelišča za čaje
in čajne mešanice, zdravilna
zelišča in kuhinjske začimbe.
Slavica Iršič pravi, da name-
ravajo obnoviti tudi steklenjak,
ki je bil včasih podkleten in
ogrevan. Skušali ga bodo ob-
noviti prav v taki podobi, ka-
kršen je bil v času, ko so v njem
vzgajali zelišča menihi.
MILENA B. POKLIC
Št. 15-11. april 2002
20
ŠPORT

Konec
šmarške
pravljice
Era potonila v pokalu, vse slabša še v DP - Publikum
deklasiral Korotan - Tudi Rudar razveselil z igro - Drugi
hat-trick Kvasa
Razočaranje po izpadu v
polfinalu pokala NZS je v
Šmartnem ob Paki veliko.
Tudi ogorčenje zaradi neus-
pehov, ki se vrstijo, pri čus-
tvenih domačinih narašča.
Šmartno se deli na več tabo-
rov in tudi »klanov«, eni
podpirajo delo Draga Ko-
stanjška, drugi spet Bojana
Prašnikarja, tretji seveda
tretjega trenerja Staneta Bev-
ca, vsi pa so si enotni pri kri-
tičnih ocenah dela Marija-
na Bloudka, ki očitno Ere
sam ne bo zapustil. A sreče
ni imel niti za kanček.
Na ligaški tekmi konec ted-
na je 700 gledalcev na Skal-
ni kleti je videlo šest golov,
le enega v domači mreži.
Izstopala Kvas
in Vidovič
Koroški nogometaši so v
Celje prišli potešeni po stav-
ki, saj so jim izplačali sko-
raj polovico dolgov, zato so
krenili motivirano, zgodba pa
se je za njih žalostno konča-
la. »V prvem polčasu smo za-
pravili nekaj stoodstotnih pri-
ložnosti, nakar je sledila še
neumna poteza Benoviča«, je
dejal trener gostov Borut Jarc,
ki je imel od 42. minute na
igrišču le še deset varovan-
cev. Celjani so pred odmo-
rom z rutinsko potezo Sama
Vidoviča povišali na 3:1, v
nadaljevanju pa zaigrali ze-
lo preudarno, a vseeno na-
padalno. Počasi so pledi mre-
žo okoli nemočnih Prevalj-
čanov, tako da je Vidovič do-
segel še svoj drugi zadetek,
po bliskoviti akciji Darka
Maletica in Roberta Kore-
na pa je drugi hat-trick v celj-
skem dresu uspel Andreju
Kvasu.
Domžalčani bodo v Celju
igrali že v soboto, kajti dan
kasneje se bo Publikum na
Skalni kleti in Olimpu namreč
posvetil obisku predstavni-
kov angleškega prvoligaša
Blackburna. Takrat bodo
celjski mladinci (14.00) proti
ajdovskim skušali ohraniti vo-
dilni položaj v DP.
Bo za Marijanom Bloudkom v
Šmartno prišel še peti trener?
Šimundža
ukanii Pojiča
Prvič se je v finale sloven-
skega pokala uvrstila drugo-
ligaška ekipa - Aluminij iz
Kidričevega, potem ko je iz-
ločila Ero. Šmarčani, ki so
na poti do polfinala zausta-
vili tri prvoligaše, so se ope-
kli prav proti najlažjemu nas-
protniku na papirju. Čeprav
so bili v Erinem taboru zelo
jezni zaradi slabega sojenja
na povratni tekmi, so televi-
zijski posnetki pokazali, da
je glavni sodnik Milan Mi-
trovič upravičeno dosodil
najstrožjo kazen v korist Ki-
dričanov. Miloš Pojič, kri-
vec za zadetek, ki je Alumi-
niju omogočil preboj v fina-
le, je sicer trdil drugače: »Šel
sem na žogo in bil prej pri
njej kot nasprotnik. Prekrš-
ka zagotovo ni bilo.« Šmar-
čanom je »življenjska« prilož-
nost splavala po Paki. Večini
igralcem je bila tekma pre-
lomna v karieri, predvsem za
izkušenejše igralce edinstve-
na priložnost, da bi kdaj zai-
grali na »evropski« tekmi.
Morda bi bilo drugače, če v
šmarškem taboru ne bi v ključ-
nih trenutkih sezone ponov-
no menjali trenerja. Po treh
uspešnih strategih na klopi
Šmarčanov, je položaj Mari-
jana Bloudka precej slabši (iz-
pad iz pokala, ena domača
zmaga in dva remija ter dva
poraza v gosteh). V nedeljo so
namreč Šmarčani za Bežigra-
dom izgubili z Olimpijo s 3:1.
Prvi zadetek so ponovno pre-
jeli po sumljivi sodniški od-
ločitvi. Andrej Tratnjek je na-
mreč precej zadržano dosodil
prekršek Petra Mernika nad
reprezentantom Žlogarjem na
robu kazenskega prostora in
Ščulac je z natančnim strelorn
premagal Roberta Srago.
Šmarčani so v drugem delu še
okrepili napad. Bloudek je v
garderobi pustil Matjaža
Štancarja, na igrišče pa po-
slal Predraga Divljaka. Uspe-
lo jim je doseči zadetek, za kaj
več pa proti razpoloženi Olim-
piji niso imeli moči.
Domači trener Mihajlo Pe-
trovič, ki je svoj klub primer-
jal z madridskim Realom, saj
si v domačem tekmovanju ne
sme privoščiti spodrsljaja, je
bil uspeha nad vedno neugod-
nimi Šmarčani toliko bolj ve-
sel. Šmarčane opravičuje pred-
vsem utrujenost od naporne-
ga ritma v zadnjih tednih. Ven-
dar se prvenstvo nadaljuje in
potrebno bo iztisniti še zad-
nje atome moči, da se obdrži-
jo na sredini lestvice, čeprav
številnim že zmanjkuje moti-
vacije in volje. Tretji poraz v
gosteh (drugi pod Bloudkovo
taktirko) je bil najvišji v letoš-
nji sezoni - z enakim izidom
so izgubili tudi v uvodnem kro-
gu lige Simobil na Bonifiki.
Koprčani so včeraj gostovali v
Šmartnem ob Paki, tekma pa
je bila za Ero zelo pomembna.
Z novim neuspehom bi na-
mreč Šmarčani potonili še
globlje, v nedeljo pa jih čaka
še neugodno gostovanje v Aj-
dovščini.
iUlujanovič
zasenčil Ariiča
Ob polčasu tekme Ob jeze-
ru je Vojislav Simeunovič v
.slačilnici zamenjal napadalca.
^Alen Mujanovič je bil prava
^osvežitev: «Po daljši prekini-
tvi zaradi težke poškodbe sem
dvakrat vskočil s klopi in za-
deval, tako da sem zelo sre-
čen. Zahvaliti se moram soi-
gralcem, predvsem Lavriču, ki
mi je tako rekoč 'serviral gol
na pladenj'!« Trener Novogo-
ričanov Pavel Pinni ni znal
razložiti, zakaj so se igralci v
drugem polčasu povlekli na
svojo polovico, njegov kole-
ga Simeunovič pa je začel v
značilnem slogu: «Ja sam ve-
seo, zelo vesel te zmage«, po-
tem pa nadaljeval: «Prišla je v
pravem trenutku. Tekma je v
popolnosti zadovoljila piis
ne.« V 85. minuti jih je sij
šokiral avtogol Joviše Kralj
viča (3:2), še bolj pa v 91,1
nuti pred domačim golj
osamljeni Matej Mavric, kij
ni znal zaustaviti žoge.  !
PETRA ŠAFRJ
DEAN ŠUSn
Foto: GAŠPER DOMJi
GREGOR KAl
Hat-trick Andreja Kvasa je najbolj razveselil Marijana Budimirja.
IHII NA PIKI
»Lavraff, igralec
prihodnosti
20-letni Klemen Lavrič
spada kljub svoji mladosti
med najboljše slovenske
napadalce, v tej sezoni Li-
ge Simobil pa je dosegel že
10 golov, zadnjega je moj-
strsko in nepričakovano za-
bil vratarju Gorice Borutu
Mavriču. Lahko bi jih mor-
da tudi več, a se dobro znaj-
de tudi v položajih, ko je
bolje podati soigralcu. To
je dokazal v soboto Ob je-
zeru, kar je poudaril Alen
Mujanovič, ki je dobil dve
žogi »kot na pladnju«.
Zadnji, odločilni »pas« mi
ni tuja zadeva, kajti v mlajših
selekcijah trboveljskega Rudar-
ja sem igral tudi malce za na-
padalcema, in se navadil, ka-
ko jih je potrebno zaposliti.
Že s 15 leti sem igral za člane,
v 12 tekmah sem dosegel tudi
približno toliko golov.
Zgodaj ste zapustili Tr-
bovlje?
Poleti leta '98 sem imel ne-
kaj ponudb, najresnejši iz Ve-
lenja in Celja. Lahko bi se
tudi drugače odločil, a mi ni
žal. Mislim, da sem storil
prav. Ni šlo toliko za denar,
razlike so bile minimalne.
Visoki ste 189 centime-
trov, kar v tujini zagotovo
niso spregledali?
Pogodba z Rudarjem m"
potekla ob koncu sezone"
nudb je bilo kar nekaj, up^
da jih bo še več. Iz zaho^
Predvsem ocl tam. Vzhod«
bila je ena ruska, me ne^
nimajo.
Vas osmo mesto Rud^f
na lestvici zadovoljuje'
Prav gotovo ne. Pričakuje
dvig, morda celo do 5.
za katerim zaostajamo 6 ti>
Naslednji tekmec bo •*
rotan. Ste si ga v nedeljo"
ledali na Skalni kleti?
Ne, pač pa je tam bil t
ner Vojislav Simeunovič'
sobotni tekmi z Gorico 5|
bil povabljen na maturant'
ples, tako da...
DEAN ŠUS"
Št. 15-11. april 2002

ŠPORT
21
Tekmovanje
izgubilo smisel
jiem tekem pada in se stopnjuje - Spet denarne težave v Šentjurju - V
zaključku pokala pričakovana četverica - Vročekrvni Ernest Novak
jjjjboljši klubi slovenske
j^rkarske lige so sredi mi-
jgga tedna odigrali sre-
nja 3. kroga v ligi za pr-
in 6. kroga v ligi za
ijjanek, konec tedna pa
l,ila v Hypo ligi ponovno
jelcinitev prvenstva zara-
j^etrtfinalnih srečanj po-
ila Spar.
I^ako se bo prvenstvo po-
00 nadaljevalo konec te-
Itedna, 13. aprila.
Neustrezni
termini
Zanimivo je, da so klubi
ligi za prvaka v mesecu dni
igrali komaj po tri tekme,
oledar, kakršnega so pri-
(avili pri osrednji košarkar-
a organizaciji, je povsem
grešen, kajti razvodenel se
tekmovalni naboj tako pri
lipah, še bolj pa pri gledal-
h, ki več ne vedo, za kaj se
e.Da je nesmisel še večji,
[do morali klubi v ligi za
raka med 1. in 22. majem
iigrati kar osem tekem, v
trnu, kakršnega nima niti
3vita ameriška liga NBA.
lo in na kakšen način bo
io to spremljal, KZS se-
da ne zanima, kot jih očit-
Hudi ne zanima dejstvo.
da se bo po osmih mesecih
igranja lige praktično vse od-
ločalo v zadnjih treh tednih,
kot da se prvenstvo ne igra
zaradi gledalcev. Seveda je
vprašanje, kako bodo ta ri-
tem vzdržale posamezne eki-
pe, ki so komaj polprofesio-
nalne, ali pa še to ne, ter igral-
ci, ki bodo tem času presta-
jah (pre)velike napore.
Pred koncem prvega pol-
časa pokalnega srečanja v
Domžalah je prišlo tudi do
manjšega incidenta. Po ne-
kaj grobih prekrških košar-
karjev Heliosa, so živci naj-
prej popustili Slavku Duš-
čaku, ki je sprožil splošni
pretep. Najhuje jo je skupil
Domžalčan Aljaž Janža, ki
mu je Ernest Novak z moč-
nim udarcem s pestjo pre-
bil arkado. Vsi trije igralci
so bili izključeni.
Ob vsem tem je sedmi krog
načrtovan prav na praznični
1. maj, ko se velika večina
ljudi odpravi na izlete v na-
ravo in bodo dvorane prav go-
tovo samevale prazne, oziro-
ma bodo v njih le dve ekipi,
sodniki in delegat ter tistih
nekaj najbolj zagretih sprem-
ljevalcev. Zato bo večina te-
kem prestavljena na pred-
praznični večer, za kar pa bi
lahko z ustreznim določa-
njem datuma poskrbela že
zveza sama.
Povratne tekme četrtfina-
la pokala Spar niso prinesle
presenečenj, saj so se na za-
ključni turnir uvrstile vse štiri
ekipe iz Jadranske lige. Pol-
finalna para bosta Pivovarna
Laško - Union Olimpija in Kr-
ka - Slovan. Zaključni turnir
bo 27. in 28. aprila, doma-
čin pa bo izbran konec tega
tedna.
V Šentjurju
vse po starem
v 3. krogu lige za prvaka,
odigranem pred osmimi dne-
vi, ni bilo presenečenj, zani-
mivo pa je, da iz večine te-
kem poročajo o slabem so-
jenju, pa čeprav so sedaj na
parketu po vzoru na Evroli-
go trije sodniki. Polzelani so
se dobro držali v Novem Me-
stu v prvem polčasu, v nada-
ljevanju pa niso imeli več mo-
či za dostojnejši odpor favo-
rizirani Krki. Šentjurčani so
po enem najboljših polčasov
v prvenstvu (do odmora so
dosegli 68 točk) prišli do vi-
soke zmage proti Zagorju in
tako kot prvi iz »spodnjega
doma« zmagali v ligi za pr-
vaka. S tem so Šentjurčani
trenutno na petem mestu les-
tvice in so -še naprej najpri-
jetnejše presenečenje lige, če-
prav ponovno »škriplje« pri
denarju.
V ligi za obstanek so Zre-
čani v finišu štrli odpor ekipe
Kraškega zidarja in si tako naj-
verjetneje že zagotovili obsta-
nek v druščini najboljših slo-
venskih klubov. Vse bolj očit-
no je namreč, da bosta o ne-
posrednem izpadu iz lige od-
ločala Elektra, ki je izgubila
v Kranju, in Loka kava, ki za
Šoštanj čani zaostaja za eno
zmago. Seveda če bo iz lige
sploh kdo izpadel, kajti vse
bolj verjetno je, da bo ob raz-
širitvi Jadranske lige (zaradi
srbskih klubov) prišlo tudi do
razširitve Hypo lige na dva-
najst ekip.
. Naslednji konec tedna bo na
sporedu 4. krog v ligi za prva-
ka z gostovanjem Alposa Ke-
moplasta v Domžalah in go-
stiteljstvom Hopsov Slovana na
Polzeli. V ligi za obstanek od-
haja Elektra v Koper, Rogla pa
je domačin Triglavu.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
Levica Ernesta Novaka za žogo, desnica za...
Da vam bo še naprej
toplo pri srcu ...
Celjanke po deveto zmago
Večni derbi v soboto v Savljah - Na skupščini do predsednika kluba - Merkur-Jezica v tej sezoni 1:1
Čehinja Lucija Čonkova (ob njej Gojko Žvižaj) je bila najboljša strelka proti Mariboru.
V soboto se bodo v zad-
njem krogu rednega dela
državnega prvenstva ko-
šarkarice Merkurja v Ljub-
ljani pomerile z Jezico.
Tekma bo neposredno od-
ločala o prvem mestu na
lestvici, kar bo zmagoval-
kam omogočilo lažjega
nasprotnika v polfinalu in
tekmo več na domačem
igrišču.
Sobotna zmagovalka bo v
končnici prvenstva, kjer se
bosta ekipi najverjetneje sre-
čali še enkrat, morebitno tret-
jo tekmo finala odigrala na
svojem igrišču. Domača dvo-
rana pa v izenačenih igrah
omenjenih ekip prinaša ve-
liko prednost. Generalko
pred tekmo na Jezici so Ce-
Ijanke dobro opravile, saj so
se v svoji dvorani maščevale
Mariboru za nepričakovani
poraz na tekmi četrtega kro-
ga DP. Po srečanju v Celju pa
so bile vse misli že usmerje-
ne k Jezici. »V Ljubljano gre-
mo po zmago.
ŽKK Merkur Celje pripra-
vlja skupščino, na kateri bo
izvoljen predsednik kluba.
Kandidat ima vplivno funk-
cijo v Celju, v košarkarskih
krogih pa je neznan.
Če bo kriterij sojenja po-
doben kot v Celju, pričaku-
jemo uspeh. Prvega mesta si
zelo želimo, saj bi tako v pol-
finalu najverjetneje igrali z
Jesenicami, ki so v primer-
javi z Mariborom za nas bolj
ugoden nasprotnik,« je o pri-
čakovanjih pred gostovanjem
na Jezici dejal trener Merkurja
Gojko Žvižaj.
Motivov za zmago res ne
bi smelo manjkati. V 5. kro-
gu letošnjega državnega pr-
venstva so Celjanke sicer že
premagale Jezico, vendar pa
je celotna bilanca zmag moč-
no v korist Ljubljančank. V
samostojni Sloveniji so v 39
tekmah DP le osemkrat sla-
vile Celjanke. Prvič so zma-
gale v Celju v sezoni 1995/
96, ko jih je vodil Milan Ba-
stašič. Po šestih letih trdega
dela v Celju ima Gojko Žvi-
žaj kvalitetnejšo ekipo, ki naj
bi realno pričakovala osvo-
jitev naslova državnih prva-
kinj. O končnem uspehu bo
v veliki meri odločala tudi
sobotna tekma na Jezici.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR. MliC
22
ŠPORT
NOVI TiBi
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA 13.4.
NOGOMET
1. SNL, 29. Idog, Celje:
CMC Publikum - Domžale
(15.30), Velenje: Rudar-Ko-
rotan (19).
3. SNL - sever, 19. krog:
Šmarje pri Jelšah - Inde Vran-
sko, Zreče - Bistrica, Stojnci
- Usnjar, Hajdina - Mons Clau-
dius (17).
MČL, 14. krog: Oplotnica
- Laško, Vojnik - Kozje, Po-
savje Brežice - Šentjur 2001
(16.30).
KOŠARKA
Hypo liga, 4. krog, za uvr-
stitev od 1. - 8. mesta. Polze-
la: Savinjski Hopsi - Geoplin
Slovan (20), Domžale: He-
hos - Alpos Kemoplast.
1. SKL - ženske, 10. krog,
Ljubljana: Jezica - Merkur Ce-
lje (17.30).
Hypo liga, 7. krog, za uvr-
stitev od 9. - 14. mesta. Zre-
če: Rogla - Triglav (19), Ko-
per: Koper -Elektra.
ROKOMET
1. SRL - moški, 19. krog,
Celje: Celje Pivovarna Laško
- Trimo Trebnje (18.30), Ve-
lenje: Gorenje - Sevnica (19).
NEDBJA14.4.
NOGOMET
1. SNL, 29. krog, Ajdovš-
čina: Primorje - Era Šmart-
no (16.30).
2. SNL, 22. krog. Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Dra-
va (16).
KOŠARKA
Hypo liga, 4. krog, za uvr-
stitev od 1. - 8. mesta. Laš-
ko: Pivovarna Laško - Krka
(17.30)
SREDA 17.4.
KOŠARKA
Hypo liga, 8. krog, za uvr-
stitev od 9. - 14. mesta, Šo-
štanj: Elektra - Kraški zidar
(20), Škofja Loka: Loka ka-
va - Rogla (19.30).
Celjanke četrte
čeprav v Celju nimamo več kvalitetne-
ga moškega hokeja, ta šport v mestu ob
Savinji ni povsem zamrl. V ženskem ho-
kejskem klubu so v letošnjem državnem
prvenstvu zelo napredovali. Celjanke so
se borile za tretje mesto, vendar so z ljub-
ljansko Olimpijo obakrat tesno izgubile,
z 1:2 in 3:4.
Prej so v polfinalu končnice v Mariboru z
2:1 izgubile proti kasnejšim prvakinjam. Vod-
ja celjske ekipe Miran Koštomaj, ki je tudi
tehnični vodja državne ženske reprezentan-
ce, je s skupino sodelavcev opravil veliko
delo: »Uspel nam je velik korak naprej, saj
smo se povsem enakovredno kosali z Jese-
ničankami, Mariborčankami in Ljubljančan-
kami. Naša želja je, da pridobimo še nekaj
igralk in opravimo dobre priprave. Lahko
se povzpnemo še višje. Tiste, ki so prehitro
prenehale z igranjem, bomo poizkušali po-
novno priključiti ekipi.« Iz celjskih vrst pri-
hajata tudi dve reprezentantki, Mojca Duh
in Sergeja Zimšek.
Ekipo sestavljajo: igralke Alenka Črep, Maja
Pogladič, Anita Kremžar, Alja Gajšek, Sara
Filipovič, Tina Gajšek, Mojca Horvat, Katja
Rebernak, Nataša Pajtler in Karmen Arnuš,
Suzana Končan, Teja Gajšek, Cvetka Košto-
maj, Liljana Hohnjec in Vinka Milidrago-
vič, Sabina Soline, Sergeja Zimšek, Tjaša
Vovk Urša Končan, Mojca Duh, Daša Brilej,
Živa Sivka in Nastazija Vidovič, tehnični vod-
ja Bojan Smrkolj, vodja ekipe Miran Košto-
maj, trener Marjan Šeško in zdravstveni teh-
nik Daniel Bekčič.
JOŽE KUZMA
Šmarčani v finalu
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah v Šol-
ski košarkarski ligi sodeluje že šesto le-
to. Letošnja sezona je bila najuspešnejša,
saj se je šola uvrstila v veliki finale. Za ta
dosežek se je pripravljala že tretje leto za-
pored.
Priprave in treningi so potekali po poseb-
nem programu skozi celo šolsko leto. Po-
sebnost tekmovanja v ŠKL je v tem, da za
ekipo nastopa 20 igralcev (10 učencev in 10
učenk). Uspehe igralcev spremljajo novinar-
ski, likovni, fotografski in računalniški kro-
žek. Dogajanje na tekmah sta popestrili na-
vijaška in plesna skupina. Mentorjema Tat-
jani Kampuš in Borisu Emeršiču je uspelo
v ekipi ustvariti delovno vzdušje, kjer pre-
vladuje kolektivnost pred dosežki posamez-
nikov. Vodji ekipe na igrišču sta Tjaša Vra-
ničar in Primož Polajžer. Uspehe ekipe v
ŠKL spremlja in podpira vodstvo šole z rav-
nateljem Stankom Šketom. V sredo ob 14.30
se bodo šmarski osnovnošolci za naslov pr-
vaka v dvorani Golovec pomerili z vrstniki
iz OŠ Pivka.
Košarkarska ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah
NA KRATKO
Odlični Rečičani
Postojna: Na DP v streljanju s standard zračnim orožjem
so odlično nastopili člani strelskega društva Rečica pri Laš-
kem. Med člani z zračno pištolo je prvo mesto osvojil Si-
mon Veternik, drugi pa je bil Peter Tkalec. Ksenija Maček je
bila najboljša med članicami pred klubskima kolegicama
Valerijo Kufner in Heleno Kostevc. V mladinski konkurenci
je Mateja Albreht osvojila tretje mesto z zračno pištolo.
Strelsko društvo iz Rečice je osvojilo tudi prvo mesto med
člani, članicami in mladinkami v ekipnem tekmovanju.
Tek ob reki
Celje: Na tradicionalnem teku ob bregovih Savinje je na-
stopilo 71 tekmovalcev. Na 6 km dolgi progi je pri moških
z novim rekordom proge zmagal Marko Spruk iz Kamnika,
pri ženskah pa je bila ponovno najboljša Erika Juvan iz Slo-
venj Gradca. V posameznih kategorijah so slavili še Avgust
Manfreda, Edvard Dovljak in Anka Pugelj. (J.K.)
Teniški rekreativci
Ljubečna: V soboto je bil na teniškem igrišču Šumer tur-
nir v dvojicah. Med 32 rekreativnimi igralkami in igralci iz
celjske regije sta slavila Katja Tanjšek in Jože Hernaus. Mi-
ro Pospeh in Ljubo Fijavž sta osvojila drugo mesto, tretja pa
sta bila Martina Rečnik in Igor Majerle.
Celjanom ogromno odličij
Celje: Na državnem prvenstvu tradicionalnega karateja
so odlične rezultate dosegli tekmovalci celjskega Shotoka-
na. V katah sta slavila Borislav Horvat in Urška Poček, dru-
ga mesta so osvojili Tina Čanžek, David Zupane, Aleksan-
dra Delibašič, Jolanda Božalo in Jaka Jevernik, tretja pa sta
bila Rok Blažič in Nataša Kristan. Prav tako uspešni so bili
v borbah, kjer so dosegli tri prva mesta (Brane Hace, Boris
Kunšt in Urška Poček), tri druga (Tadej Kresnik, Tina Čan-
žek in Aleksandra Delibašič) in dve tretji mesti (Jernej Der-
žek in Rok Blažič).
Začenja se prevlada
Ljubljana: Za mlajše selekcije državne reprezentance bo
igralo kar 15 celjskih rokometašic. V selekcijo starejših de-
klic so bile izbrane: Nuša Skutnik, Iva Jug, Maja Šon, Tara
Filipovič, Mija Majcen, Sabina Globočnik, Ula Toplak, Sa-
nja Potočnjak in Branka Kosič. Pomočnik trenerja v tej se-
lekciji je Celjan Sebastjan Oblak. V kadetski reprezentanci
bodo igrale: Tina Soder, Maja Novak in Jelena Kikanovič, v
mladinski pa Danijela Savič, Nina Jeriček in Vesna Lipov-
čič. J.K. .
Dokončno Celeia
Celje: V 21. krogu l.B državne rokometne lige je ekipa
PUV Nivoja v derbiju za končno osvojitev 8. mesta prema-
gala Branik s 25:22. Najboljša strelka pri Celjankah je bila
Skutnikova s šestimi goli. Igralke Celeie, ki so si že pet
krogov pred koncem prvenstva zagotovile 1. mesto, pa so
brez boja zmagale z Racami. (J.K.)
Hrvatice boljše
Pra^a: Na velikonočnem rokometnem turnirju so kade-
tinje Žalca v konkurenci 42 ekip osvojile 1. mesto v skupi-
ni, v četrtfinalu pa jih je zaustavila Podravka s 13:7. Delile
so si peto. mesto, pred tremi leti pa so v glavnem mestu
Češke celo slavile.
PANORAMA

POKAL SLOVENIJE
Polfinale, druga tekma: Em
Šmartno - Aluminij 2:1 (1:0);
Plošnik (30), Mernik (84);
Čeh (57, II-m).
1.SNL
2Z krog: CMC Publikum -
Korotan 5:1 (3:1); Kvas (17,
32,76), Vidovič (45,60);Be-
novič (30). Rudar - HIT Go-
rica 3:2 (0:1); Lavrič (50),
Mujanovič (68,71); Puš (45),
Kraljevič (85 - avt.). Olim-
pija - Era Šmartno 3:1 (1:0);
Ščulac 7, Fridl (57), Tiganj
(76); Alibabič (65). Vrstni
red: Maribor Pivovarna Laš-
ko 52, Koper 50, Olimpija
47, Primorje 45, Mura 42,
CMC Publikum 39, Era Ša-
mrtno 38, Rudar 36, HIT Go-
rica 33, Korotan 25, Triglav
20, Domžale 16.
2. SNL
21. krog: Livar Ivančna Go-
rica - Dravinja 2:0 (0:0); Ke-
fert (56), Stranjak (67). Vrstni
red: Dravograd 55, Aluminij
49, Ljubljana 48, Ivančna Go-
rica 43, Drava 32, Bela Kra-
jina 30, Dravinja, Zagorje,
Železničar 29, Jadran Šepič
28, Nafta 24, Renče, Bakov-
ci 22, Tabor 18, Pohorje 10,
Elan 7.
3. SNL - sever
18. krog: Gerečja vas - Zre-
če 2:1, Inde Vransko - Mons
Claudius 0:1, Usnjar Šoštanj
- Kozjak 1:4, Šmarje pri Jel-
šah - Pobrežje Gradiš 2:0.
Vrstni red: Mons Claudius
47, Krško Posavje 43, Koz-
jak 29, Hajdina 28, Paloma
27, Vransko, Stojnci 25, Ma-
lečnik 24, Šmarje pri Jelšah
23, Gerečja vas 20, Usnjar Šo-
štanj, Bistrica 19, Zreče 16,
Pobrežje 13.
MČL-Celje
13. krog: Laško - Šentjur
2001 3:1, Kozje - Posavje Bre-
žice 1:0, Oplotnica - Vojnik
1:0. Vrstni red: Posavje Bre-
žice 26, Vojnik, Laško 18,
Šentjur 2001 16, Oplotnica
13, Kozje 12.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 2. krog:
Skavti Policija - Telsim 4:1,
Maček tisk - Veflon 0:0, Šmart-
no - Klateži 1:5, Pelikan -
Frangros 5:1, Adriatic - Ma-
rinero 2:3, Prijatelji - Kosmos
8:4. Vrstni red: Pelikan, Kla-
teži, Prijatelji 6.
1. liga Občine Štore, 1.
krog: Sveti Lovrenc - Kanarčki
5:0, Kovinar - Gadi 3:4, Ine-
xa - Lipa 0:4, Pečovje - Laš-
ka vas 2:8.

HVPO LIGA
3. krog, za uvrstitev od 1.
- 8. mesta: Pivovarna Laško
- Union Olimpija 67:83
(49:59, 30:33, 15:18); Wal-
ker 20, Pavič 12, Vujičič 10,
Duščak, Lerič 8, Jurak 7, No-
vak 2. Alpos Kemoplast - Za-
gorje 114: 96 (91:70, 68:42,
36:20); Novakovič 31, Ribezi
15, Petrovič, Spahič 13, No-
vak 11, P. Maček 9, A. Ma-
ček 7, Kahvedžič 4, Rovšnik
2. Krka - Savinjski Hopsi
106:76 (82:67, 48:41,
32:20); Perkovič 26, Tovor-
nik 17, Hughes 15, Čatovič
12, Ščepanovič, Gržina i;l
2. Vrstni red: Union'q
pija, Krka, Geoplin Slov,
Pivovarna Laško 5, AlpQj'
moplast 4, Helios, Savj,
Hopsi, Zagorje 3.
6. krog, za uvrstitev,
- 14. mesta: Rogla -
zidar 102:96 (71:70, S}'
31:26); Sivka 25, Špir^j
Zinrajh 15, Strnad H, ^
dovič 10, Starovasnik 9
tranovič 7, Benič 5. Trivi
Elektra 99:89 (75:62, 49
26:19); Arsič 27, Wariiis
20, Belanovič 15, Nuha
vič 8, Maličevič 7, Božif
Brinovšek 4, Rupreht 3, u
ni red: Triglav 38, Kopei
Kraški zidar 35, Rog^
Elektra 32, Loka kava 3i
POKAL SLOVENi^
četrtina finala, prvai,
ma: Pivovarna Laško - j
lios 84:66 (65:52, 44
20:17); Jurak 18, Lerič
Walker, Duščak 12, Pavit
Miletič, Brolih 6, Vujičif
Novak 2.
Četrtina finala, drugai
ma: Helios - Pivovarna
ko 72:82 (52:61, 34:j
19:24); Walker 22, Juralii
Duščak, Pavič 9, Lerič 8,1
jičič 7, Memčič 6, Fantir,
to 4, Djulovič 3.
1. SKL-Ženske
9. krog: Merkur - Mani
81:60 (14:18, 34:32, 56:4
Čonkova, Deak 21, Tem
15, Erkič, Prlina 7, Perlii
Kuštro, Tratsiak 2. Vrstnii
Merkur, Jezica 17, Mm
Jesenice 13, Ilirija 12, Sa
na 9.
ROKOm
1. SRL - moški
18, krog: Inles Riko •
Ije Pivovarna Laško 27:
(11:20); Stefanovič, Bedd
vič8, Tomšič, Žvižej4,Ki
šarov, Milosavljevič, Vii|
nec, Pajovič 3, Pungartnil
Oštir 1. Izola - Gorenje 18
(9:18); Kavaš, Sirk 6, So
5, Tamše 4, Mlakar, L. I
belšek 3, Begovič, Oštii
Kavtičnik, Plaskan, Štefa
1. Vrstni red: Celje Pivoi
na Uško 35, Mobitel Pf
67 34, Gorenje 24, Trimo
Prevent 20, Rudar 19, Tet
18, Slovan 15, Inles Riko
Velika Nedelja 9, Sevnia
Izola 2.
1. SRL-Ženske
3. krog, za uvrstitev oi
- 10. mesta: Škocjan - 2"
23:33 (11:16); V. Dolari
Potočnik 7, Čerenjak 6,
man 3, T. Dolar, Čulibrk,'
kič, Marinček, Breznikai
Vrstni red: Žalec 25, Iz'
20, Sava Kranj 17, Gra"
13, Burja 5, Škocjan 2.
Št. 15-11. april 2002
L ftPNIK
KULTURA
23
Večer songoir
Kurta Weilla
((,rek, 9. aprila, so v ok-
abonmajskega ciklu-
Celje na 5. abonmaj-
^ Koncertu nastopili Vi-
^I3vrič, Jani Kovačič in
L„ Gorišek. Na sporedu
fili songi nemškega skla-
ijlja Kurta Weilla.
^^of večine tel<stov son-
smo jili slišali na tor-
0 koncertu, je napred-
jgiiiški književnik Bert-
UBrecht. Skladatelj Kurt
pa jim je vdahnil glas-
,0 življenje. Naslovi po-
jeziiih songov, ki jih je od-
3 Vita Mavric [Moritat o
^■jcieju  nožu,   Barbara
g, Surabaya Johnny, Bil-
jsong), so precej »nedolž-
vendar istočasno reali-
'ni in grobi [Balada o sek-
0 zasvojenosti). Skozi
^ lahko prepoznamo člo-
škešibkosti, bolečino in ne-
1 Nemoč je morebiti ču-
tudi skladatelj, saj je z so-
jno-kritično Opero za tri
je\z 1928. leta (iz le-te je
avečina torkovih songov),
jebila namenjena širokim
ložicam, odkrival človeš-
slabosti ter tako opozar-
)na potrebo po reformah v
družbeni strukturi prvega če-
trtletja 20. stoletja v Nemči-
ji. Vita Mavric se je izvrstno
vživela v posamezne vloge iz
Opere ter skupaj z Janijem
Kovačičem [Zvodniška bala-
da) prikazala, da lahko tudi
posamezni songi izzvenijo
prepričljivo in dobro.
Vendar Weill ni napisal sa-
mo Opere za tri groše, s ka-
tero je dosegel izjemen us-
peh. Pred nacizmom se je
umaknil v Pariz (iz tega ob-
dobja smo slišali song Ne lju-
bim te več, ki ga je Vita Ma-
vric odpela izjemno senzibil-
no in občuteno) in kasneje v
ZDA. V Ameriki ga je priteg-
nil musical in glasbene revi-
je, ki so jih izvajali predvsem
na Broadwayu. Sama sebi tu-
ja sem (glasbena komedija On
Tuch of Venus) in Ta pesem
(musical Lady in the Dark)
sta dva songa iz Weillovega
»ameriškega« obdobja. Tek-
stovna ost, ki je bila naper-
jena proti družbi, v kateri je
Weill deloval v Evropi, se je
razblinila, novi tekstopisci so
vedeli kaj pričakujejo gledal-
ci, prav tako je postala glas-
ba poslušljiva, revijska, pi-
sana za potrebe ameriških
glasbenih fanov. Kljub temu,
je Weill ostal skladatelj, ki
ni zastarel. Brechtovi teksti
v glasbeni preobleki še dan-
danes zvenijo moderno in
sveže. Vita Mavric je odlič-
na šansonjerka, ki je doka-
zala, da čustveno enako do-
bro odpoje karakterno vse-
binsko-raznolike songe ter se
resnično poistoveti z oseb-
nostmi, ki jih predstavlja.
Glasbeni spremljevalec-pia-
nist Bojan Gorišek je izvrst-
no dopolnjeval pevkin glas-
beni izraz ter potrdil, da kot
odhčen pianist, lahko pose-
ga tudi po drugih glasbenih
žanrih.
Kako lahko umetnik opo-
zori na slabosti družbe, ki ga
obdaja, ne da bi se preveč iz-
postavil in tvegal preveč?
Skozi svoje delo, seve. Weill
in Brecht sta to vsekakor do-
bro znala. In na torkovem
koncertu so umetniki Vita
Mavric, Bojan Gorišek in Ja-
ni Kovačič skozi svoj izrazni
pristop zavrteli čas ter nas
prestavili v čas Weilla in
Brechta, v čas, ki ga ni več...
KATJA KRAŠEVAG
Zahteven program
V petek, 5, marca, sta v
koncertni dvorani Glasbene
šole Celje koncertirali mla-
da celjska violinistka Brina-
Nataša Zupančič, diplomant-
ka Akademije za glasbo v Ljub-
ljani, iz razreda doc. prof. Va-
silija Meljnikova, in pianist-
ka prof.Larisa Čanji.
V prvem delu koncerta je
violinistka izvedla tri dela za
violino solo: znano Bachovo
Ciaccono iz Partite v d - mo-
lu, Caprice-Cadenze Henryja
Wieniawskega ter Paganinijev
Caprice št. 9. Vsa tri dela pred-
stavljajo po težavnosti sam vrh
violinske hterature. V skupni
igri s klavirjem so sledila še
dela: Sonata za violino in kla-
vir C. Francka, Koncert za vio-
lino H. Wieniawskega, Inter-
mezzo romantique L.M. Šker-
janca ter Sarasatejeva Carmen
- Fantazija.
Dolg, lep in težek program
sta umetnici izvedli v velik uži-
tek in zadovoljstvo pubUke, ki
je odlični izvajalki nagradila
z dolgim aplavzom.      MZ
Brina-Nataša Zupančič in Larisa Čanji.
Letni koncert
Celjski oktet pripravlja prihodnji ponedeljek v Narodnem domu tradicionalni letni
koncert.
Ob 19.30 bodo občinstvu predstavili svoj izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi
ter dela tujih avtorjev. Vencelj Ferant, Janko Rode, Peter Hudohmet, Tomaž Pavlin, Drago
Zorko, Hugo Ograjenšek, Miran Krštinc in Ernest Pušnik so v goste povabili tudi pianistko
Ireno Kralj ter sopranistko Andrejo Zakonjšek. Zapeli bodo pod umetniškim vodstvom
prof. Alenke Firšt in s pesmijo obeležili tudi 23-letnico svojega dela. BS
Celje v slikarjev! podobi
Ulice mesta Celja so se minulo soboto in zatem še včeraj spremenile v pravi slikar-
ski atelje.
25 ljubiteljskih likovnikov se je odzvalo povabilu javnega sklada za ljubiteljske kulturne
dejavnosti, ki je za temo letošnjega celjskega ex-tempore razpisal temo »Celje v slikarjevi
podobi.« Mimoidoči so z veliko radovednostjo opazovali, kako nastajajo slike, ki bodo od
danes zvečer naprej na ogled v galeriji Vovk v Ozki ulici v Celju. BS
Smeh ni greh!
Jubilejna Novačanova gledališka sre-
čanja v Trnovljah
Pred desetimi leti so si v
Kulturno umetniškem druš-
tvu Zarja Trnovlje zamislili
gledališka srečanja za ljubi-
teljske gledališke skupine iz
vse Slovenije, s katerimi
društvo goji redne stike in iz-
menjave predstav. Za »oče-
ta« gre šteti Štefana Žvižeja,
režiserja tmoveljskega gle-
dališča, ki je srečanja ljubi-
teljskih gledališč in skupin
so poimenoval po rojaku An-
tonu Novačanu, znanemu
predvojnemu politiku in dra-
matiku številnih dram, med
katerimi je najbolj znano de-
lo Herman Celjski.
V kulturnem domu v Trnov-
ljah je bila dvorana minuli pe-
tek in soboto, kar je že kar pra-
vilo, polna, občinstvo pa se je
nasmejalo do solz. Kot prvi so,
potem ko je to prireditev pos-
premil na pot podžupan mestne
občine Celje Marko Zidanšek,
nastopili Jeseničani in nasme-
jali s komedijo Fadila Hadži-
ča, z naslovom Na višjem ni-
voju, v priredbi in režiji Mira-
na Kende. V soboto so kome-
dijo s stepom, (menda prvič
na slovenskem odru) v režiji
tudi vse bolj znane in popu-
larne Mance Urbane, Vse se
da... če ženske hočejo, nasme-
jali člani Odra treh herojev iz
Pimič pri Medvodah. Na No-
vačanova srečanja pridejo ju-
tri, 12. aprila, člani Gledališ-
ča Pod kozolcem iz Šmartne-
ga ob Paki s komedijo Jeana
Cloda Danauda, Kvačkarije, v
režiji Bogomira Verasa. S čr-
no komedijo, ki so jo premier-
no uprizorili 9. marca, je Gle-
dališče pod kozolcem prosla-
vilo 25-letnico obstoja in do-
živelo velik uspeh ter navdu-
šenje občinstva, kar je priča-
kovati tudi v Trnovljah.
V soboto, 13. aprila, pa bo-
do koreodramsko priredbo
grškega mita o Alkestidi, v re-
žiji Mihe Alujeviča, zaigrali
člani Zarje v koprodukciji z
Javnim skladom za ljubitelj-
ske kulturne dejavnosti. Tu-
di ta predstava je, ob premie-
ri lani poleti, doživela dober
odmev občinstva.
Novačanova gledališka sre-
čanja, vpeta v praznovanja
mestne občine Celje, se bodo
nato nadaljevala in končala
prihodnji konec tedna, ko bo-
do nastopili člani Amaterske-
ga gledališča Vrba, iz Vrbja
pri Žalcu, s komedijo Bran-
dona Thomasa Charlijeva te-
ta, v režiji Jožeta Krajnca. Zad-
nja iz niza 10. Novačanovih
gledaliških srečanj bo 20. apri-
la občinstvo nasmejala kome-
dija Alfreda Jarryja Kralj Ubu,
iz Amaterskega gledališča Ve-
lenje, v režiji Kajetana Čopa.
MATEJA PODJED
Pesem za jubilej
jUešani pevski zbor Ce-
1 (razvil se je iz nekda-
iga pevskega zbora Ko-
potehne), je star trideset,
ibilejna pesem bo zazve-
(la jutri, v petek, 12. apri-
lob 19.30 v Narodnem do-
ta v Celju.
sZbor se je na jubilejni kon-
Wpod vodstvom Matjaža Ka-
i(zbor vodi od leta 1996, pred
h so ga vodili Dragica Zvar,
fen Kasesnik in Julij Goric),
|rbno pripravil in pripravil
program popularnih in znanih
domačih in tujih avtorjev in
ljudskih pesmi. Gostja večera
bo sopranistka Nataša Krajnc,
pianist pa Gregor Deleja.
Mešani pevski zbor Celeia
sodi danes brez dvoma v sam
vrh celjskega zborovskega
petja. Z rastjo kakovostjo
zbora pa raste tudi zahtevnost
programa, je prepričan zbo-
rovodja Matjaž Kač. Zbor bo
v jubilejnem letu posnel tu-
di novo zgoščenko, v načrtu
pa ima še več koncertov in
nastopov v Celju in okolici.
Kljub ljubiteljski kulturi
nenaklonjenim časom, pra-
vi predsednik ^bora Andrej
Božiček, pa se zbor lahko
pohvali z veliko naklonjenost-
jo številnih sponzorjev in do-
natorjev, brez katerih bi zbo-
rovska pesem utihnila. Tako
pa bodo prav z jutrišnjim slav-
nostnim koncertom zakora-
čili v četrto desetletje prepe-
vanja. MP
Mojstrovine iz gline in lesa v rokah malih mojstrov
Itfiojstrovine iz gline in lesa
^^občinska zveza prijateljev mladine Celje je 3. in 4. aprila že desetič organizirala
odnevno kiparsko delavnico za nadarjene učence-oblikovalce iz šol celjske, voj-
in dobrnške občine, ki sta jo kot mentorja vodila etnolog prof. Rok Komel in
J^r Lojze Pongrašič.
J^ladi umetniki so z veseljem ustvarjali mojstrovine iz gline in spoznavali lastnosti tega
i^j ^riala. Pri mojstru Pongrašiču v Šmartnem v Rožni dolini, od koder je tudi fotografija
^Mh umetnikov, morda prvič prijeli v roke dleto in skušalo iz kosa lesa ustvariti umet-
Navdušenje nad tako obliko učnih ur iz likovne vzgoje je bilo, kot vsako leto, zelo
je ob koncu Helavnice povedal kipar Lojze Pongrašič. MP
Št. 15-11. april 2002
24
REPORTAŽA
novi TIDi
Zvezde barskega omizja
Viktorji: stara zgodba, drugačen scenarij - S Celjskega kar nekaj nastopajočih
»Takšne zvezde imamo,
kakršne si zaslužimo,« je
bilo slišati na debati omiz-
ja v baru, ki so si ga kot
sceno letošnje prireditve
Viktorji zamislili pri reviji
Stop. »Letos smo prireditev
poskušali približati vsakda-
njemu življenju, zato tak-
šna scena,« nam je zaupal
urednik revije Igor Savič.
Mnogim pa se je vse sku-
paj zdelo nerazumljivo.
Kljub temu so bili v dvo-
rani Cankarjevega doma vsi,
ki v medijskem svetu nekaj
pomenijo. Stara zgodba med
nominiranci in prejemniki se
je ponovila. Jonas si je pri-
služil štiri Viktorje - za tele-
vizijsko osebnost, za televi-
zijsko oddajo, za zabavno TV
oddajo in voditelja zabavne
TV oddaje Lepo je biti mili-
jonar. Tudi letos je viktorja
za radijsko osebnost prejel
Andrej Karoli, med radijski-
mi postajami Val 202, s stro-
kovnim Viktorjem so znova
nagradili oddajo Odmevi.
Kljub vsemu je bilo tudi ne-
kaj novega.Viktorja za glas-
benega izvajalca je prejela
skupina Siddartha, obetavna
medijska osebnost je Kseni-
ja Horvat, umetniška TVod-
daja je dokumentarni film Be-
gunci - ilegalni tujci. Za po-
sebne dosežke je viktorja pre-
jel Srečko Katanec, za živ-
ljenjsko delo pa Boštjan
Hladnik.
Med podeljevalci Viktor-
jev je bilo opaziti kar nekaj
imen z našega območja. Na-
talija Verboten bi bila bolj-
ša v kombinaciji s Šerbi, je
bil prepričan Jonas. Za mi-
stra kozolcev, kot so imeno-
vali Boštjana Romiha, je Jo-
že Potrebuješ prepričan, da
bi si zaslužil kakšnega vik-
torja. Med nastopajočimi je
bila s Celjskega Tina Gore-
njak, ki je erotično zapelje-
vala Andraža Hribarja, pa
skupina Tabu, ki se je vrni-
Intelektualno omizje, ki je zabavalo predvsem same sebe.
la s snemanja novega albu-
ma.
Na Viktorjih smo med obi-
skovalci s Celjskega lahko sre-
čali novopečenega Celjana
Matjaža Jelena in njegovo
punco, ki je v Celju odprla
Cvetlično pravljico in tudi ta-
koj opazila, da na odru ni bi-
lo cvetličnih aranžmajev. Pe-
ter Thaler je bil prepričan, da
bi lahko nekaj več pozorno-
sti namenili tudi garderobi,
glamourju, čeprav se tudi na
tem področju nivo viša. Med
Celjani smo lahko opazili tu-
di znanega frizerja Kristjana,
pa člane zasedbe Nude, Ale-
ša Uranjeka, ki je nastopal s
skupino Vogurt in je tudi no-
vopečeni Celjan. Laščanka, ki
je začela na Radiu Celje in dela
na za viktorja nominiranem
radiu Hit, Betka Šuhel, kar ma-
lo pogreša Celje. A radiu Hit
ostaja zvesta še naprej. Mor-
da tudi zato, ker prihodnje leto
proslavljajo 10. obletnico in
računajo, da bodo takrat vik-
torja zares prejeli.
Sicer pa so nekateri poi-
skah pomoč za lepšo podo-
bo prav na Celjskem. Tako
je npr. Urška Drofenik po-
skrbela za obleko Ivane Šun-
dov, ki si ne želi biti nekda-
nja voditeljica in napovedu-
je, da nas bo še presenetila.
Predvsem na zabavi v Želez-
ničarskem muzeju pa smo
lahko izvedeli še marsikaj.
Tulio Furlanič je končno na-
šel rdeča očala, samo okvir-
ji stanejo 51.000 tolarjev in
bodo v prihodnjih dneh
predstavljeni na milanskem
sejmu. Skupina Botri ima
novega pevca, bivši pevec
Vojko pa se je odločil za sa-
mostojno kariero. Miss Slo-
venije Rebecca Dremelj se
bo prijavila na festivala Slo-
venska popevka ter Melodi-
je morja in sonca. TV Do-
ber dan po besedah direktor-
ja Mr. Smitha počasi zakle-
pa vrata in se s televizije se-
li na gledališki oder...
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIC
Prepričani, da so si letos viktorja zares prislužili - skupina Siddartha.
rabu po vrnitvi iz Mostarja, kjer so snemali novo ploščo, s spremenjenim imidžem in polni energije. NiH
ni več rdečelaska, po novem je blondinka. »Pevka z jajci.« jo je opisal Tulio Furlanič.
Jonasa, prepričanega, da si takšne pozomosti ni zaslužil, je napovedala vedno simpatična Natalija Verboten.
Zoran Predin je bil prepričan, da se z moškim že ne bo
poljubljal. Presenetil ga je prejemnik viktorja Andrej
Karoli.
Trna Gorenjak se je stisnila v objem Andražu Hrib^
ki mu je bilo ob tem kar malo nerodno. Morda C
zato, ker je dogajanje spremljala njegova pun^
Št. 15-11. april 2002
Lyi TEDNIK
REPORTAŽA
25
fudi ženske pridejo v nebesa
ijj^nji vzhod v Celju - Terasa celjske gostinsko-turistične šole kot iz Tisoč in eni noči - Zaradi motik imajo jordanski
dealerji malo dela
L/islamu so nebesa samo
•*^oške, kajne? To je bil
jjvalni naslov predavanja
jjložaju žensk v islamu,
50 ga organizirali v ok-
^arabskega popoldneva
'(.gljski Srednji šoli za go-
rstvo in turizem. Skupaj
.(gvilnimi prizori iz Jor-
jijjje, z arabsko glasbo in
jjtno arabsko pojedino,
igjo pripravili in postre-
dijaki.
'\'njihovem učnem progra-
1^, so namreč tudi kuhinje
ijta, zato so pred nekaj me-
pripravili podoben po-
zidan v znamenju Indije,
jofesor slovenščine Gorazd
jfanič Senegačnik, ki pou-
ije na tej šoli drugo šolsko
o_ je prejšnji teden orga-
jiral arabski popoldan.
Izvira iz okolice Pragerske-
1^ od koder pozna Majo
jmberger Al Khatib. Lam-
ergerjeva je živela pol leta
Jordaniji, tam dokončala
^plomsko nalogo ter sreča-
bodočega moža. Maja in
jprog Mahmoud Al Kha-
iLamberger, Palestinec iz
irdanije, živita zadnja tri le-
skupaj v Sloveniji, v pre-
Blnici. Profesorica zgodo-
le in etnologije redno pon-
ije v celjski srednji eko-
imski šoli, on prireja de-
raice ter občasno sodeluje
[televiziji (nekateri so se
takoj spomnih iz nevsak-
nje vremenske napovedi na
jnalu A).
w
Štiri soproge
Podobne arabske projekte
ečkrat predstavljata po vsej
Sloveniji. V knežjem mestu
la ga v dneh, ko je Bližnji
zhod v središču svetovne po-
Dmosti. Celjski popoldan je
ovezovala dijakinja Barba-
1 Dolar, oblečena v značil-
oblačilo arabskih musli-
mank, z ovratno ruto, ki mora
zakrivati njihove lase, sim-
bol ženskosti.
Predavateljica Maja Lam-
berger Al Khatib, ki je pre-
davala o položaju žensk in
Jordaniji nasploh, je poveda-
la, da se je odločila za diplom-
sko nalogo o muslimanskih
ženskah zaradi drugačnih po-
gledov v zahodnem svetu. Tu
smo namreč mnenja, da so
muslimanske ženske zatira-
ne in v podrejenem položa-
ju, kar jo moti. »Na druge kul-
ture ne smemo gledati z na-
šimi očmi, moramo jih spo-
štovati. Pozabiti moramo na-
še drugačne norme, našo
vzgojo,« je povedala Celja-
nom. »V jordanski politiki je
toliko ministric, kot jih Slo-
venija še ni imela,« ugotav-
lja predavateljica. Ženske so
med drugim učiteljice, no-
vinarke, policistke ter zapo-
slene v vojski. Res je, da so
značilni lokali, čajnice z vod-
no pipo, kartami in šahom
povsem rezervirani za moš-
ki svet, v nočnih lokalih in
diskotekah dvomilijonske
prestolnice pa je mogoče vi-
deti tudi ženske. Takšne, ki
se oblačijo in razmišljajo po
vzoru zahodnega sveta.
V puščavi, kjer živijo no-
madski beduini, je bistveno
drugače. Ženske imajo na
skrbi živinorejo, moški šo-
tore. Moderna kraljevina kra-
lja Abdulaha, ki je nasledil
kralja Huseina, skuša bedui-
ne popisati, izobraziti ter jim
pomagati z gradnjo hiš. Sled-
nje jim ne uspeva, saj števil-
ne hiše samevajo, tisti, ki so
jim bile namenjene, pa živi-
jo na njihovem dvorišču - v
šotoru. Stare, dobre beduin-
ske kamele vse bolj nadomeš-
čajo džipi, stare Tpyote, ka-
terimi se selijo od vode do
vode.
Deklice v puščavi se sme-
jo poročati s sedemnajstim
letom, današnje jordansko
povprečje pa se je povzpelo
na 24 let. Porok iz ljubezni
je vse več. Danes nevestina
stran pogosto zahteva, da se
ženin ne sme ponovno poro-
čiti. Nekoč, ko je moških
manjkalo, je prišlo pogoste-
je do mnogoženstva, čeprav
si lahko danes velika večina
Jordancev privošči le eno
Veliko zanimanje za arabske poslastice na terasi gostinsko-turistične šole. Tisti, ki bi odprl arabsko restavracijo bi zanesljivo preživel, če že ne
obogatel. Sicer pa so se pred nekaj meseci na mizi kopičile poslastice indijske kuhinje.
boljšo polovico. Tisti, ki od
povprečja odstopajo, smejo
imeti največ štiri soproge. Te
jim pogosto rodijo po več de-
set otrok, ki jih mora dru-
žinski poglavar seveda pre-
živeti.
Islam, podobno kot krš-
čanstvo, poudarja vlogo dru-
žine, pri čemer ženska pod-
pira vse hišne vogale ter skr-
bi, da tudi mož ne zaide s pra-
ve poti. Žena, ki ni zaposle-
na, skrbi za kuho ter naku-
puje po mestu v družbi dveh
aU treh žensk. Rojstvo je ^
islamski kulturi zelo zaželje-
no, saj veliko število otrok
zagotavlja staršem na starost
preživljanje.
V današnjem času obisku-
jejo šolo skoraj vsi jordan-
ski otroci. Predavateljica je
v besedi in sliki predstavila,
kako se zjutraj zberejo pred
šolo, zapojejo himno ter odi-
dejo v razred. V zasebnih šo-
lah so otroci skupaj, sicer so
ločeni po spolu. Vse do pu-
bertete se vzgoja ne razhku-
je, dekUce so do takrat neza-
krite. Tudi za odrasle ženske
velja, da je njihovo zakriva-
nje obraza prostovoljno, od-
visno od tega, kako je druži-
na usmerjena. Med visokim
slojem prevladuje oponaša-
nje zahodnih pravil.
Sicer pa imajo otroci v jor-
danskih šolah, podobno kot
v naših, na voljo računalni-
ke ter knjižnice. Od sloven-
skih se razlikujejo po obvez-
nih šolskih uniformah, po an-
gleškem vzgledu. Tudi v ve-
likem Ammanu je za otroke
polno nevarnih pasti, celo
mamil je vse več, zato jih po
pouku zaposlijo z delom z
motiko.
Vse kupljeno v
Celju
Majin soprog Mahmoud je
imel za arabski popoldan dve
zadolžitvi. Narodova duša se
zrcali v glasbi, zato je igral
Celjanom na ljudski glasbili
tarabuke (iz keramike in rib-
je kože) in piščal šibaba ter
prepeval. Zbrani so mu nav-
dušeno zaploskali.
Predstavama za oči in uše-
sa so sledili arabski kulina-
rični užitki. Po Mahmoudo-
vih nasvetih in s pomočjo stro-
kovnih učiteljic kuhanja,
Magde Ravnjak in Slavice
Javornik, so dijaki 3. b raz-
reda srednje šole za gostins-
tvo in turizem pripravili ter
postregli izbrane arabske po-
slastice. Na šolski terasi je
bil ruski bife s številnimi na-
sitnimi dobrotami, z manj na-
sičenimi maščobami, kot jih
pozna naša kuhinja.
Med njimi je bila kufta, ki
spominja »naše« čevapčiče ter
jo pripravljajo z narezanim
krompirjem in paradižni-
kom. Buharija spominja na
našo rižoto, humus je iz či-
čerike, felafel podoben na-
šim polpetom, babaghanuž
iz jajčevcev služi kot namaz,
tabula iz burgula kot hladna
začetna jed, kumarična so-
lata je za razliko od naše se-
sekljana na kocke ter prelita
z jogurtom, paradižnikova
solata s tahinijem je prav ta-
ko v kockah... Mansaf iz ov-
četine spominja na francoski
ragu, vendar je brez moke,
pri vsem skupaj pa so pripra-
vili v šolski kuhinji tudi ta-
nek arabski kruh. Za konec
se je vsem udeležencem pri-
legel sadni napitek fuakeh,
iz banan, ananasa, jagod,
manga, marelic, pomaranč,
multivitaminskega soka in
mleka.
Za naštete dobrote so v go-
stinski šoli seveda potrebo-
vali sestavine, ki jih večina
Slovencev ne pozna niti po
imenu. Pa jih ni bilo treba
poslati iz Jordanije! Čičeri-
ko (z beljakovinami bogato
stročnico) so dobili kar pri
šolskem dobavitelju Žani, ta-
hini (sezamovo maslo), bur-
gul (grobo mleto pšenico) ter
še nekatere posebnosti v Bio-
topu na Glavnem trgu ali v
Intersparu. Kakšna razlika od
dobrega desetletja nazaj, ko
so morali Celjani in drugi Slo-
venci čez državno mejo celo
po banane!
Velika miza na terasi celj-
ske gostinsko-turistične šo-
le je tako spominjala na pri-
zor iz Tisoč in ene noči. Arab-
ske dobrote so zbranim zelo
teknile, po čemer je mogoče
sklepati, da bi tisti, ki bi od-
prl v Celju arabsko restavra-
cijo zanesljivo preživel - če
že ne obogatel.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Mahmud Al Khatib Lamberger, Palestinec iz Jordanije, je poročen v
Sloveniji tri leta. V Celju je navdušil z igranjem na arabska ljudska glas-
bila in petjem.
Profesorica Maja Lamberger Al Khatib, dobra poznavalka arabskega
sveta.
^""^žovalka arabskega popoldne-
|!''''iakinja Barbara Dolar, je ob-
^ značilno arabsko žensko ob-
lačilo.
Št. 15-11. april 2002
26
KRONIKA
Je Velenjčana
ubila mafija?
z osumljenim napeljevanja k umoru Matjaža Volka smo se pred dobrim mesecem dni
pogovarjali v našem uredništvu
Na novinarski konferen-
ci na Policijski upravi v
Ljubljani minuli teden ni-
so glede umora 25-letnega
Matjaža Volka iz Velenja
povedali ničesar novega in
oprijemljivega. Njegovega
domnevnega morilca Ne-
nada Miroviča še vedno iš-
čejo po vsej Sloveniji.
Osumljeni napeljevanja k
umoru, 24-letni Gregor Bri-
tovšek, pa je trenutno v pri-
poru. Z njim smo se slab
mesec pred umorom Mat-
jaža pogovarjali celo v nai-
šem uredništvu. Takrat o
popolnoma drugi tematiki
- o njegovi karieri slačifan-
ta Maria.
Matjaža so 19. marca naš-
li pri Gramozni jami v Ljub-
ljani. Ustreljenega, menda ce-
lo pretepenega s kamni. V bli-
žini je bilo tudi osebno vozi-
lo, ki si ga je Matjaž za pre-
voz sposodil od prijatelja. V
kriminalistični preiskavi bru-
talnega umora sodelujejo
ljubljanski kriminalisti tesno
v navezi s celjskimi, saj je bi-
lo kar nekaj indicev, ki so jih
vodili na celjsko in velenj-
sko območje. Doslej so opra-
vili več kot sto petdeset raz-
govorov z različnimi oseba-
mi in 28. marca na Okrožno
državno tožilstvo v Celju po-
slali kazensko ovadbo zoper
Gregorja Britovška iz Topol-
šice in Nenada Miroviča, ki
naj bi ga ustrelil. Za slednjim
so poUcisti izgubili vse sle-
di. Ovadili so ju zaradi na-
peljevanja k umoru, umora
in goljufije. Nekaj obvestil,
kje naj bi osumljeni umora
bil, so že dobili, vendar se
le-ta niso potrdila. »Osumlje-
nega umora iščejo po vsej Slo-
Matjaž je bil tudi dober glasbenik.
veniji,« nam je dejal Drago
Menegalija, načelnik urada
kriminalistične policije Po-
licijske uprave Ljubljana. »-
Obstaja tudi možnost, da je
oborožen in zato nevaren.«
Mirovič naj bi zadnja dva me-
seca pred umorom živel rav-
no v Celju. Ozadje umora, ki
že več tednov odmeva v jav-
nosti, pa naj bi bile večje vsote
denarja in vest o tem, ki naj
bi se hitro razširila med »ve-
lenjsko mafijo«.
Umrl zaradi
naivnosti?
Matjaž je želel kupiti dva
osebna avtomobila, ki naj bi
mu ju pripeljal nek znanec,
vendar si je premislil in v zad-
njem trenutku sklenil »kup-
čijo« z Gregorjem. »Ta naj bi
mu obljubil vozih, ki ju bo
do slovenske meje pripeljal
iz Nemčije, zato mu je Mat-
jaž dal 12 tisoč evrov in mu
verjel,« razlaga Matjažev oče
Jože. Šlo naj bi za audija 4
in golfa. Matjaž naj bi pred
prevzemom obljubljenih
avtomobilov moral oditi še
v Domžale do znanca, ki mu
je dolgoval nekaj denarja.
Oče meni, da so ga morali
zasledovati, nekje na Ljub-
ljanskem pa naj bi k Matja-
žu prisedel Nenad in ga zva-
bil do Gramozne jame, kjer
naj bi ga ustrelil. Nenada naj
bi Gregor spoznal preko svo-
jih znancev, načrt za umor
pa naj bi skovala v času, ko
naj bi se Gregor dogovarjal
za avtomobile. »Na Vran-
skem je bil Matjaž še sam,
kar so policiji povedali oči-
vidci, ki so ga videli na ben-
cinski črpalki. Takrat v nje-
govem avtomobilu še ni bilo
nikogar,« dodaja oče Matja-
ža Volka. Slednji naj bi Gre-
gorja spoznal pred kakšnim
letom dni, ko mu je poprav-
ljal avtomobil. Gregor mu ta-
krat dela ni plačal, ostal mu
je dolžan 160 tisočakov. Men-
da pa to ni bil edini Gregor-
jev dolg.
Matjaž, za avtoličarja izu-
čen v Avstriji in član skupi-
ne Robon, naj bi bil dober
prijatelj in sin. Zaslužil naj
bi dovolj denarja, saj je bil
tehnični svetovalec nekega tu-
jega podjetja, med vikendi je
igral s skupino, popravljal pa
je tudi avtomobile
Ostali le
spomini
»Matjažu sva podarila zla-
to verižico, ki je ob truplu
niso našli,« nam pripovedu-
je sogovornik. Po neuradnih
podatkih naj bi jo našli pri
Gregorju, kjer naj bi pred ča-
som zasegli tudi ukradeno
strelno orožje. Matjažev oče
se s solzami v očeh spomi-
nja zadnjega dne, ko je videl
svojega sina. Povabi nas v
Matjaževo sobo: »Spominjam
se, da je ženi dejal, da naj
mu pripravi kakao, nato pa
gre v Domžale po denar. Še
pred tem pa je bil na nekem
»sestanku« v mestu. Resda je
bil takrat nekoliko nervozen.
Ko ga naslednji dan ni bilo
doma, sem z njegovega tele-
fona poklical Gregorja, čigar
številka je bila spravljena v
spominu. Ko sem ga vprašal,
ali ve, kje je Matjaž, mi je
odgovoril, da ne, da ga tudi
on že ves dan kliče...« Gre-
gor naj bi v telefonskem po-
govor omenil tudi neko zla-
to, ki naj bi ga Matjaž odšel
kupiti in da mu je za to dal
tudi deset tisoč evrov.
Po vsej verjetnosti je bila
ključna sled za osumljenimi
seznam oseb, ki naj bi bili
Matjažu dolgovali denar. Po-
licisti so iz Matjaževe sobe
odnesli računalnik in nekaj
dokumentov. Jim bodo še v
pomoč pri iskanju krivcev?
Pravijo, da naj bi bil umor
več kot skrbno načrtovan.
Kdo torej stoji v ozadju? Sli-
ši se tudi, da velenjski poli-
cisti vedo odgovore. Je po-
temtakem »mafija« v Velenju
res tako močna, da se je boji
celo policija, ali so to le go-
vorice?
Očeta boh tudi dogodek,
ki se je zgodil na dan sinove-
ga pogreba. »Ko sem stal pri
Matjaževi žari je prišel fant,
poškropil in me pozdravil.
Na vprašanje, kdo je, je od-
govoril, da Gregor. Vprašal
sem tudi, kje je denar za av-
tomobila, pa mi je odvrnil,
da nimam nobenih papirjev
o tem, da mu je Matjaž izro-
čil denar...«
Očetu so za smrt edinca po-
vedali kriminaUsti: »Vem, da
sem padel ^ nezavest in se za-
tem zbudil v zdravstvenem
domu.« Mama je v šoku in
pod vplivom tablet, ne more
verjeti, da ni več njenega edi-
nega sina. »Zgleda, da jo bom
moral peljati v bolnišnico. Z
živci je čisto na koncu, jaz
se še nekako držim, čeprav
Domnevni morilec izginil v
neznano.
sem srčni bolnik... Za ivi-
jaza sva vse naredila, žive
sva zanj. Hiša je zdaj ostal
prazna. Želel si je ureditižj,
Ijenje, stanovanje, družino,
dodaja Matjažev oče, pri^
det zaradi natolcevanja vj
nosti, da se je tudi njegov
ukvarjal s sumljivim posloii
Ogorčen je, ker meni, da in
tragična zgodba umazan
ozadje in da zaradi tega nu
rajo umirati otroci. Boli gj
pravi, ker naj bi mnogi v(
deli, kaj se dogaja, pa ne ukij
pajo.
vi
Gregor Britovšek - Mario, ki sin
ga predstavili v intenrjuju o sla«
fantih, je osumljen napeljevanja!
umoru.
■    PROMETNE NESREČE
Umri devetnajstletnik
Na cesti Arja vas - Velenje, na vinskogorskem klancu, je v hudi prometni nesreči, ki
se je zgodila v ponedeljek, 8. aprila, v zgodnjih jutranjih urah umrl 19-letni Z. K. iz
okolice Šentjurja.
Omenjeni je z osebnim avtomobilom vozil proti Veliki Pirešici, ko je med vožnjo po
klancu navzdol v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprot-
ni vozni pas, kjer se je vozilo prevrnilo. Vanj je kljub zaviranju trčil 38-letni voznik T. D.
iz Celja, avtomobil 19-letnika pa je odbilo v obcestni jarek. Za Celjanom je pripeljala še
voznica osebnega avtomobila M. Š., ki se je umikala desno izven vozišča. 19-letni voznik
je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, 38-letni Celjan je bil lažje ranjen, voznica
pa ni bila poškodovana. FOTO: GREGOR KATlČ
S ceste v potoic
Hujša nesreča se je zgodila v četrtek, 4. aprila,
na lokalni cesti Liboje - Šmohor, izven Pon-
graca. Sedemindvajsetletni G. Č. je med vož-
njo z osebnim vozilom v daljšem nepregled-
nem ovinku izgubil oblast nad vozilom in za-
peljal s ceste v strugo potoka Bistrica. V pre-
vrnjenem avtomobilu sta se voznik in 20-let-
ni sopotnik huje ranila, drugi sopotnik, star
26- let, pa je utrpel lahke telesne poškodbe.
Sreča v nesreči
Dvainpetdesetletni A. K. je v sredo, 3. apri-
la, imel srečo v nesreči, medtem ko je v ju-
tranjih urah hodil ob železniški progi v Sod-
ni vasi. Med hojo ga je namreč zadel potniš-
ki vlak, ki je vozil v smeri Stranja. V trčenju
je bil pešec lažje ranjen.
Cesta smrti: Velenje-Velika Pirešica.
St. 15-11. april 2002
n,t TEDNIK
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Našla je
truplo v gozdu
»Vsega sem že vajena, ampak takrat sem imela mehke noge,« je povedala
46-letna Velenjčanka
»Ležal je na trebuhu, z gla-
^ navzdol, obraz pa je imel
p pomodrel,« nam je raz-
03 46-letna ženska iz Ve-
^0ja, ki je v petek, 5. aprila,
i,Qzdu v Šaleku našla moš-
iJtruplo. »Pri njegovi glavi
u])i\o vse krvavo,« še nada-
|,je. Prvega petka v aprilu
o bo pozabila nikoli.
IS psom se je ravno takrat
Uhajala po gozdu, bilo pa
[okrog devete ure zjutraj,
U. Pes se je nenadoma us-
[ivil, ovohaval nekaj na tleh
jse umaknil. »Čudna se mi
[zdela reakcija psa, ki, če
(ečava človeka, vedno po-
[ane pozoren in bolj živa-
en, zdaj pa se je nenadoma
laknil,« govori Velenjčan-
ki želi ostati anonimna,
er sem mislila, da je nek-
|morebiti padel ali vinjen
B, sem ga najprej poklica-
fcker pa se ni odzval, sem
se mu približala in videla, da
je človek mrtev.« V tistem tre-
nutku je poklicala moža, kaj
naj stori, zatem pa takoj za-
vrtela 113. Čez nekaj minut
so na kraj prispeli tudi ve-
lenjski policisti in krimina-
list iz Celja.« Saj sem že mar-
sikaj preživela, samo tisti pe-
tek pa sem imela mehke no-
ge. To je šok,« opisuje svoje
občutke.
V pohcijskem poročilu je
bilo še isti dan moč prebra-
ti, da so truplo prepoznali.
Šlo naj bi za 58-letnega Ru-
dolfa Golčmana, Rudo, kot
so ga klicali nekateri, iz Koz-
jaka pri Srednjem Doliču, ki
ni bil ustreljen, kot so poro-
čali nekateri mediji.
»Na podlagi sodne obduk-
cije lahko rečemo, da je
vzrok smrti izkrvavitev, kot
posledica vboda v desno stran
vratu,« je pojasnil načelnik
urada kriminalistične polici-
je PU Celje, Robert Mravljak
na ponedeljkovi novinarski
konferenci. Nastala naj bi tri
centimetre globoka rana,
prerezal naj bi si veno. In iz-
krvavel. Domnevajo, da je šlo
za samomor, čemur pritrju-
je dejstvo, da je pokojni bil
levičar, vbod pa je na desni
strani vratu. In to, da so v ne-
posredni bližini našli okrvav-
ljen nož. »Od vboda do izkr-
vavitve naj bi minilo okrog
dvajset minut,« so še pove-
dali na policiji.
Do ponedeljka so se poh-
cisti pogovorili s številnimi
osebami, ki bi karkoli vede-
le o okoliščinah smrti, po-
drobno so preiskali tudi oko-
lico kraja, kjer je 46-letnica
našla pokojnega. Tudi v po-
nedeljek je bilo v gozdu opa-
ziti nekaj radovednežev, ki
so si prišli ogledat mesto najd-
be, črno poHvinilasto vreč-
ko na tleh in kos traku »poli-
cija stop«. Vse, kar je spomi-
njalo na petek. Golčmana, ki
si je dolga leta služil kruh kot
rudar v velenjskem rudniku,
so poznali vsi kot umirjene-
ga človeka, pripravljenega po-
magati komurkoh. Zadnji
dve leti, po ločitvi od svoje
žene, je živel pri bratu na
Kozjaku in mu pomagal pri
opravilih na večji kmetiji. »-
Ne verjamem, da bi bil Ru-
da s kom v sporu,« so nam
pripovedovali nekateri sosed-
je. Imel je dva otroka, sina,
ki z nami ni želel govoriti,
in hčerko v Velenju. »Enega
sina je še imel, pa je pred le-
ti umrl,« nam je razložila so-
seda, ki je začudena nad po-
datkom, da bi Golčmana kdo
umoril ali pa, da bi storil sa-
momor.
SIMONA ŠOLINIČ
PREJELI
» SMO
»Za boljše
življenje«
V Narodnem domu v Ce-
lju se je 2. aprila 2002 zgo-
dila prireditev, če je s svo-
jim namenom v popolnosti
uspela, pa ima pokazati ak-
tualni čas. Kot paša za oči,
sodeč (vsaj) po odzivih pub-
like, načeloma je. Je pa res
tudi to, da so bile, po mo-
jem mnenju, informacije o
namenu te prireditve malce
nerodno lansirane. Premalo
razumljivo za vsakogar, bi se
temu lahko reklo. Tako je
umestno še enkrat navesti
smoter tega dogajanja in ne
zgolj prireditve, kot takšne.
Naj povzamem nekaj dejstev.
Ustanova, imenovana Fun-
dacija Humanitarius je dobro-
delno humanitarna fundaci-
ja, ki je bila ustanovljena za
splošno koristen in trajen na-
men in deluje v javnem inte-
resu na področju zagotavlja-
nja pomoči ljudem, ki so le-
te potrebni. Tokratna akcija
"Za boljše življenje" ima za
namen zbiranje finančnih in
ostalih sredstev za Varno hi-
šo v Celju.
S prireditvijo, ki je bila 2.
aprila letos v Narodnem do-
mu v Celju, se je akcija zače-
la. Na sami prireditvi se je
že predstavilo nekaj donator-
jev. Finančna sredstva se na-
kazujejo na žiro račun
50700-678-82000, z name-
nom nakazila "za Varno hišo
v Celju".
Na prireditvi so večino do-
natorjev in nastopajočih ime-
novali, zaradi neljubega spo-
drsljaja pa niso bili omenje-
ni ljudje, ki so se odrekli ho-
norarjem, in pa tisti, ki so bi-
li za samo izvedbo prireditve
prav tako nepogrešljivi.
Honorarju za sodelovanje
so se odrekli: Vasilij Polič,
moderator, Igor Jelen s ple-
sno skupino Igen - koreogra-
fija, plesna točka Newyorker,
predstavitev otroške kolekci-
je blagovne znamke Benet-
ton, Nataša Dobelšek, mane-
kenka, Stančka Sukalo, ma-
nekenka, Polona Skok, ma-
nekenka. Jure Bradač, mane-
ken, Martin Rudnik, mane-
ken, Denis Filipančič, mane-
ken, Fastram d.o.o. - catering
na prireditvi.
Glasbeni izvajalci: skupi-
na Veter, Matjaž Ograjenšek.
Niso pa bile omenjene sode-
lavke iz salona Kozmetika Sa-
ša Mastnak - Krašovec s. p. iz
Celja, in sicer: visažistka Bar-
bare Kuder ter frizerki Jasmi-
na in Petra, pa Polona Born-
šek in Silva Dimec iz podjet-
ja Vrtnarstvo Celje d.o.o.
(ureditev odra in cvetje).
Klasje d.d. iz Celja, donator.
Na prireditvi so (poleg že
omenjenih) sodelovali kot
donatorji ali nastopajoči še:
Občina Celje in g. župan Bo-
jan Šrot (dvorana Narodne-
ga doma) Engrotuš d.o.o. iz
Celja z donacijo pralnega stro-
ja za Varno hišo v Celju, Ma-
gistrat d.d. - modna hiša Em-
porium iz Ljubljane - pred-
stavitev blagovnih znamk Pal
Zileri in Caractere, Industri-
ja usnja Vrhnika - predstavi-
tev usnjenih kreacij, Vesna
Škodnik Gabrovec - večerna
damska toaleta, donacija pet
oblek s prireditve. Maša
Krajnc - donacija slik za avk-
cijo (na TV Celje), Bata Ce-
lje - modna obutev. Zoran Pa-
sarič z ekipo "Zoran hair
team« - predstavitev obliko-
vanja pričesk, Peter Thaler -
kolekcija Egoist, Zlati Grič
iz Slovenskih Konjic, ozvo-
čenje in svetlobni efekti To-
mi, Velana iz Ljubljane - sce-
na, Jernej Kuntner - mode-
rator.
VESNA ŠKODNIK
GABROVEC
ZAHVALE^
POHVALE
Tekmovanje
iz znanja
matematike
v soboto 6.aprila smo na
Srednji strokovni in poklic-
ni šoli Celje organizirali Re-
gijsko tekmovanje iz znanja
matematike za Srednje po-
klicne šole. Meje celjske re-
gije segajo od Srednje šole z
Mute na severu, preko Zreč
in Rogaške Slatine na vzho-
du do Trbovelj in Zagorja na
zahodu.
Dijaki letos drugič zapo-
red tekmujejo po kategori-
jah. V kategoriji A tekmuje-
jo dijaki gimnazijskih pro-
gramov, v kategoriji B dijaki
srednjega tehniškega in stro-
kovnega izobraževanja in v
kategoriji C dijaki srednjega
poklicnega izobraževanja. S
tem ko dijaki tekmujejo v svo-
ji kategoriji se znebijo občut-
ka, da so brez možnosti do-
seči soUden rezultat.
Večina profesorjev, ki pou-
čujemo v programih srednje-
ga poklicnega izobraževanja,
se večkrat pri svojem delu
vprašamo, kako preseči pred-
sodek v miselnosti mladih in
njihovih staršev, da je mate-
matika »bavbav«, kako dija-
ke motivirati in spodbuditi
večje zanimanje za predmet,
da ni zgolj predmet, pri ka-
terem je potrebno doseči po-
zitivno oceno. Za znanje ma-
tematike velja rek, ki ga je
zapisal ameriški matematik
W. F. White: »Za obrtnikom
stoji kemik, za kemikom fi-
zik, za fizikom matematik.«
Na tekmovanju se srečamo
mentorji, si izmenjamo izkuš-
nje, tudi tekmovalci so boga-
tejši za izkušnjo, da je mate-
matika lahko razvedrilo, spoz-
najo nove prijatelje. Vsi sku-
paj smo preživeli lep dan, za
kar se moramo zahvaliti spon-
zorjem, ki so poskrbeli za ma-
lico. Naj jih naštejem po abe-
cednem vrstnem redu: Bran-
ce Rafael, Pekarstvo Celje,
Celjske mesnine. Gorenje Ve-
lenje, Kmetijska zadruga Laš-
ko, Meja Šentjur, Mlekarstvo
Celeia Arja vas, Pivovarna Ta-
ra Maribor, Selič Leon, Trgo-
vina Vihar Šentjur, Tuš Celje,
Vital Mestinje.
Najuspešnejši tekmovalci
se bodo v soboto 20.aprila ude-
ležili državnega tekmovanja
v Novi Gorice, ostali pa se bo-
mo srečali čez leto dni na re-
gijskem tekmovanju v Celju.
IGOR LUPŠE
m
CVETKE
^ekdo na Velenjskem bo
lal ves mesec brez malice
rokavic na svojih delov-
h ročicah. S tatičem so na-
reč v neznano poleg roka-
Ic odšli tudi boni. To je v
policijski terminologiji t.i.
^azitski kriminal, ker se bo
Ht mesec dni hranil na tuj
lačun.
• Vbeležnice so si celjski po-
licisti temeljito zapisali vse
okoliščine, ki naj bi vodile v
spor med sosedo in njenim
sosedom. Soseda naj bi ne sa-
lo žalila ampak svojega so-
govornika tudi malček pop-
ljuvala. Ali so policisti v da-
"fm primeru vzeli v analizo
Mi dokazni material, pa nam
"iso želeli potrditi...
•Po slonje pa se je v Vele-
nju obnašal vlomilec, ki je
•z neke hiše odnesel slonji
°l^el in lastnika (hiše) oško-
doval za več kot pol milijo-
na tolarjev. Dolg nos pa bo-
do imeli možje postave, če
ga ne bodo ulovili...
• Neki Celjan je opazil tu-
jek na svojem travniku, ki po
njegovem mnenju tja neka-
ko ne sodi. Kasneje se je iz-
kazalo, da je dotični tujek
voznica, ki naj bi svoj prav v
vožnji po travici v tistem tre-
nutku želela dokazati tudi s
fizično močjo, kar je že pri-
beleženo v policijskem zapi-
sniku.
Obravnavo
so prekinili
Na celjskem okrožnem
sodišču so v ponedeljek, 8.
aprila, prekinili glavno
obravnavo zoper peterico,
obtoženo proizvodnje in
prometa z mamili. Poleg Ko-
nrada Kamenika so tako na
zatožno klop sedli njegov
brat Kristjan Kamenik, se-
stra Klavdija Fideršek,
Alojz Završnik in Sašo Fi-
javž.
Obravnava je postala do-
kaj burna, ker naj bi sodiš-
če obtoženima Sašu Fijav-
žu in Kristijanu Kameniku
dodelilo zagovornika po
uradni dolžnosti, čeprav ob-
tožena pooblastil svojima
odvetnikoma, Danijelu Pla-
ninšcu in Marjetici Nosan,
nista odvzela. Šlo naj bi za
kršitev zakona o kazenskem
postopku, sta mnenja No-
sanova in Planinšec, sled-
nji zahteva izločitev sodni-
ka Milka Škoberneta in
predsednika okrožnega so-
dišča v Celju Andreja Pavli-
ne, Nosanova pa izločitev
predsednika Višjega sodiš-
ča Franca Dušeja in njego-
vega namestnika. Odvetni-
ka Planinšca naj bi prijavi-
h odvetniški zbornici, sod-
nik Škoberne pa je prekli-
cal tudi obravnavi, ki naj bi
bili prihodnji teden. O izra-
ženih zahtevah bo tako mo-
ralo odločiti vrhovno sodiš-
če, zato je pričakovati, da
se bo vsa zadeva zavlekla za
nekaj časa. V sodni dvora-
ni pa je bilo slišati tudi mne-
nja, da se omenjeni primer
prepleta s primerom Teka-
čevo, saj naj bi dokazni ma-
terial iz Tekačevega upora-
bili tudi v tem kazenskem
postopku.
Radarske
kontrole bodo...
• jutri, 12. aprila, dopoldne na območju Laškega, popold-
ne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v soboto, 13. aprila, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Rogaške Slatine;
• v nedeljo, 14. aprila, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v ponedeljek, 15. aprila, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Laškega;
• v torek, 16. aprila, dopoldne na območju Šmarja pri Jel-
šah, popoldne pa na območju Celja;
• v sredo, 17. aprila, dopoldne na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Šentjurja;
• v četrtek,18. aprila, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Velenja;
GORELO JE
Goreča avtomobila
Minuli vikend je kar dvakrat zagorelo na osebnih vozilih,
f^dva milijona tolarjev je nastalo škode na osebnem vozilu
^Pel Vectra, last L. K. Avtomobil je zagorel na avtomobilski
Ni izven Vranskega, medtem ko se je L. K. vozil proti
^ntrupertu. Ogenj so okoliški gasilci kmalu pogasili, ra-
"f^n ni bil nihče. Ogenj naj bi zajel vozilo zaradi trčenja v
^'''^jaka, ki je priskakljal na avtocesto. Manjšo škodo pa je
j^°žar povzročil na starejšem avtomobilu VW 1200 J, s ka-
^rim se je lastnik M. V. pripeljal pred stanovanjsko hišo v
°'žanski Gorci. Vzrok naj bi bila napaka pri dotoku gori-
Gorelo ob jezeru
^ milijon tolarjev in pol je nastalo škode na eni izmed
J^^itniških hišic ob Velenjskem jezeru. V požaru je bil last-
^k M. V. huje ranjen, ogenj, ki so ga pogasili okoliški gasil-
^' Pa je objekt v celoti uničil. Preiskovalci vzrok požara še
^dno ugotavljajo, za zdaj pa so izključili možnost, da bi
'^'^žar kdo podtaknil.
-  Št. 15-11. april 2002  -
Sladoledno kosilo
Eno izmed najbolj zanimivih mest sredi venezuelskih Andov je Merida
Venezuela. Prelepe ka-
ribske plaže, tropski pra-
gozd, vročina, andsko go-
rovje, raznolik živalski
svet, puščava in prekrasna
savana.
Gonilo venezuelske eko-
nomije predstavlja pridobi-
vanje nafte v največjem juž-
noameriškem jezeru Lago
Maracaibo. Že v začetku 19.
stoletja so pod jezerom od-
krili velike količine te ce-
njene tekočine in prav v ti-
stem obdobju je postala Ve-
nezuela ena najbogatejših dr-
žav kontinenta. Zasluge za
to imajo gotovo tudi tam-
kajšnji prebivalci. So nekaj
posebnega, izredno prijaz-
ni, mogoče celo preveč. Po-
sebno mesto v njihovih živ-
ljenjih zaseda ples. Prav vsi
in vsepovsod se zelo radi za-
vrtijo ob zvokih merengua
in drugih južnoameriških rit-
mih.
Zelo velik vpliv na življe-
nje predstavlja vera. Več kot
90 odstotkov ljudi je kato-
likov. Običaji in prazniki,
predvsem pa njihove cerk-
ve, so zelo zanimivi in jih je
potrebno sprejeti kot del nji-
hovega življenja. Hkrati je
to dežela moških in vsaj nav-
zven se prikazujejo kot ste-
ber celotne družbe, ženske
predstavnice pa imajo slo-
ves zapeljivk z veliko ero-
tičnosti.
~ Deževna sezona je od de-
cembra do maja, preostali me-
seci pa so suhi. Temperatura
Kamnita cerkvica v vasi San Rafael.
je bolj ali manj enaka vse le-
to, vedno okoli 25 stopinj ah
več, odvisno od tega, na kak-
šni nadmorski višini se člo-
vek nahaja. Večina Venezue-
le leži pod 1000 m nadmor-
ske višine. V gorsko-andskem
ah gorsko-obalnem višavju
pa debel pulover in kakšno
oblačilo proti dežju ne ško-
dita.
Najdaljša
gondola na
svetu
v Venezueli se končuje
tudi manjši del velike and-
ske gorske verige. V tem
predelu je glavno mesto is-
toimenske zvezne države
Merida. Mesto je cilj tujih
turistov in popotnikov. Ker
je to študentsko mesto, s kli-
mo, ki najbolj prija vsake-
mu Evropejcu, so tudi ce-
ne v restavracijah, barih in
diskotekah so prilagojene
študentskemu žepu. Veliko
popotnikov ostane dlje, kot
so načrtovali. Stroški so niz-
ki, možnosti krajših ali
daljših izletov po okoliških
vasicah in gorah je nešte-
to, veliko je muzejev, hra-
na in družba domačinov in
tujcev pa sta odlični.
Mesto se ponaša s svetov-
no znamenitostjo - najdalj-
šo gondolo na svetu. Dol-
ga je 12,6 km in te pripe-
lje iz Meride, ki leži na
1625 metrih nadmorske vi-
šine, na vrh gore Pico Es-
pejo, ki je visoka 4765 me-
trov. Vse to opravi v štirih
delih.
Samo 12 km iz mesta je
najvišja gora države, 5007
metrov visok Pico Bolivar,
pogost cilj ljubiteljev gora.
Dostop ni zahteven, vendar
je priporočljivo za ogled
imeti vodiča, predvsem za-
radi spremenljivosti vreme-
na.
V eni izmed okoliških va-
sic San Rafael pa stoji zelo
zanimiva cerkvica, zgrajena
iz kamnov.
Največjo kulinarično zani-
mivost vsekakor predstavlja
slaščičarna Heladeria Coro-
moto v Meridi. Zaslovela je s
ponudbo največ različnih
okusov sladoledov na svetu.
Doslej je izdelala več kot 500
različnih vrst sladoleda, dne
no pa ga prodajajo okoli
vrst. Od nam poznanih, \
sta čokoladni in sadni, jih
tam le deset. Glavnino pa pn
stavljajo okusi sladoledov,!
so: paradižnik, špinača, bi
koli, krompir, česen alili
ča... V obliki sladolednih!
pic tako lahko dobiš celot
silo, sestavljeno iz glavne)
di, priloge in sladice.
ANDREJ KOŠA
Pokrajina v okolici Meride.
Št. 15-11. april 2002
s kolesom na potep
v popravljalnicah imajo že veliko dela - Največ ga bo maja
naših cestah je iz leta
^0 več kolesarjev, kar po-
jjjj opažajo v številnih po-
jyljalnicah koles na šir-
Uceljskem območju. Za-
1 lepega vremena imajo
K^i času že veliko dela,
j,ečje zanimanje pa pri-
jiujejo kot vsako leto od
jfetka maja, ko je povsod
jjvečja gneča.
yCelju, Žalcu in na Konjiš-
jnso nam povedali, da tre-
iino opravijo običajno po-
jvilo še isti dan ali do na-
^njega dne, za razliko od
■lenja, kjer je treba čakati
,od tri do štiri dni. In kje je
lOgoče popraviti vaš bicikl?
CELJE: med popravljalni-
iini koles ima najdaljšo, več
(tZO-letno tradicijo delav-
p Vinka Završnika (tel.
!8-24-51] na Ljubljanski ce-
il6. Zaradi visoke najem-
ne sicer razmišlja o more-
tni selitvi. Popravljalnica je
jprta od 8. do 18. ure (ob
jkih do 15.30) ter vsako dru-
isoboto od 8. do 12. ure. V
imi kolesarski sezoni je od-
la vsako soboto.
V strogem centru Celja se
najbolj uveljavil servis pro-
ijalne Kolesar v Levstikovi
(tel. 544-33-58), ki deluje
m let. Odprt je od 8. do
l.ure, ob sobotah od 8. do
1. ure.
V prodajalni športne opre-
leHervis (tel. 490-35-60) v
leljskem trgovskem centru In-
terspar opravljajo tudi manj-
ša popravila koles znamk, ki
jih ne prodajajo. Odprto imajo
od 9. do 21. ure, ob sobotah
od 8. do 21. ure ter ob nede-
ljah od 9. do 13. ure.
V servisu trgovine Griffin
v Linhartovi 18 v Celju (tel.
492-63-33) je mogoče popra-
viti različne znamke biciklov.
Odprt je od 9. do 13. ure ter
od 15. do 18. ure, ob sobotah
od 9. do 12. ure.
Od decembra obratuje ser-
vis trgovine Bike Shop (tel.
492-79-50) na Ljubljanski 67
(nasproti Plave lagune), ki je
odprt od 12. do 19. ure ter ob
sobotah od 9. do 12. ure.
UUBNO OB SAVINJI: v ko
lesarskem servisu Profi na Pla-
cu 20 (tel. 584-10-55) pou-
darjajo, da servisirajo le pri
njih kupljena kolesa. Profi je
namreč ob glavni cesti v Lo-
garsko dolino, priljubljenem
kolesarskem cilju. Pravijo, da
so jim v hudi stiski priprav-
ljeni pomagati, čeprav imajo
konec tedna, ko je kolesarjev
največ, zaprto.
PRELOGE PRI KONJI-
CAH: servis Antona Fijav-
ža v Prelogah 24b ima med
drugim popravljalnico koles
različnih znamk (tel. 575-61-
22). Odprt je od 8. do 12. ter
od 14. do 18. ure, ob sobo-
tah do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
kolesarski servis trgovine Je-
sih-dvokolesa na Liptovski
22 (tel. 759-35-43) poprav-
lja vsa kolesa. Odprt je od 8.
do 13. in od 14. do 18. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure.
ŠOŠTANJ: v kolesarskem
servisu Vojka Režena na Ko-
roški cesti 18 (tel. 891-12-60
in 041/368-759) popravljajo
vsa kolesa. Trenutno je odprt
od 8. do 15. ure, od konca
spomladi pa do 18. ure.
VELENJE: znana poprav-
ljalnica koles Ciklo šport (tel.
898-30-70) se je lani avgusta
preselila iz naselja Gorica v
nakupovalni center Interspar,
na Kidričevo 2b. Popravljajo
vse vrste koles. Odprta je od
9. do 12. ure ter od 14. do 19.
ure, ob sobotah od 9. do 12.
ure. Kolesa popravljajo tudi
v majhnem prostoru Unišpor-
ta v Nami, vendar le tistih
znamk, ki jih prodajajo.
ŽALEC: servis trgovine No-
vak na Šlandrovem trgu 24 (tel.
571-68-15) je odprt od 8. do
13. ure ter od 15. do 19. ure,
ob sobotah od 9. do 12. ure.
Popravljajo vse vrste koles. Ko-
lesa različnih znamk poprav-
ljajo tudi v servisu trgovine Fac-
tory Store na Mestnem trgu (tel.
710-27-93), kjer je odprto od
9. do 19. ure ter ob sobotah do
12. ure.   BRANE JERANKO
Turistično društvo Celje
Turistično društvo Celje
frejme letos zlati celjski
jrbza 130 let prizadevne-
S^in predanega delovanja,
"^40 let neprekinjenega iz-
^Jjanja društvenega glasi-
la ter za vse dosežene vr-
'unske uspehe, pomem-
'le za razvoj in ugled me-
ta Celje.
Začetki Turističnega druš-
'3Celje segajo v leto 1872.
" so na pobudo takratnega
dr. Josefa Neckerma-
ustanovili Olepševalno
^štvo Celje. Sprva se je
'^štvo ukvarjalo zgolj z ure-
ditvijo mestnega parka. Na-
to so uredili še pot in drevo-
rede na Jožefovem hribu, po-
pravili so Frklerikov stolp ter
prvič izdali prospekte in raz-
glednice Celja.
V letih od 1921 do 1954
so dali pečat turističnemu
društvi celjski obrtniki in
uslužbenci. V tem obdobju
je deloval tudi Josip Peli-
kan. Društvo je prirejalo šte-
vilne prireditve, urejali so
Masarykovo nabrežje, sani-
rali Kalvarijo ter uredili
otroško in teniško igrišče,
ki so ju pozimi preuredili v
drsališče. Prvo pustno maš-
karado so pripravili 1925.
Leto kasneje pa so odprli pr-
vo Tujsko-prometno pisar-
no v Celju. Celje je prido-
bilo naziv turističnega me-
sta leta 1937, društvo pa je
takrat izdelalo tudi prvi pro-
gram smernic razvoja turiz-
ma v Celju.
Med drugo svetovno voj-
no je bilo delo društva okr-
njeno. Po njej pa je društvo
pričelo delovati z novim ime-
nom: Olepševalno in turistič-
no društvo Celje. Leta 1949
je dobilo v upravljanje Stari
grad. V tem obdobju so po-
stavili gostišče na gradu, nanj
so speljali Pelikanovo pot.
Leta 1961 so izdali prvo
društveno glasilo Lepo mesto,
dve leti kasneje pa so odprli
turistično informacijsko pi-
sarno. V Turistično društvo se
je društvo preimenovalo leta
1976. 1994 pa so spremenili
še ime društvenemu glasilu,
ki odtlej izhaja pod imenom
Naše Celje. Pred dvema leto-
ma je Celje dobilo še LTO Ce-
leia, ki se profesionalno uk-
varja z razvojem celjskega tu-
rizma, pa Turistično informa-
cijski center, društvo pa prav
tako ostane in danes domuje
v prostorih na Krekovem tr-
gu. »Turistično društvo Celje
so vedno bili in so člani druš-
tva, so ljudje, so Celjani in Ce-
ljanke, ki jih druži ljubezen
do Celja, do njegove bogate
dediščine in kulture. Prav ta
srčnost ter vztrajnost članic
in članov TD Celje se kaže sko-
zi dolgoletno uspešno delo-
vanje društva,« je zapisano v
obrazložitvi k podelitvi celj-
skega grba.
NGL
Št. 15-11. april 2002
30
Šelestenje
Dragocenosti še-
lestenja je najbo-
lje opredeliti sko-
zi primerjave z ne-
katerimi, sicer že
prežvečenimi
značilnostmi sb-
venskega filma.
Predvsem z značilnimi teža-
vami depresivnih in obenem
pasivnih likov, katerih film-
ski cilj je zreti v prazno. Raz-
log za te like je menda »odsli-
kava resničnosti«. Posledica
teh likov je odvmitev gledal-
cev od filmov s takšno resnič-
nostjo. Očitno obstaja velik nes-
porazum med resničnostjo ne-
katerih scenaristov/režiserjev
in tisto izven kina, pa čeprav
depresivno. Šelestenje tega
nesporazuma ne pozna. Še
vedno je poanta filma odnos,
in to predvsem ljubezenski, in
še vedno so liki (tudi) depre-
sivni, ampak... pri Šelestenju
se nenehno vpije. Mi pa pre-
klinja. Ali oporeka. Vali kriv-
do in odgovornost. Nagaja. Lo-
pata z vrati. Beži. Se vrača.
Vse to brez omembe vredne
akcije, vendar z izredno doži-
vetimi, s čustvi nabitimi dia-
logi. Jasno, da se ti dialogi ne
podvržejo vsem normam pri-
povedovanja zgodbe - film
zgodbo ne pripoveduje, tem-
več jo lušči, jo Jbbšelesti« -pa
vendar uspeva prizemljeno in
vsakomur na kožo pisano
spregovoriti o stvareh ljubez-
ni in odraščanja. In čeprav je
poanta filma odnos, njegovi
junaki niso le brezizrazne za-
stavonoše nekih
»višjih« pomenov,
temveč večdimen-
zionalni karak-
terji s svojimi nuj-
nimi dozami ne-
bogljenosti in vo-
lje, junaki, ki, re-
cimo, po eni strani huronsko
vpijejo na svoje bližnje, takoj
zatem pa gredo reševat utap-
ljajočo se muco. Humor filma
se tke iz teh »grdih« situacij,
preden se nadaljuje v poetič-
ne slike, podkrepljene z od-
lično fotografijo... in nikoli ni
banalen. Kemija med igralci
je adrenalinska in igra sama
ni nikoli papirnata. Naj to za-
dostuje.
Janez Lapajne je delal ne
samo brez vnaprejšnje odobri-
tve filmskega sklada, temveč
tudi brez pravega scenarija, z
improvizacijami oziroma
ogromno pomočjo igralcev sa-
mih. Skladnost ekipe se poz-
na predvsem v celostni dovr-
šenosti končnega izdelka; Še-
lestenje je najbolj dodelan film
letošnjega Portoroškega festi-
vala. Edini, za katerega zgle-
da, da seje kdo o njem zares
kritično pogovarjal, preden se
je šlo na snemanje. Film seje
snemal iz roke, vendar če ste
sedaj pomislili na švigajočo
Dogmo 95, popravite misel;
kamera je stabilna in kontro-
lirana, končni efekt pa se od
kakšnega visokoproračunca
sploh ne razlikuje.
PETER ZUPANC
Ocena: 9/10
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (31. 3. do 7.4.)
Gremo v kino!
Tudi tiste bele vrane s črnobelimi televizorji ste opazili,
da imajo prelestna Halle Berry, legendarni Sidney Poitier
in možati Denzel Washington čokoladno kožo. Nagradno
vstopnico prejmejo Zlatko Kronovšek iz Braslvoč, Marija
Krofi s Planine pri Sevnici in Milan Poznič iz Lesičnega.
15. nagradno vprašanje: V E. T. vesoljčku je bila sladko
dekletce, ki je nato zraslo v peklensko punčaro, odvisno od
marsičesa, ter nazadnje odra-
slo v zrelo in zanimivo igral-
ko. Seveda, govorimo o ...
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, do
ponedeljka, 15. aprila (do
takrat morajo prispeti!). Ne
pozabite nalepiti kupona in
napisati naslova. Izžrebali
bomo tri dobitnike vstopnic
za oded filma.
Zmagovalci Portorož^
5. festival slovenskega filma se je odvijal od 4. -6. aprila
Za uvod naj povemo, da
se je letošnji festival otepal z
mnogimi problemi. TVS se
je umaknila iz sofinancira-
nja, festival se je moral po-
staviti na noge brez tretjine
običajnega denarnega prili-
va, ena od posledic pa je bila
skrajšanje festivala za en
dan. Vendar filmov zato ni
bilo nič manj kot lansko le-
to.
Temelj festivala so igrani ce-
lovečerci in šest jih je letos tek-
movalo za Vesne, Stopove na-
grade ter še nekaj dodatnih na-
grad. Celovečerci so Zvenenje
v glavi Andreja Košaka, Pe-
snikov portret z dvojnikom
Francija Slaka, Varuh meje
Maje Weis ter Ljubljana Igor-
ja Šterka, pa dva, ki ju je po-
trebno posebej opredeliti, ker
sta samostojni nizkoproračun-
ski produkciji, ki sta sklad za-
prosili za pomoč le pri zadnji
in najdražji fazi, povečavi na
35 mm filmski trak. Šeleste-
nje Janeza Lapajneta je že po-
večano in ga bomo v kinema-
tografih pravkar gledali, Amir-
ju Mihe Celarja je ta poveča-
va ravnokar odobrena. Letos
smo lahko, za priokus, videli
tudi dva na video kamero po-
sneta filma, katerima sklad ni
odobril povečave: Mi svoji Ve-
sni in Fantasy (Christian O.
Ashaiku). Kljub temu, da si
je Na svoji Vesni [Sašo Dukič,
Adi Smolar in Franci Kek) pri-
borila posebne projekcije v
Ljubljanskem Koloseju in ta-
ko na nek način celo zaobšla
sklad, je resnica ta, da se je
sklad odločil prav: filma sta
amaterska in pika. Še več: za
debato ostane, če ju Amir to-
liko presega, da si je poveča-
vo zaslužil. Amir tudi dobro
nakazuje glavno skupno po-
manjkanje letos dokončanih
filmov: slabe scenarije, pravi-
loma neodločne in nedosled-
ne. Edina izjema je ravno film,
ki je navsezadnje - povsem za-
služeno - dobil Vesno za naj-
boljši film: Šelestenje. Vpra-
šanje, ki se vedno znova po-
javlja, je tole: ali vlagati v Amir-
ju podobne projekte za spod-
budo, v upanju, da se kvanti-
teta počasi prelevi v kvaliteto,
ali pa hraniti denar za projek-
te, ki ali na začetku obetajo
več ali pa s tem »več« že pride-
jo na sklad...
K nagradam: Gregor Zore
je najboljši igralec in Stopov
epizodist. Zakaj je dobil Ve-
sno kar za dve vlogi in zakaj
je za isto vlogo skladu najboljši
igralec, reviji Stop pa najboljši
epizodist, je malce smešno,
a še vedno stvar argumenta-
cij. Ostale Stopove nagrade so
takšne: obetavna igralka je/ya
Krajnc za vlogo v Varuhu me-
je; najboljši igralec je Jernej
Šugman za Zvenenje v glavi,
najboljša igralka pa Ksenija
Mišic za isti film. Vesne so bi-
le podeljene: Zvenenju ozi-
roma Saši Lošiču za glasbo;
za kostumografijo Mariji Ko-
bi (Pesnikov portret...); za
scenografijo Pepiju Sekuliču
za Zvenenje; za fotografijo Ve-
nu Jemeršiču za Ljubljano; za
režijo Ma/Y Weis za Varuha me-
je; posebno priznanje Karpu
Godini za dokumentarec
Zgodbo o gospodu P.F.; naj-
boljša igralka je Iva Krajnc za
vlogo v Varuhu meje. Poleg
že omenjenih in nekaterih
»manjših« nagrad je potreb-
no zapisati, da je žirija Slo-
venskih filmskih kritikov svo-
jo nagrado za najboljši celo-
večerni film prav tako pode-
lila Šelestenju. Nagrado Jo-
žeta Babica sta dobila: za do-
kumentarno delo Alma La-
pajne za Nakovalo sanj ter
Franci Slak za režijo celove-
čerca, narejenega po nadaljf
vanki o Prešernu, Pesniko
portret z dvojnikom. Najbo|
študentski film je Pavle
žiji Marka Nabrežnika.
Zapisnik žirije pravi, dai
»letošnja celovečerna produl;
cija na zavidljivi kvalitetni rj,
ni, tematsko vznemirljiva i
oblikovno prepričljiva«. Sut
jektivni - čeprav ne samo tal
šen - zaključek pa je prava
prav žalosten. Če je lanskolf
to prineslo Kruh in mkk
Sladke sanje, da ne štejem
Zadnje večerje in Ode Prek
na, smo letos od pravih pit
sežkov dobili le enega: Šek
stenje. Slovensko občinstvoti
to mnenje lahko precenilo tt
kom leta, ko bodo filmi pn
hajali v redni spored kinem
tografov.
PETER ZUPANI
PRIHAJAJO
Prah
The Dust
IGRAJO Joseph Fiennes, David VJenham, Adrian
Lester, Anne Brochet, Nikolina Kujača, Rosemary Murphy
REŽIJA Milčo Mančevski
SCENARIJ Milčo Mančevski
PRODUCENTI Chris Auty, Vesna Jovanovska,
Domenico Procacci
ŽANR vestem
DOLŽINA 127 minut
Divji zahod na začetku prejšnjega stoletja. Dva brata se
zaljubita v isto žensko - Lilith. Ta se odloči za mlajšega
Eliaha, razočarani Luck pa odide v Evropo. Sledeč svojim
demonom se znajde v Makedoniji in kot se kot plačanec
bojuje z okrutnimi lokalnimi tolpami. Revolucija pa poka-
že tudi sočutnejši obraz, ko noseča Neda Lucku reši življe-
nje. Sto let kasneje obupani ropar Edge poskuša ostareli
gospe Angeli ukrasti njene življenjske prihranke. Toda an-
gela starih zlatnikov ne da iz rok, dokler Edge ne prisluhne
njeni zgodbi o dveh bratih, ki sta pred mnogimi leti na Div-
jem zahodu ljubila isti žensko...
Pošasti iz omare
Monsters, Inc.
IGRAJO (glasovi) John Goodman, Billy Cristal, Mary
Gibbs, Steve Buschemi, James Coburn, Jennifer Tilly, Bob
Peterson, John Ratzenberger, Frank Oz
REŽIJA Pete Docte
SCENARIJ Adrew Stanton, Daniel Gerson
PRODUCENT Darla K. Andreson
ŽANR animirana komedija
DOLŽINA 92 minut
V strahovem se pripravlja-
jo na novo delovno noč. Pod-
jetje Strahovlad skrbi za pri-
dobivanje življenjsko važne
energije. Skozi tisoče vrat, ki
vodijo v otroške sobe, vsak
večer odhajajo pošasti na de-
lovišče zbirat otroške vriske.
Najuspešnejši je Sulley, za pe-
tami pa mu je prekanjeni Skrivač, ki pa ga drugo mesto žuli
bolj kot zadnje. Zato se odloči za goljufijo, ki povzroči nez-
1W
godo in v Strahovo vstopi deklica Bu. Otrok se strahci na sn
bojijo, vendar pa se Sulleyu in prijatelju Mihi prikupi,
jo skušata varno spraviti nazaj v njen svet.
Vsiljivci
The Others
IGRAJO Nicole Kidman, Fionnula Flanagan,
Christopher Eccleston...
REŽIJA Alejandro Amenabar
SCENARIJ Alejandro Amenabar
PRODUCENT Fernando Bovaria, Joe Luis Cuerda,
Park Sunmin
ŽANR triler
DOLŽINA 101 minuta
Druga svetovna vojna se je ravno končala, Gracein (Ni
cole Kidman) mož pa se ni vrnil k družini v osamljen vil
torjanski dvorec na otoku Jersey. Njuna otroka imata ne
navadno bolezen - ne smeta biti izpostavljena dnevni svei
lobi. Zato se morajo tudi trije novi hišni služabniki naufl
ti strogih pravil. A ta bodo prekršena, Grace in njena otro
ka ter vsi jih obkrožajo, bodo naredih odločen, usodei
korak...
Šelestenje
IGRAJO Barbara Cerar, Rok Vihar, Grega Zore,
Maša Derganc, Miha Brajnik, Val Fiirst, Mateja Koležri
REŽIJA Janez Lapajne
SCENARIJ J. Lapajne, igralci, Janez Usenik
PRODUCENT Janez Lapajne, Aiken Veronika Proseru
ŽANR drama
DOLŽINA ? minut
Luka se umakne iz Ljublja-
ne na belokranjsko podeželje,
potem ko se hudo spre s svo-
jim dekletom Katarino. Ona mu
sledi, da bi uredila in rešila nju-
no razmerje. V nasprotju s spo-
kojnim okoljem se par znajde
v vrtincu približevanj in nas-
protovanj, ki le poglabljajo nju-
no krizo. Ko se Katarina spo-
prijatelji z duhovitim vojakom
Primožem, se ji odprejo nove
razsežnosti in ponudijo nove
izbire. Odslej se morajo vsi trije soočiti z odločitvijo o tei^'
kam jih bodo vodila njihova življenja.
-  Št. 15-11. april 2002  -
llEDNIK
NASVETI
35
lirana proti raku
L pogosto ne pride sam
^g[,e, marveč ga človek
g^io prikliče s svojimi
'jf^vimi in škodljivimi
Lpjskimi navadami in
^adami. Današnja zna-
dje prepričana, da se ga
J^eč kot 50 odstotkih pre-
l^iti z zdravim in zmer-
p načinom življenja, h
pettMi sodi poleg psihič-
^ ravnovesja, ustrezne
^ine spanja, počitka in
Ijnja, tudi uravnovešena
jpiotrna prehrana,
jiajnovejše interdiscipU-
študije onkologov in
jiricionistov pričajo, da bi
I možno vsaj 30 odstot-
malignih obolenj prepre-
Ijs smotrno in zdravo pre-
tana, revna z balastnimi
jvini, ki pospešujejo pre-
(0, povečuje možnost po-
Lraka debelega črevesja,
je v številnih razvitih de-
jah najpogostejša oblika
jlignomov. Obilico balast-
Isnovi je najti v polnovred-
^ grobozrnatem kruhu,
civu in ostalih žitnih proi-
odih, v ovsenih in ječme-
nih kosmičih, v zelju in cve-
i, v stročnicah in v suhem
lju. Balastne snovi so spo-
toe v črevesju vezati sno-
Idpovzročajo maligno al-
3cijo celic črevesne sluz-
sin ostalih tkiv.
[udi vitamini preprečuje-
fezavo nevarnih prostih ra-
alov in posledične malig-
spremembe celic. Taka je
ina bogata z vitamini, zla-
sti tipa A in beta-karotenom,
špinača, marelice, korenje,
sladki janež, paradižnik, zrela
lubenica, jajca in sir. Pomem-
ben je tudi vitamin C (peter-
šilj, paradižnik, paprika,
agrumi ipd.) in E (orehi, orešč-
ki in lešniki ter olje pšenič-
nih kalčkov in žitarice nas-
ploh). Njim ob bok stopajo
še minerali (zlasti selen in kal-
cij), pa encimi, biokativna
rastlinska barvila in ostale va-
rovalne snovi. Te po ugoto-
vitvah znanstvenikov veljajo
za učinkovite varovalne sno-
vi, ki kot nekakšni policaji
švigajo po telesu in odkriva-
jo ter nadzirajo morebitna ža-
rišča. Obenem lovijo povzro-
čitelje obolenj, predvsem ne-
varne proste radikale ogro-
žajo predvsem oslabele celi-
ce.
Velika sveža paprika ali
pa trije kiviji pokrijejo dnev-
no potrebo po vitaminu C
pri odraslem človeku. Obe-
nem strokovnjaki za prehra-
no priporočajo, naj bi vsak
dan popili kozarec svežega
paradižnikovega soka, naj-
bolje pred jedjo (na začet-
ku glavnega obroka). S tem
ponudimo organizmu do-
volj specifičnih substanc, ta-
koimenovanih karotinoi-
dov, ki prav tako varujejo
pred nevarnimi prostimi ra-
dikali. Potrebno pa je uži-
vati tudi dovolj tekočine
(navadne ali mineralne vo-
de), beri: 2 do 3 litre dnev-
no in jesti zmerno (ne pre-
velike količine hrane), v po-
gostejših majhnih obrokih,
z uravnovešeno energetsko
bilanco.
MOJA POKOJNIN A
Odgovori o upokojevanju
Rojena sem 15. 10. 1953.
Letos avgusta bom imela 30
let delovne dobe in me za-
nima, kdaj bom šla v po-
koj. Imam enega otroka. Po
poklicu sem šivilja. Pred 18
leti sem imela hudo promet-
no nesrečo in posledice ču-
tim še danes. Imam prizna-
no 20-odstotno invalidnost
in na nogi 15-odstotno in-
validnost. Posledica nesre-
če je tudi ukrivljena hrbte-
nica in krajša noga. Posle-
dica dela, ki ga opravljam,
pa so obrabljena vratna vre-
tenca. Zanima me, če bi za-
radi teh okoliščin lahko šla
prej v pokoj in kam naj se
obrnem, še posebno, če bi
šlo podjetje v stečaj.
Vaša redna upokojitev je
časovno še nekoliko odmak-
njena, kajti za pridobitev pra-
vice do starostne pokojnine
morata sovpadati dva pogo-
ja in sicer: doseči morate zah-
tevano starost kot tudi dolo-
čeno pokojninsko dobo. V
prehodnem obdobju, ki po-
teka že od 1. 1. 2000 dalje,
se pogoji upokojevanja ved-
no bolj zaostrujejo oz. zah-
teva se vsako leto višja sta-
rost kot tudi več pokojnin-
ske dobe. Tovrstno stopnje-
vanje pogojev upokojitve se
bo za ženske izteklo leta 2014,
ko se bo zahtevala starost 58
let ter 38 let pokojninske do-
be.
Ob vaši zaposlitvi oz. za-
varovanju vse do upokojitve.
ki bo predvidoma v letu
2009, bosta sovpadala pogoj
pokojninske dobe (37 let) in
pogoj starosti upoštevajoč
znižanje starostne meje za
enega otroka, seveda še pod
dodatnim pogojem, da je
otrok državljan Republike
Slovenije, za katerega ste skr-
beli ali ga vzgajali vsaj pet
let.   .
Glede vaših zdravstvenih
težav se je smiselno pogo-
voriti z vašim osebnim
zdravnikom, ki bo skupaj
z vami ocenil, kako vaše
zdravstveno stanje vpliva na
delo, ki ga opravljate. V ko-
likor bosta mnenja, da so
nastale pri vas takšne spre-
membe v zdravstvenem sta-
nju, ki močno vplivajo na
opravljanje vašega dela,
lahko po predhodnih pre-
gledih pri zdravnikih - spe-
cialistih vaš osebni zdrav-
nik začne postopek oceni-
tve delovne zmožnosti pred
invalidsko komisijo s t.i.
obrazcem 3. Če bo invalid-
ska komisija zavoda za po-
kojninsko in invaUdsko za-
varovanje ugotovila,., da je
pri vas prišlo do izgube de-
lovne zmožnosti, se boste
lahko kot invalid 1. katego-
rije invalidnosti takoj upo-
kojili. V primeru, da bo
ugotovljena zmanjšana de-
lovna zmožnost, ki vas ka-
tegorizira v 11. oz. 111. kate-
gorijo invalidnosti, boste
lahko glede na svoj status
ob izpolnitvi predpisanih
pogojev prejemali ustrezno
nadomestilo.
Opozoriti vas je potreb-
no, da v primeru, če ste in-
valid 11. oz. 111. kategorije
invalidnosti in se želite sta-
rostno upokojiti, nimate
dodatnih ugodnosti za pri-
dobitev pravice do tovrst-
ne pokojnine. Veljavna za-
konodaja ne pozna ugod-
nejših pogojev upokojeva-
nja niti za tiste zavarovan-
ce, ki jim delovno razmer-
je preneha zaradi stečaja lik-
vidacije ali prisilne porav-
nave podjetja, kajti izpol-
njevati morajo splošne po-
goje upokojitve, ki pa se bo-
do spreminjali, kot je že za-
pisano, predvsem za žen-
ske.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem za-
varovanju, ki velja od 1.
januarja 2000, je prine-
sel v slovenski pokojnin-
ski sistem veliko spre-
memb. Čeprav se bodo do-
ločila zakona uveljavlja-
la postopoma v nasled-
njih desetih letih, marsi-
koga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upoko-
jil. Na vaša vprašanja za-
to odgovarja Peter Šalej,
vodja oddelka za pokoj-
ninsko in invalidsko za-
varovanje pri celjski enoti
ZPIZ.
TEDNIKOVA KOŠARICA
jMajceneje še vedno v
Primi, najdražja Soča
Minuli četrtek smo se po-
ivno odpravili po naših
*tih trgovinah z name-
»m, da preverimo cene na-
'li najbolj iskanih arti-
Jov.
Glede na to, da je od zad-
'ifga obiska minilo več kot
'3 meseca, smo pričakova-
'da so se cene povsod do-
') spremenile, a se je izka-
^o> da na srečo potrošni-
le ni tako. Iz tabele je
•^vidno, da je košarica, ki
""o jo napolnili v Primi še
pno najcenejša, kljub te-
mu, da se je prav pri njih naj-
bolj podražila v tem času, ta-
ko, da se je vsaj razlika med
najcenejšo, ki znaša v Primi
ta mesec 6.070,30 tolarjev
in najdražjo Sočo, kjer zna-
ša 6.516,80, precej zmanjšala
in znaša le 446,50 tolarjev
(konec januarja je bila razli-
ka skoraj tisoč tolarjev).
Sicer pa velja, da je enkrat
nekaj ceneje zdaj v tej, zdaj
v oni trgovini. Na splošno pa
se vsi trudijo imeti trajno niz-
ke cene vsaj za določene ar-
tikle, kar jim uspeva.
Prima ima najcenejšo mo-
ko, kis, limone, pril in klo-
baso poH, najdražji pa je pri
njih sladkor, kava, čokola-
da, keksi, radenska in mle-
ko. Najcenejše imajo tudi ol-
je, vendar ne znamke Zvez-
da, temveč Agragold. Tuš, ki
je na drugem mestu z zne-
skom košarice 6.256,49 ima
najcenejšo čokolado, pra-
šek, pivo, mleko in sir, naj-
dražji pa so pri njih riž, pril,
jogurt in margarina. Inters-
par (znesek košarice 6.402)
ima najcenejši sladkor, ol-
je, riž, kavo in kekse, naj-
dražja sta le prašek in klo-
basa poli. Mercator (znesek
košarice 6.407) in Soča ima-
ta precej artiklov z enako ce-
no (druži ju krovni Merca-
tor), pa vendarle ima Mer-
cator na Hudinji še cenejšo
margarino ter enako ceno ka-
ve, radenske in jogurta kot
Soča, s tem, da pa ima Soča
tudi dražjo moko, olje, kis,
limone, pivo in sir, kot je ce-
na teh povsod drugod.
MOJCA MAROT
Št. 15-11. april 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
__i
Vel satis na domačem trgu
Renault vel satis bo stal od 6,7 do skoraj 9 milijonov tolarjev.
O vel satisu, novem in ve-
likem renaultu, ki naj pripo-
more k uveljavitvi francoske
avtomobilske hiše tudi v vi-
sokem razredu, smo že pi-
sali. Sedaj avto prihaja na
slovenski trg, vendar je res,
da je Revoz kot uradni pred-
stavnik renaulta pri nas, do-
kaj skrivnosten s številka-
mi o prihodnji prodaji.
Vel satis se pelje v razred,
v katerem so dokaj suvereni
predvsem nemški avtomobili
oziroma limuzine. In prav
tem ponuja RenauU z vel sa-
tisom drugačno vozilo in dru-
gačno avtomobilsko filozo-
fijo. Vel satis je nedvomno
velik avtomobil po dolžini
(486 centimetrov), še bolj pa
je drugačen po obliki. Malo
spominja tudi na avantime,
ki ga pri nas skoraj ne poz-
namo, v primerjavi s safra-
nom, ki je že odpeljal v po-
koj , pa j e viš j i za celih 13 cen-
timetrov. Prtljažna vrata se
dvigujejo kot pri kombilimu-
zinah, s svojo zasnovo notra-
njosti pa spominja na eno-
prostorca. Prav tako kot zu-
nanjost izstopa tudi notra-
njost z zanimivo oblikovani-
mi sedeži, zajetnim sredin-
skim delom in številnimi
drugimi podrobnostmi. Za
opremo pravijo pri Renaul-
tu, da je vrhunska, saj je av-
to opremljen z osmimi zrač-
nimi varnostnimi blazinami,
elektronskim sistemom ESP,
elektroniko, ki skrbi na nad-
zor tlaka v pnevmatikah ipd.
Motorji so štirje, dva ben-
cinska in dva turbodizla. Ben-
cinska ponudba se začne pri
2,0-litrskem motorju s 165
KM pri 5000 vrtljajih, sledi
pa veliko zmogljivejši 3,5-li-
trski šestvaljnik s po štirimi
ventili na valj in 245 KM. Oba
dizelska motorja sta i^
je dCi. Prvi je štirivai|
gibno prostornino 2,2-1
s 150 KM pri 4000vrtlj
minuti, bolj razveseljiv
šestvaljnik z gibno pf^"
nino 3,0-litra in s 180
4400 vrtljajih v minuti
njalnika sta dva (šeststop
ski ročni in petstopenjsj^,
tomatika). Načrti novon
kega Revoza so z vel satis,
kot že zapisano, neko'
skrivnostni. Računajo, (jj
do v tem razredu prodalii
snih 250 vel satisov, noviii
paceov in avantimov.
so seveda tudi cene, kidj
zujejo, da pri Renaultu
slijo zelo resno. Tako je
novna bencinska izvedb
na voljo za 6,74 milijona
larjev, medtem ko bo tj
odšteti za vel satisa 3,5
skoraj devet milijonov t«
jev. J
pripravlja
novo micro
Japonski Nisan se pri-
pravlja na predstavitve po-
vsem nove micre.
S to bodo nadomestili mi-
cro, ki so jo predstavili le-
ta 1992 in je osvojila do-
volj pomemben naslov
evropski avto leta 1993. Na
začetku je bila micra zelo
uspešna in si je v svojem raz-
redu odtrgala izjemno ve-
lik tržni delež, kasneje pa
je šla prodajna krivulja zgolj
navzdol. Nova micra je za
tovarno zelo pomembna, saj
upajo, da bo preusmerila
prodajne krivulje navzgor,
po drugi strani pa naj bi kon-
kurirala nekaterim drugim
podobnim avtomobilom,
denimo hondi jazz in toyoti
yarisu. Nova micra bo na-
stajala v biritanski tovarni
v Sunderlandu, na tej osno-
vi pa bo izdelan tudi novi
renault clio.
Focus ST 170 in mondeo ST 220
Položaj se je dokaj hitro
spremenil: še pred dobrim
letom je bil ameriški Ford
poln denarja in uspeha,
njegov evropski del pa po-
vsem v drugačnem »sta-
nju«. Sedaj iz Amerike pri-
hajajo zvečinoma dokaj
alarmantne novice, med-
tem ko evropski Ford spo-
roča, da mu gre dobro ali
celo zelo dobro.
Da bi šlo še bolje, se to-
varna sedaj na evropskih tr-
gih pojavlja (ali se bo) z dve-
ma novima izvedenkama ze-
lo uspešnega focusa in mon-
dea. Nova najmočnejša in tu-
di dirkaška izvedenka focu-
sa je dobila oznako ST 170.
Avto je delo tovarniškega od-
delka za predelave, pri če-
mer se to najbolj pozna pri
motorju in seveda voznih
lastnosti. Tako so iz bencin-
skega štiri valj nika z gibno
prostornino 2,0-litra s po šti-
rimi ventili na valj ter ob po-
moči znanega avtomobilske-
ga frizerja Cosvvortha izvle-
kli kar 173 KM, ki jih mo-
tor oziroma avto doseže pri
7000 vrtljajih v minuti (na-
vora je za 196 Nm pri 5500
vrtljajih). Po tovarniških po-
datkih zmore tako oprem-
ljeni focus ST 170 največ 215
km/h in do 100 km/h pos-
peši v 8,2 sekunde. Avto se
dokazuje tudi z zelo dobri-
mi voznimi lastnostmi, saj
je izjemno uravnotežen in bo
po volji tistih, ki prisegajo
na športnost. Podobno je z
mondeom, kjer so za izve-
denko ST 220 obdelali ob-
stoječi V6 bencinski motor
in iz njega dobili 226 KM pri
6150 vrtljajih v minuti (naj-
večji navor je 280 Nm pri
4900 vrtljajih v minuti).
Mondeo ST 220 zmore naj-
več 243 km/h, kar je zelo
solidna končna hitrost, med-
tem ko do 100 km/h pospe-
ši v 7,1 sekunde. Avto je se-
rijsko opremljen z 18-palč-
nimi kolesi in se od drugih
izvedenk razlikuje tudi za-
radi tega, ker je za 15 mili-
Ford mondeo ST 220 - do 100 km/h v 7,1 sekunde.
metrov bolj pri tleh. Kot pra-
vijo pri Fordu, bodo nekaj
kasneje predstavili še kara-
vansko izvedenko mondea
ST 220. Pri Summit Motor-
su, ki skrbi za prodajo for-
dov pri nas, napovedujejo,
da se bosta oba avtomobila
na slovenskem trgu pojJ
la septembra oziroma koi
poletja, cene pa za sedaj
niso znane.
I, fEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
37
Peugeotov hermafrodit
Peugeot 307 SW naj bi združeval lastnosti enoprostorca, kombija in limuzine
j francoskem Peugeo-
jpgtavnem delu skupi-
p§A (skupaj s Citroe-
^] so naredili zelo dober
s peugeotom 307.
jj3Vto SO vse doslej po-
jili v izvedenki s tremi ali
j^i vrati in se je na evrop-
ljtrgih izjemno dobro pri-
[^etos računajo na prodajo
)tJsoč vozil, kar se zdi ned-
j^o izjemna številka. Se-
jpa se tovarna na trgu po-
Ii3 z novo izvedenko SW
^0013 station vvagon (lah-
pa tudi šport wagon ali
l5sl(y vvagon), ki so jo kot
ipceptno vozilo pokazali na
fti minulih velikih avtomo-
jjcih razstavah.
Peugeot 306 SW je nekak-
(hermafrodit, saj naj bi
tuževal lastnosti zelo raz-
nih vozil (enoprostorca,
(ubija oziroma karavana in
luzine). Tudi zaradi tega
a dobrih 22 centimetrov
jjši od običajne izveden-
307, pri čemer je za deset
otimetrov (270 centime-
)v) večja tudi medosna raz-
Jja, povrh pa je avto tudi
liaj višji. Zadnja vrata se
)boko zajedajo v karose-
rijo avtomobila, tretje oziro-
ma stransko zadnje okno pa
daje temu novemu peugeotu
dokaj prepoznaven pečat. Ti-
sto, kar naj bi najbolj privab-
ljalo, pa je notranja sedežna
prilagodljivost. Dejstvo je, da
s 307 SW iščejo novo tržno
nišo in to naj bi si zagotovili
z zelo različnimi kombina-
cijami sedežev. V drugi vrsti
so tako na voljo trije sedeži,
vendar je srednji nekaj ožji
od drugih dveh. Pomembno
je, da je mogoče stranska se-
deža premikati za 130 mili-
metrov naprej in nazaj, one-
ga v sredini pa le za 90 mili-
metrov. Za dodaten denar po-
nujajo še dva sedeža, ki ju je
mogoče namestiti v zadnji del
avtomobila, tako da je 307
SW po želji sedemsedežnik.
Vendar pri Peugeotu ne po-
zabijo povedati, da naj bi po-
vsem zadaj sedeli potniki z
največjo višino do 170 cen-
timetrov. Jasno pa je, da je
od števila potnikov oziroma
sedežev odvisna tudi velikost
prtljažnega prostora. Ob sed-
mih sedežih je v zadku na vo-
ljo vsega 137 litrov, kar se-
veda ni posebej razveselju-
Peugeot 307 SW bo k nam pripeljal v drugi polovici maja.
joča številka. Sicer pa je res,
da je mogoče prostornino prt-
ljažnika ob povsem odstra-
njenih sedežih (razen prvih
dveh) povečati na 1540 litrov.
Posebnost je tudi veliko pa-
noramsko steklo na pred-
njem delu, vendar ga ni mo-
goče odpreti.
Sicer pa je avto na voljo s
štirimi motorji, in sicer dve-
ma bencinskima in dvema tur-
bodizloma HDI. 1,6-litrski
bencinski ponuja 109 KM pri
5750 vrtljajih v minuti, 2,0-
litrski pa 136 KM pri 6000
vrtljajih v minuti. Začetni di-
zelski HDI pri gibni prostor-
nini 2,0-litra razvije 90 KM,
2,2-litrski pa 107 KM. Menjal-
nik je bodisi ročni 5-stopenj-
ski ali samodejni oziroma av-
tomatski z možnostjo sek-
venčnega pretikanja, paketa
opreme sta dva. Kot pravijo,
bodo prvi peugeoti 307 SW
slovenskim kupcem na voljo
v drugi polovici letošnjega ma-
ja. Osnovna izvedenka z 1,6-
litrskim motorjem naj bi po
sedanjih napovedih stala ne-
kako 3,6 milijona tolarjev, pri
Peugeotu pa dodajajo, da bo-
do kmalu postavili na cesto
307 v povsem običajni kara;
vanski varianti.
Avtomobili na
pregled
komobilski koncern Volkswagen je začel klicati na
edni pregled VW golfe, bore, beetle, audije A3 in seate
m ter toledo.
Kot pravijo v tovarni, bodo na omenjenih avtomobilih
ijetno zamenjali krmilnike protiblokirnega zavornega ši-
rna ABS. To velja tudi za omenjene avtomobile, ki so jih
odali pri nas. Kot pravijo pri Porscheju Slovenija, bodo
stniki teh vozil o pregledih obveščeni po pošti.
Najdražji v Veliki Britaniji
Evropska unija in njen
pimisar za konkurenčnost
mo Monti se že nekaj ča-
f trudi, da bi v EU uvedel
pva pravila trgovanja z
(vtomobili.
Prav zaradi tega priprav-
3 obsežen sklop spre-
'emb, ki naj bi začele ve-
Wi pozno jeseni. Ob tem
'vEU še vedno ugotavlja-
> da so razlike v cenah za
enake avtomobile še vedno
velike in da se kljub želji po
izenačitvi v zadnjih letih ni
zgodilo veliko. V zadnji tak-
šni raziskavi, ki je bila oprav-
ljena 1. novembra lani so pre-
gledali cene 80 avtomobilov
in ugotovili, da jih je bilo
kar 52 najdražjih v Veliki Bri-
taniji. Nasploh se je znova
potrdilo, da so cene najviš-
je v Avstriji, Veliki Britaniji
in Nemčiji, najmanj pa za-
nje plačujejo v Grčiji, Špa-
niji in na Finskem. Ob tem
so ugotovili tudi največjo raz-
liko pri ceni, in sicer je stal
opel vectra 1,6 na Finskem
11.946 evrov, medtem ko je
bilo treba v Nemčiji za enak
avtomobil odšteti 16.847
evrov. Zelo velika je bila tu-
di razlika v ceni opla corse
in VW golfa.
Št. 15-11. april 2002
38
GLASBA
NOVI m
Od sanka do ročka
Sank Ročk z 11. ploščo je po novem celjska skupina - Staro župo je včasih dobro pogreti!
stara družba spet je sku-
paj in kntje znova vabijo na
žur. Od ŠANKa do ROCKa,
kot je naslov njihove 11. ploš-
če z največjimi uspešnicami,
smo križarili skupaj z bob-
narjem skupine Alešem Ura-
njekom.
V zasedbi Šank Ročk se je
zamenjalo kar veliko glas-
benikov. V kakšni zasedbi
delujete od letos naprej?
ZbraU smo se v zasedbi, za
katero smo menili, da je bila
najbolj uspešna. Upoštevali
smo tudi, kdo smo bili tisti,
ki smo v obdobju od leta 1985
do 98, ko smo se morali spo-
čiti, posneli največ plošč. Ve-
lenjčan Cveto Polak je na basu,
Celjan Davor Klarič na kla-
viaturah, novopečeni Celjan
Matjaž Jelen je vokalist. Bor
Zuljan iz Nove gorice na ki-
tari in jaz, ki sem po novem
tudi Celjan, na bobnih.
V času »počitka« glasbe-
no nihče ni počival.
Vsi smo aktivno ostali v muz-
ki. Bor ima trgovino z glasbi-
li, snema projekte za druge iz-
vajalce, sodeluje kot produ-
cent, aranžer. Pojavlja se na
ogromno projektih, za kar
ljudje ne vedo. Mnogi tudi ne
vedo, da je Davor Klarič po-
snel večino slovenske produk-
cije klaviatur v zadnjih dese-
tih letih, da je najbolj aktiven
klaviaturist in da ga vsi vabijo
na snemanja. Iz dneva v dan
samo hodi po studiih in sne-
ma. Matjaž je med tem posnel
solo projekt, ki si ga je zelo
želel, Cveto je igral v različ-
nih skupinah in snemal za druge
kot studijski glasbenik. Sam
sem imel skupino Funk you,
igral sem s Perom Lovšinom,
Anjo Rupel, posnel nekaj
plošč drugim, ustanovil sem
glasbeno agencijo Uran, ker se
mi je zdelo, da manjka teh ljudi,
ki bi kaj takega počeli. Nare-
dil sem vse tisto, kar sem po-
grešal.
Od ŠANKa do ROCKa je za-
nimiva igra besed. Tvoja za-
misel?
Dejansko smo imeli težave
z naslovom. Nismo vedeli, kak-
šnega naj damo, uspešnice in
podobno se nam je zdelo »glu-
po«, v zadnjem trenutku, ko je
bilo treba oddati naslov za tisk,
pa sem sedel pri našem dizaj-
nerju in razmišljal, kaj bi bilo
primemo, da vse zajameš in da
ne bi bilo preveč debilno. Že-
lel sem poudariti črke ŠANK
ROČK in nastal je ta naslov.
Mislim, da smo zajeli tudi
sporočilo, ki smo si ga izmisli-
li pred leti. Mlajšim ljudem je
morda danes to smešno, am-
pak 15 let nazaj se nam je zde-
lo full cool. Zdaj bi morali biti
morda ekstazi, ali ne vem kaj...
Novih skladb na albumu ni.
Nanj smo uvrstili »le« 18 us-
pešnic. Sem pa prepričan, da
bomo po krajši turneji od ma-
ja do konca avgusta začeli pri-
pravljati nov album. Med na-
mi se je znova ustvarila kemi-
ja, ki je mogoče ni bilo niti v
najbolj uspešnih časih. Očitno
smo dozoreli, ohladili čudne
odnose en do dmgega, ki so pač
posledica sodelovanja. Ni bi-
lo lahko 15 let živeti skupaj,
delat in v tem obdobju prena-
šat marsikatere neprijetne po-
ložaje. Za ploščo najboljših je
bilo težko izbrati samo 18
skladb. Prebirali smo stare ča-
sopisne izrezke in iskali komade'
z vrha lestvic, pa jih je bilo več
kot 18. Dolžina zgoščenke ne
dovoljuje več, naš koncerti v;
živo pa bo še daljši, za štiri pet
pesmi.
Kako ste si zamislili kon-
certno sezono?
Organizatorji bodo verjetno
poskrbeli, da ne bo samo dveur-
ni koncert Šank Ročka, am-
pak bo nastopala še kakšna dru-
ga skupina. Številko nastopov
bo omejeno, tako da na raz-
prodajo ne bomo šli. Že na pr-
vem, 30. aprila v Kopru, bo
zraven Tabu, Vogurt - če sem
že jaz tam, bodo pa še oni tri-
je prišli - in še nekateri drugi.
1. junija bomo nastopili v Gri-
žah pri Žalcu, kjer bo tudi več
bendov. Tam smo včasih tra-
dicionalno nastopali in orga-
nizatorji so si zelo želeli, da
bi znova prišli letos. Ob za-
ključku šolskega leta 22. ju-
nija bomo nastopali v Celju.
Na celjskem bomo tudi 11. ma-
ja in sicer v Velenju.
Za vami je uspešen promo-
cijski koncert za novinarje
v Ljubljani.
Bilo je krasno in doživeli
smo nekaj, kar že nekaj let ni-
smo. Neverjetno je, ko obču-
tiš to energije, ko so roke v
zraku, ko so od Šank Ročka
do sanka vsi blazno navduše-
ni. Tudi mi smo cveteli.
Plošča je nekaj posebne-
ga tudi zato, ker ste se odlo-
čili, da uporabite originalne
posnetke.
Skladbe niso obdelane ali
na novo posnete, čeprav se jih
je večina že prej znašla na zgoš-
čenki, ki smo jo snemali v ži-
vo leta 1993, in čisto drugače
zvenijo kot originali. Hoteli
smo, da se tudi kronološko sli-
ši, kako je skupina rasla od pr-
vega komada, kako se iz ploš-
če v ploščo zadeva gradi, tako
produkcijsko kot avtorsko.
Omenjaš rast benda. Z dru-
go ploščo, na kateri je med
drugim velika uspešnica Me-
tulj, ste Šankrockovci dobro
osvojili Slovenijo, s tretjo
ploščo pa celotno Jugoslavi-
jo.
Z drugo ploščo smo
dili v Sloveniji, nato :'
Jugoton blazno zainteresjr!
pogodbo, saj so v nas vid^j
lik potencial. Tretja plgJ
izšla na območju celoti^^,
goslavije in te smo tudi o^-^/^
prodali. To so tolikšne št!
ke, da v zdajšnjih razm^^
skoraj ne moreš verjeti. k|
je v slovenščini in v Beogr^
so bili na prvih mestih trije ^
venski komadi, kar je bilo,
krat nepojmljivo - slovenj
bend s slovenskimi teksti na,
vih mestih. V takratnih j J
slovanskih časopisih, sliši
mohvalno, a sem ponose^
to, smo bili proglašeni za n
boljši ročk bend Jugoslavija
Bilo je super, ampak vsee
pega je bilo hitro konec, s
je razpad Jugoslavije in po
razpadu smo ostali skoncei
rani samo na majhno Sloy
jo. Zato smo izdali v Nei
zgoščenko, ki se je prodaj
celi Evropi, pa v Aziji in nev
še točno kje...
Prve ankete in odzivi
novo ploščo so odlični
Ja, cel bend je preseneiS
Za nas je to pozitivno, kern
daje več elana, zagnanosti
samozavesti, ki nam je take
tako ne manjka. To je supa
čutek. Novinarji v Ljublja
rekli, da takšne promod
ni bilo. Delamo kolikor s
da dobro in se veselimo k
certov. V Portorožu smo p
po petih letih imeli štiri dni
tivnih skupnih vaj. Družilisd
se, pili, jedli, pogovarjali, i
dili cele dneve in res je bilo s
per. Hvala bogu, da smo se|
tolikem času našli. Staro žu]
pogrevati ni dobro, v tem pi
meru, pa se nam zdi, da sr
naredili pravi korak. Vsi pr;
vijo, da je tvegano ponovno n
rediti come back, mi pa ij
mo dober občutek.
SIMONA BRGL
Full cool demo top
V oddaji Full Cool smo
minuli mesec gostili tri de-
kleta, zmagovalka pa je
lahko le ena. To je Saša Za-
memik iz Rečice ob Savi-
nji, ki je navdušila s sklad-
bo Boginja.
Včeraj smo v otroški oddaji
predstavili tri nove mlade glas-
bene upe. Barbka Peskar iz
Zagorja ob Savi se je predsta-
vila s skladbo Mama. Poslu-
šalcem je med drugim tudi zau-
pala, da rada rola, igra klavir,
pleza, bere knjige in poje. Al-
joša Vražič iz Šmarja pri Jel-
šah je posnel skladbo Nesite
mu solze moje, včeraj pa raz-
kril tudi, da rad tudi pleše na
latino glasbo in riše. Martina
Skumšek iz Braslovč je v glas-
benem ateljeju Coda v Celju
posnela skladbo Ob meni si.
Na Full Cool Demo Top se je
prijavila zato, ker je to zanjo
nov izziv. Želi si, da bi kdaj
lahko prepevala v narodnoza-
bavnem ansamblu. Morda ji
bo to tudi uspelo, kot je že mar-
sikateremu Full Cool Demo To-
povcu.
SIMONA BRGLEZ
Ml VROČIH RC
Št. 15-11. april 2002
uainbel Francija Zemeta iz Vojnika je bil s 37. leti igranja najstarejši na srečanju, njihova glasba pa sveža kot zimzelen. Od leve Jože Ošep.
Boštjan Zaje, Tine Krajnc, Jelka Bobnar, Franci Zeme, Marjan ŠartI in Edi Stopar.
Polka punce so menda edini takšen kvintet v Evropi. Povprečna starost
simpatičnih deklet in že odličnih glasbenic je 12 let, z navdušenjem pa
jih sprejmejo povsod, kjerkoli se pojavijo. Od leve (spredaj) Barbara
Leber, Eva Soline (hčerka Vere Soline) in Ana Vrhovšek, zadaj pa Maja
Dobrotinšek in Petra Zalokar.
Drugo desetletje
»Ostanimo prijateljifc
Sicer lepa prireditev zaradi nestrpne publike ostala brez zaključka
Prosvetno društvo Anton
lezenšek Frankolovo je po
jsetih srečanjih »Ostanimo
lijatelji« uspešno pripravi-
mdi enajsto ponovitev. Na
(elo nedeljo« je bila telovad-
jca osnovne šole povsem
lina, dokaz za veliko pri-
ibljenost srečanja pa je bi-
Itudi dvanajst pokrovite-
JR^ter kar 70 sponzorjev.
11. srečanje Ostanimo prija-
|so začeli letošnji osrednji
gostje, ki so sploh prvič nasto-
pili na Frankolovem, Štajerskih
7, nato pa je prireditev nada-
ljeval izjemno obetaven ansam-
bel Primoža Založnika iz Vita-
nja, ki se bo 27 aprila v Podna-
nosu na predizboru poskušal
uvrstiti na festival Vurberk
2002. Potem so se zvrstili sim-
patične in razigrane Navihan-
ke (takoj po nastopu so odpo-
tovale še na nastop v Oplotni-
co), standardno dober Družin-
ski trio Pogladič, letošnje naj-
prijetnejše presenečenje Polka
punce, harmonikar Žiga Jese-
ničnik, družina Jakop iz Rogaš-
ke Slatine (poslušali smo žal
preredko slišano dobro družin-
sko petje), ansambel Cvet iz Ra-
deč (jeseni bo praznoval deset
let delovanja), Duo Biser s har-
monikarjem Markom Žibre-
tom, »okleščeni« Mikola (pi-
halca sta bila zaradi zadržano-
sti odsotna, kar pa se skupini z
odlično Ljubico Mikola ni kaj
dosti poznalo), imenitni Mo-
drijani (14. junija bodo imeli
pred Zdraviliškim domom na
Dobrni promocijo prve kase-
te). Slovenski zvoki (njihova
posebnost je tudi vodenje pro-
tokola ob poroki). Kvartet Svit
z Majo (veselimo se nove zbir-
ke Marijinih pesmi), ansambel
Francija Zemeta, ki je na sceni
že 46 let s harmoniko in 37 let
z ansamblom ter za konec še
Vitezi Celjski, veliki zmagovalci
8. festivala Slovenske polke in
valčka. Nagrajeni so bili z dol-
gotrajnim aplavzom ter šam-
panjcem organizatorja, saj je
bil to njihov prvi javni nastop
po zmagi. Za dober humor j e v
dveh točkah poskrbel Darko
Atelšek, sicer tudi znan glas-
benik iz Rečice ob Savinji.
Zaključek je pripadal Šta-
jerskim 7 z Matjažem Mra-
kom. Žal se je tu lep večer ma-
lo zalomil, saj so med napit-
nico začeli ljudje nerazumlji-
vo vstajati in zapuščati dvora-
no, tako da je prireditev mini-
la brez pravega konca. Res je
trajala tri ure, vendar to naj
ne bi bil vzrok, da bi sicer do-
bro občinstvo vztrajalo do pra-
vega zaključka. Nenadnega od-
hoda si Štajerskih 7 ni zaslu-
žilo, kaj takega pa doslej še
nismo doživeli, pa čeprav so
podobne prireditve trajale tu-
di po štiri ure.
Organizatorji so se zahva-
lili tudi voditeljici Mariji So-
din (odlično se je znašla tu-
di takrat, ko je ponagajala teh-
nika), ki je frankolovsko pri-
reditev vodila desetkrat. Če
odmislimo zaključek in ne-
kaj tehničnih napak je bila
tudi letošnja prireditev vzor-
no pripravljena, kvaliteta do-
bra in tako naj bo tudi v bo-
doče.
TONE VRABL
MED NOTAMI
• V soboto, 13. aprila, bo v
Selah pri Železni Kapli na av-
strijski Koroški v gostišču
Terkl tradicionalno srečanje na-
rodnozabavnih ansamblov. Or-
ganizator je Alpski klub Obir
s pomočjo Francija Zemeta iz
Tomaža pri Vojniku, ki bo po
uradnem delu igral še na sre-
čanju krajanov. Iz Slovenije bo-
do nastopili ansambli Frajer-
ji, Tremarski dukat z Rečiški-
mi pevci. Vaški veseljaki iz Dob-
ja, Bohpomagaj in Zeme.
• 11. maja bo Jernej Dobro-
tinšek s pomočjo Moškega
pevskega zbora Ljubečna in
pod pokroviteljstvom EMO
- Orodjarna Celje v dvorani
na Ljubečni pripravil koncert
ansambla Vitezi Celjski. Na-
stopile bodo tudi članice mla-
de skupine Navihanke, ki jih
vodi Marjan Hercog ter ča-
rodej Andrej Zeme. Koncert
se bo začel ob 20. uri.
• Drago Sivka pripravlja us-
tanovitev Društva glasbeni-
kov amaterjev Slovenije.
Društvo naj bi skrbelo za sre-
čavanje glasbenikov, pogovor
o delu in medsebojno pomoč.
Prvo, ustanovno, srečanje bo
v soboto, 20. aprila ob 10.
uri v prostorih Krajevne skup-
nosti Pod gradom v Celju. In-
formacije: Drago Sivka, 070-
715-337 (med20.in'23.uro).
• Kulturno društvo Graška
gora vabi ansamble k sode-
lovanju na festivalu, ki bo 18.
avgusta ob 14. na Graški go-
ri. Organizator sprejema pri-
jave do 15. maja na naslov
KD Graška gora. Drago Plazi,
Graška gora 26, 2381 Pod-
gorje pri Slovenj Gradcu. Vsak
ansambel bo nastopil z dve-
ma skladbama, med kateri-
ma mora biti ena še neizva-
jana. Izšla bo tudi festivalska
kaseta.
VRTILJAK POLK iN
m-    VALČKOV
TV oko za odrom
J^red nastopom se je treba tudi primerno obleči, oblačilo
^'ovenske narodne noše pa zahteva kar dolgotrajen posto-
Tako smo sredi priprav ujeli tri izmed štirih članov
Jlade glasbene skupine Unikat iz Gorice pri Slivnici, ki so
j'' »na pol« poti do končnega izgleda. Davor Pušnik, Špela
^fran in Luka Polenšek so našli čas za »škljoc«, medtem ko
l'^bil četrti član Uroš Tašner že povsem pripravljen.    TV
40
NASVETI
■P KAJ BI DANES KUHALI
Čudovita
čebula
čebulo imamo vedno v shrambi: potrebujemo jo za do-
datek in začimbo k mnogim jedem. Le redko pa pripravi-
mo iz čebule glavno, samostojno jed. Do čebule smo kri-
tični - očitamo ji oster okus in jedek vonj, ki nas sili na
jok, pozabljamo pa, da postane tedaj, ko jo prepražimo,
prekuhamo ali ocvremo, sladkastega okusa in tudi ni
več tako težko prebavljiva. Iz čebule lahko pripravimo
vse mogoče, zelo okusne jedi, od toplih sendvičev, do
zahtevne zelenjavne torte.
Svinjske
zarebrnice Nelson
Za 4 osebe potrebujemo:
4 svinjske zarebrnice, gorči-
co, sol, poper, žlico olja, 45
čebul, 1/2 del mesne juhe iz
kocke, 2 žlici moke, 1 rume-
njak, 3 žlice kisle smetane,
2 žlici nastrganega sira.
Zarebrnice premažemo z
gorčico, solimo in popramo.
Nato jih z obeh strani pope-
čemo na vročem olju ter pre-
ložimo v pekač. Grobo sese-
kljano čebulo kuhamo v juhi
20 minut, da se zmehča. Če-
bulo poberemo iz juhe in jo z
mešalcem drobno sesekljamo
v kašasto zmes, ali pa jo pret-
lačimo skozi cedilo. Čebulni
kaši primešamo moko, med
mešanjem kuhamo toliko ča-
sa, da se zgosti. Kaši prime-
šamo rumenjak in kislo sme-
tano. Čebulno zmes namaže-
mo na popečene zarebrnice.
Na vrh potresemo nastrgan sir.
Pečemo v ogreti pečici 6 do
10 minut, da se sir razleze in
zlato zapeče.
Piše: MAJDA KLANSEK
Pečeni
čebulni
obročki
Za 6 oseb potrebujemo: 800
g čebule, 30 g moke, olje, sol.
Čebulo olupimo in nareže-
mo na 3 mm debele rezine. Re-
zine ločimo na obročke, zlo-
žimo jih na krožnik in potre-
semo z moko. Čebulo damo v
cedilo in stresemo, da odstra-
nimo odvečno moko. V vro-
čem olju cvremo čebulne
obročke, da zlato zarumenijo.
Polagamo jih na papirnat pr-
tič, ki popije odvečno maščo-
bo. Tako pripravljeno, hrust-
ljavo čebulo ponudimo k pe-
čenki, klobasam ali zrezkom,
namesto zelenjavne priloge. So-
limo šele potem, ko je čebula
že ocvrta, sicer brizga maščo-
ba iz kožice.
Golaž s
čebulo
Za 4 osebe potrebujemo: 400
g drobno sesekljane čebule, 2
žlici olja, 400 g na kocke nare-
zane govedine za golaž, lahko
pa tudi na kocke narezane ku-
hane govedine iz juhe, žlico mo-
ke, 2 del mesne juhe iz kocke,
žličko kumine, sol, poper.
Čebulo prepražimo na olju,
da zlato zarumeni. Nato doda-
mo meso, popečemo ga, po-
tresemo z moko, premešamo,
še malo prepražimo, nato pa
zalijemo z juho. Začinimo in
kuhamo v pokriti posodi na
majhnem plamenu, da se me-
so zmehča. Če uporabimo na-
mesto sveže govedine že kuha-
no meso iz juhe, je jed hitreje
pripravljena. Golaž ponudimo
s krompirjem v kosih in s sola-
to.
Čebulna
juha
Za 6 oseb potrebujemo: 500
g čebule, 30 g masla, 1 žlico
moke, 1,2 litra mesne juhe iz
kocke, sol, poper, kozarec be-
lega vina, 1 rumenjak, 1 del
smetane, 3 žlice drobno na-
rezanega drobnjaka, sveže
opražene kruhove kocke.
Čebulo olupimo, grobo na-
režemo in pražimo na maslu
približno 6 minut, da postekle-
ni. Dodamo moko, premeša-
mo, na hitro prepražimo, po-
tem pa vse skupaj zalijemo z
vinom in z mesno juho. Soli-
mo in popramo, nato pa kuha-
mo na majhnem plamenu 20
minut. Medtem narežemo kruh
na kocke in ga popečemo na
maslu, da zarumeni in posta-
ne hrustljav. Zamešamo rume-
njak, smetano in drobnjak. Ju-
ho odstavimo s štedilnika, do-
damo ji smetano in jajce ter
premešamo. S kruhovimi koc-
kami si vsak postreže sam.
Opečeni kruhki s čebulo
Za 4 osebe potrebujemo:
4 jajca, 500 g čebule, 40 g
margarine, 1/4 litra rdeče-
ga vina, sol, sladkor, cimet,
2 stroka česna, 4 kose toa-
sta, drobnjak.
Jajca skuhamo v trdo. Op-
laknemo jih z mrzlo vodo in
olupimo. Čebulo olupimo in
razpolovimo. Narežemo jo
na čim tanjše rezine.
V kožici segrejemo 20 g
margarine, na margarini pre-
pražimo čebulo, da postekle-
ni. Zalijemo jo z rdečim vi-
nom in kuhamo v nepregor-
ni kožici na majhnem pla-
menu toliko časa,' da povre
vsa tekočina. To traja 30 do
40 minut. Potem čebulo so-
limo, sladkamo in potrese-
mo s ščepcem cimeta. V drugi
ponvi segrejemo preostalo
margarino, na kateri prepra-
žimo drobno sesekljan če-
sen, ki pa naj ne porjavi,
ponvi s česnom nato za|
čemo toast z obeh strani
vsake strani 2 minuti. Nao|
čeni kruh naložimo čebui
na čebulo pa damo nap
prerezana jajca. Potresei
z narezanim drobnjakoni
ponudimo. ^
Vrtna trata spomladi
Marsikateri lastnik vrta
se bo v spomladanskem ča-
su odločil za obnovo ali po-
novno setev vrtne trate.
Za zasnovo vrtne trate so
najpomembnejša rodovitna,
humusna, peščeno-ilovnata
tla. Pretežka ali premokra tla
dreniramo s plastjo peska.
Običajno tla prekopi jemo in
pognojimo z organskimi gno-
jili že jeseni, lahko pa to sto-
rimo tudi spomladi. Odstra-
nimo odvečno kamenje, ko-
renine in plevel. Zemljišče
potem poravnamo in pripra-
vimo do drobnogrudičaste
strukture.
Nova trata
Zelo ugoden čas za setev
trav je mesec april, ko je do-
volj vlage in toplote. Glede
na rastne razmere (sončna.
senčna lega, globoka tla, pU-
tva tla,...) in namen rabe
(okrasna trata, trata za re-
kreacijo,...) izberemo ustrez-
no mešanico semen. Sejemo
lahko ročno ali strojno. Se-
me čim bolj enakomerno po-
sejemo po površini, zadela-
mo v tla z grabljami in pova-
ljamo. Po setvi in valjanju
zemljišče zalijemo ter tako
omogočimo dober stik seme-
na s demi.
Že obstoječa trata
Spomladi jo pognojimo,
pograbimo ter odstranimo
odmrle dele rastlin. Zimski
mraz je potrgal tudi številne
koreninice, rastline so izgu-
bile stik s demi, zato pred-
vsem na lažjih tleh priporo-
čamo valjanje z lahkim va-
ljarjem. Spomladi se pokJ
žejo tudi številna prazna
sta. Ta prazna mesta dosejf
mo z mešanico PIKA. Poseli
nost mešanice PIKA je oblo
ženo seme, ki vsebuje hranf
la ter tako omogoči hitro
četno rast.
Za prve košnje poiščite^
Ponudbi meseca rotacijsj"'
kosilnico 46 BS, brez Roš^
za prva gnojenja pa gno)"^
lo Asef 3 v 1 z dodatkoi«
sredstev proti mahu in
rokolistnim plevelom.
Dobra skrb za trato v spoi"'
ladanskem času nam lah''''
prihrani veliko dela v pol^''
nih mesecih.
KLEMEN ZAPR^
Čebula v solati
Za 4 osebe potrebujemo:
4 do 6 čebul, malo mesne ju-
he iz kocke; za preliv I del
olivnega olja, 2 do 3 žlice ki-
sa, sol, poper
Čebulo olupimo in na hi-
tro prevremo v soljeni vo-
di. Oplaknemo jo z mrzlo
vodo, damo v nepregorno po-
sodo in prelijemo z malo me-
sne juhe. Čebulo pečemo v
ogreti pečici približno 50 mi-
nut. Ko se ohladi, jo nare-
žemo na rezine in zabelimo
z oljem in kisom, soljo in
poprom. Ponudimo jo za pri-
logo k pečenki ali k mrzli, v
juhi kuhani govedini.
Krompir s čebulo
Za 4 osebe potrebujemo:
600 g krompirja, 400 g če-
bule, 3 žlice masla, sol.
Krompir olupimo in nare-
žemo na 4 mm debele rezi-
ne. Na hitro ga prevremo
(blanširamo) v soljeni vodi,
nato pa stresemo na cedilo
in prelijemo z mrzlo vodo.
Ko se krompir odteče, ga še
obrišemo s krpo, da je po-
vsem suh. Olupljeno čebulo
narežemo na tanke kolobar-
je. V veliki ponvi segrejemo
maslo, na katerem pražimo
naj prej, krompir 5 minut, na-
to pa dodamo še čebulo. Me-
šamo in pražimo toliko ča-
sa, da je jed zlato rumeno,
hrustljavo zapečena. Solimo.
Ponudimo z zeleno solato za
samostojno jed.
Št. 15 -11. april 2002
TEDNIK
MODA
41
9bleke, viktorji in Celjani
Vse bolj opazno navdušenje za blagovne znamke domačih oblikovalcev
P ve, če so pred davni-
ijjočletji naši prednamci
užitek, zavist in še
podobno čustvo, ki
jpvzroča soočenje z last-
^calno podobo? Ker zr-
^iso poznali, jim je bil
prihranjen tisti stre-
»Ogledalce, povej, kate-
lajlepša je...«in katera ozi-
kateri ima najboljše ob-
ilo.
jf po odgovor ali nadgrad-
I temveč zgolj za zabavno
ji20 teh vprašanj, smo se
javili na najbolj bleščečo
f(]itev pri nas, podelitev na-
jza najbolj opazne medij-
,dosežke v letu 2001, vik-
^sreča, da obstajajo! Le kje
se sicer vsako leto zbrala
oraj) vsa slovenska medij-
ismetana? Če ne drugje, tu-
jsezagotovo potuhnejo na-
jcer pesimistične, do vizual-
Iživljenjskih radosti brez-
žno naravnane duše. Dovo-
DO si je privoščiti ves adre-
inast pogled v ognjemet
fevih oblek, prefinjene ele-
ice, prikrite ali odkrite sen-
ilnosti.. . Vzporedno z glav-
zgodbo pred in za televi-
ikimi kamerami, se razple-
!Še ena zgodba; modna, se-
la.
?eliko novih oblačil je bilo
^'arjenih prav za ta večer in
eseljem smo ugotavljali, da
renska trendovska filozo-
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
fija ne temelji več zgolj na po-
veličevanju tujih ugledno zve-
nečih blagovnih znamk.
Cel šopek aktualnih ali biv-
ših slovenskih miss, pa tudi os-
talih medijskih osebnosti so
namreč krasile obleke doma-
čih modnih oblikovalcev. Ko
smo krožili po preddverju Gal-
lusove dvorane in natanko 53
bolj ali manj znanih Slovenk
in Slovencev povprašali o iz-
voru njihove »viktorijanske«
obleke, smo naleteli tudi na
kreatorska imena s Celjskega.
Janja Zupan, Neda Gačnik in
morda še kakšna, so bile ob-
lečene v sanjske večerne toa-
lete Diane Kotnik Lavtežar, Iva-
na Šundov je ostala zvesta Ur-
ši Drofenik,- Tina Gorenjak je
blestela v Egoistu...
Bilo pa je, kot vselej, opazi-
ti veliko znanih celjskih obra-
zov, kakšnega pa smo tudi po-
grešali... A tudi tokrat jih je
bilo težko ujeti v fotografski
objektiv, ker so se mnogi ta-
Tinkara Srnovrčnik, super model
Slovenije leta 1997. Lepotica iz Ve-
lenja je blestela v kreaciji ptujske
modne oblikovalke Barbare Pla-
več.
koj po končani prireditvi
preoblekli v običajna oblači-
la in zdrveli na mega-žur v ljub-
ljanski Železničarski dom. Ne
vprašajte nas, zakaj...
Nekaj utrinkov, posebej za
Novi tednik, pa je vendarle na-
stalo...
Foto: STANE JERKO
Igralka Tina Gorenjak v oblačilih
Egoist ni prav nič egoistično skri-
vala svojega prelestnega telesa.
Peter Thaler v svojem Egoistu.
Slikar Jure Cekuta; tokrat ne z last-
no poslikano, temveč s kravato »za
golf«.
IJTiPNIK
INFORMACIJE
47

i;|eclališče
Lrni dom Trnovlje
Ij ob 19.30 komedija
,|j3rija. Gledališča Pod
l(.ein iz Šmartna ob Pa-
j 4. ob 19.30 pa ko-
Ijinska priredba grške-
2»Alkestida«, v izvedbi
^arje iz Trnovelj.
;pi forum Celje 12. 4.
uri Večer z... dijakov
Rnazije v Celju z eno-
jo Učna ura, Eugenea
^o]a ter plesno-glasbeni
jd šansona do... v fran-
[em jeziku.
jivensko ljudsko gleda-
^13. 4. ob 10. za abon-
^fužinski lutkovni in iz-
Ijnežna kraljica, ob 17.
^Odrupododrom Loči-
lna abonma in izven, 14.
^20. uri in 15. 4. ob 11.
plesna predstava Tanje
jir z naslovom Trenutki,
(, ob 12. uri Moje srce
(Zvorniku ostalo, za
jma Vrtnarske šole, 12.
,b 19.30 Chicago, za
pa pet^k večerni in iz-
terl7. 4. ob 11. za abon-
Čebelica 1 in ob 16. uri
ibonma Čebelica 2 in iz-
pred stava Princeska in
idej.
blski dom Mala Bre-
4.4. ob 15. uri komedi-
in in oče snubita pod
[streho, v izvedbi igral-
Iskupine tamkajšnjega
(Iskega društva,
pm kulture Velenje 13.
|b 17. uri predstava Lut-
mega gledališča Ljublja-
^apramiška. 15. 4. ob 20.
urj pa za zeleni abonma in
izven predstava Kaj pa zdaj?,
KUD Teatra iz Ljubljane.
Kulturni dom Šentjur 13.
4. ob 19.30 gledališka pred-
stava Vaja zbora, v izvedbi
KD Ivana Kaučiča iz Ljuto-
mera.
Koncerti
Telovadnica I. Osnovne
šole Žalec 13. 4. ob 17. uri
humanitarni koncert Poda-
rimo jim srečo v organiza-
ciji Sožitja, medobčinskega
društva za pomoč duševno
prizadetim Žalec.
Narodni dom Celje 12.4.
ob 19.30 koncert ob 30. let-
nici Mešanega pevskega zbo-
ra Celeia Celje. 15. 4. ob
19.30 letni koncert Celjskega
okteta.
Središče Celja 11. 4. ob
17.30 praznični promenad-
ni koncert Celjskega pihal-
nega orkestra.
Glasbena šola Celje 17. 4.
ob 19.30 koncert dua Sensi-
bile.
Kulturni center Laško
12. 4. ob 19.30 samostojni
koncert pianista Benjamina
Govžeta.
Plesni forum Celje 13.4.
ob 21. uri Celjski večer z...
Sašom Hribarjem.
Terme Zreče 11. 4. ob
19.30 koncert Celjskega ok-
teta.
Mladinski center Celje
13.4. ob 22. uri koncert sku-
pine Niovvt.
Glasbena šola Velenje U.
in 15. 4. ob 19.30 ter 16. 4.
ob 18. in 19.30 območna re-
vija oktetov, malih pevskih
skupin in odraslih pevskih
zborov iz Velenja, Šoštanja
in Šmartnega ob Paki.
Planina pri Sevnici 13.
4. ob 21. uri večer popular-
ne glasbe z D. J.-jem.
Kulturni dom Gorica pri
Slivnici 14.4. ob 17. uri kon-
cert Ženskega pevskega zbo-
ra iz Gorice in Ženskega pev-
skega zbora iz Dramelj.
Razstave
Galerija Volk U. 4. ob
18. uri otvoritev razstave
Celje v slikarjev! podobi.
Galerija likovnih del
mladih - Stari grad 12.4.
ob 17. uri otvoritev razsta-
ve likovnih del učencev OŠ
iz Celja in Petrovč.
Velenjski grad 16. 4. ob
18. uri otvoritev razstave Bo-
ža Kosa.
Kulturni center Ivana
Napotnika Velenje Boris Je-
sih, do 7. 5.
Mesna galerija Šoštanj
12. 4. ob 19. uri bodo od-
prli razstavo slikarskih del
francoskega slikarja Jacque-
sa Bernarda Berjaca.
Avla Osrednje knjižni-
ce razstava Poklicani in iz-
voljeni, do 17. 5.
Projektna pisarna Celje
- zdravo mesto, Slomškov
trg 4, razstava Katje Vrbov-
šek, do 19. aprila, med 8.
in 15. uro.
Savinov likovni salon
Žalec razstava Slavka Krajn-
ca, do 30. 4.
Galerija sodobne umet-
nosti razstava Osebno-po-
litično.
Likovni salon Celje raz-
stava Stripburger, do 30. 4.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško razstava gra-
fik in akvarelov Arpada Ša-
lamona, likovnega pedago-
ga, sHkarja in grafika.
Pokrajinski muzej Celje
etnološka razstava V podo-
be ujeti indigo.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
Vojko Gašperlut; galerija
Borovo Vladka Sumrek, do
8. 5.; galerija Volk Anita
Zagoršek iz Loč, do 10. 4.;
Kulturni klub Ivan Can-
kar risbe učencev OŠ Vita-
nje, do 30. 4.; Etol Janez
Pečolar, do 15. 4.; hotel
Štorman Celje Alica Jav-
šnik, do 30. 4.; gostišče »Pri
Mihcu« Helena Malgaj, do
30. 4. in gostišče Hoch-
kraut Tremarje Vlado Ger-
šak, do 30. 4.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju i"n Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog. Stari
pisker Zatirani, a nikdar po-
teptani; atelje Josipa Pelika-
na Celje, ki ga ni več.
Iščemo kandidatko/kandidata za delovno mesto
vodja računovodstva/
računovodja-knjigovodja.
Ob zakonskih pogojih zahtevamo še naslednje:
- VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri
ali V stopnja izobrazbe, pogojena z daljšimi delovnimi
izkušnjami na področju računovodstva
- za VI. stopnjo izobrazbe delovne izkušnje 3 do 5 let na
delovnem mestu računovodja ali finančni knjigovodja-
uporaba kontnega plana za d.o.o.
- delo z računalnikom in znanje osnovnih sodobnih
računalniških programov za potrebe delovnega mesta
- zaželena starost 30 do 35 let
- poskusno delo 6 mesecev
- izpit B kategorije.
Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi delovnega razmerja.
Po uspešnem zaključku poskusnega dela sledi zaposlitev za ne-
določen čas.
Interesente pozivamo, da vlogi priložijo dokazila o izobrazbi in
opis delovnih izkušenj, predvsem na zahtevanih delovnih mestih
v računovodstvu ter vlogo dostavijo na naslov:
SUPRA-STAN, D.O.O., Adamičeva 1,
3000 Celje ali na E-mail: supra-stan@celje.si
pripisom »razpis«.
Delavnice,
seminarji...
Likovni salon Celje 12. 4.
od 15. do 19. ure in 13. 4. od
12. do 17. ure Stripovska de-
lavnica, ki jo bosta vodila
Igor Passel in Matej Kocjan.
Mladinski center Celje 11.
4. od 16. do 17.30 anglešči-
na; 12. 4. od 17. do 19. ure
španščina in ob 21. uri Club-
bing; 13. 4. od 14. do 16. ure
španščina, od 16. do 18. ure
novinarska delavnica, od
16.30 do 18. aerobika KŠCR;
15. 4. od 20. do 22. tae-bo;
16. 4. od 16. do 17.30 itali-
janščina, od 18. do 20. raču-
nalniška delavnica, od 15.30
do 21.30 pa plesna šola; 17.
4. od 16. do 17.30 nemščina,
od 18. do 20. računalniška
delavnica, od 20. do 22. pa
tae-bo.
Ostalo
otroški muzej Hermanov
brlog 13. 4. ob 9. uri lutkov-
ni festival Lutkarije in vra-
golije.
Dom svobode Slovenska
Bistrica 12. 4. ob 19. uri ve-
čer ljudske pesmi Ljudskih
pevcev iz Slovenske Bistrice.
Knjižnica Rogaška Sla-
tina 18. 4. ob 19. uri pred-
stavitev knjige Draga Medve-
da Donava.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje 16. 4. ob 18.
uri predavanje o Oglašanju
ptic Franca Brečka.
Knjižnica pri Mišku
Knjižku 17. ob 17. uri prav-
ljična ura (Stara mama), 18.
4. ob 10. uri pa knjižna ča-
janka: Podarimo knjigo in
cvet.
Dvorišče Mladinskega
centra Celje 13. 4. od 9. ure
naprej Bolšji sejem.
Mohorjeva družba Celje
17. 4. ob 19. uri večer z Zor-
kom Simčičem, izseljenskim
literarnim ustvarjalcem in
Prešernovim nagrajencem.
Dom kulture Velenje 11.
4. ob 20. uri kulturni večer
Življenje in vrednote Gane.
Knjigarna Kulturnica U.
4. ob 14. uri odprtje razsta-
ve Tomaža Kolariča. 16. 4.
ob 18. uri pa literarni večer s
Kajetanom Kovičem.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union od 11. do 17. 4. ob
16.30 in 18.30 družinska ko-
medija Misija Kleopatra, ob
20.30 slovenski film Šeleste-
nje. 12. in 13.4. ob 22.30 za
ponočnjake Šelestenje.
Mali Union od 11. do 17.
4. ob 19. uri akcijski triler
Civilna žrtev, ob 21. uri pa
drama Prah.
Metropol od 11. do 17. 4.
ob 17. in 18.45 animirani film
Pošasti iz omare, ob 20.45
srhljivka Vsiljivci. 12. in 13.
4. ob 22.45 za ponočnjake
Vsiljivci.
Kino Šmarje 12. ob 20. in
14.4. ob 18. uri ameriški film
Krokodil Dundee v L. A.
Kino Žalec 13. in 14. ob
18. in 20. uri vojna drama
Za sovražnikovo črto.
Kino Vransko 12. 4. ob
20. uri komedija Divja
dirka.
Kino Šentjur 14. in 15.
4. ob 19. uri akcijski film
Divja reka.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HISA
Telefon 492-63-56
CSD - MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 IN 425-63-18
PLANINSKI KOTIČEK
30 let PD Prebold
Planinsko društvo Prebold vabi na srečanje ob 30-letnici
tega društva, ki bo jutri, v petek ob 17. uri v domu pod
Reško planino.
To svečanost bodo obogatili tudi z razvitjem prapora PD
Prebold.
Nagrajenci
v akciji
Moj zdravnik
Novi tednik je tudi letos
ileloval v akciji revije Vi-
iki je letos že šestič pri-
Jvila akcijo Moj zdrav-
njej bralci in poslu-
fci medijev, ki sodeluje-
Jakciji (devetnajst lokal-
ni komercialnih radij-
lih postaj ter šest lokal-
ni časopisov), z glasova-
la izbirajo najbolj cenje-
zdravnico ali zdravni-
L
Mccija Moj zdravnik 2002
'Potekala od 3. januarja do
'■ marca. Letos so v ured-
Ptvo revije Viva prejeli
'^^9 glasov za 1232 zdrav-
Največ glasov je zbrala
'^ana Popov, dr. med.,
^ialistka splošne medici-
''2 Makol in tako prejela
^'ii naziv najbolj cenjene
ravnice. Moja zdravnica
2002. Priznanja za najbolj ce-
njene zdravnike so prejeli še:
za družinsko zdravnica leta
Jožica Boldan, dr. med., spe-
cialistka splošne medicine iz
Kočevja, ginekologa Mirko
Jovič, dr. med., specialist gi-
nekologije iz Slovenske Bi-
strice in za pediatrinjo leta
Višnja Zorko, dr. med., spe-
cialistka pediatrije iz Sloven-
ske Bistrice.
Med glasovalci iz vse Slo-
venije so izžrebali tudi tri
z našega območja, ki bodo
prejeli vok Kena Homa. To
so: Anica Vrhovnik, Ipav-
čeva 17, Šentjur, Stanislav
Globovnik, Gallusova 7,
Šmarje pri Jelšah, in Simo-
na Črešnar, Planina la. Zre-
če.
Krvodajalske akcije v |
^   aprilu in maju
P^Či križ Slovenije vas vabi, da se v aprilu udeležite
'^odajalskih akqij, ki bodo: 11. aprila v Kulturneni do-
v Rogaški Slatini, 16. aprila na kmetijski šoli v Šent-
J)^. 18. aprila v Šmartnem ob Paki, 19. aprila v Žalcu,
25. in 26. aprila v Velenju in 25. aprila v Zrečah.
1 ^mesecu maju pa bodo akcije: 9. maja v gasilskem do-
^ v Mestinju, 16. maja v gasilskem domu v Kozju, 23.
v Šempetru pri Žalcu in 30. maja v Grižah.
Št. 15-11. april 2002
48
ZANIMIVOSTI

Najbolj
so(n)čen
trio
v staroegiptovskem klu-
bu Memphis so se prejšnji
petek zbrale krasotice, ki so
si želele sončnih Havajev
in finalnega izbora za Miss
Hawaiian Tropic. Pod
odrom se je gnetla razvne-
ta moška množica, ki si je
želela dosti bolj zemeljskih
stvari.
V Celju je bila najbolj za-
željena Kranjčanka Tatjana
Damjanovič (na sredi) pred
Anjo Slatinšek (levo) in Na-
tašo Krajnc. Damjanovičeva
se je izkazala tudi z največ
in najmanj, med slednje so-
dijo tudi drzne bikinke, da
pa jo je na kasnejši zabavi pre-
šerno pestoval član komisi-
je, je seveda čisto naključje.
Celjski predizbor je bil
zadnji pred včerajšnjim fina-
lom v Portorožu. Na slednjem
izbrane štiri srečnice bodo od-
potovale na svetovni finale,
ki bo 29. aprila na Havajih.
»Teden druženja, zabave in
tekmovanja, na katerem bo-
do dekleta spoznale mnoge
vplivne osebnosti iz sveta
filmske industrije in zvezde
šovbiznisa,« obljubljajo or-
ganizatorji. Slovensko četve-
rico čaka tudi snemanje pe-
smi pri založbi Hipersound,
s katero se bodo predstavile
na Havajih. Ob koncu redak-
cije smo izvedeli, da je bila
Anja udeležena v prometni
nesreči, zaradi česar se ne bo
udeležila finala. Iskrene so-
žalje, Anja in hitro okreva-
nje!
SKO
Foto: GREGOR KATIC
V enem
večeru sko
stoletje
Pevka Manca Urbane je pripravila v petek
kavarni celjskega hotela Evropa Potovanje sko^
letje musicala. i
Vzhajajoča slovenska zvezda, ki je študirala v Loj
ter tam nastopala v musicalih, je zapela odlomke izl
reta, Porgy in Bess, My fair lady, Evite, Chicaga in dJ
vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja do lanskega J
Rouge. Za konec je zapela v duetu z Miho AlujeviiSei,
fotografiji), ki se je izkazal kot odličen pevec. Za k
sko spremljavo poskrbel Jaka Pucihar.
Med občinstvom so prevladovali Celjani in okolic^
sem jim je pridružila družba organizatorjev svetom
mladinskega hokejskega prvenstva in Živka Pregla,
zaradi odlične pevke prišel iz prestolnice. Sicer pa j
bančeva vse bolj uveljavlja tudi v vlogi televizijske v(
Ijice in režiserke.
Foto
V knežjem mestu jo radi poslušajo. Po nedavnem nastopu na Valčij
večeru, najelitnejšem celjskem plesu, seje Manca Urbane predst|
petek na večeru musicala v kavarni Evropa.
^ NASI MATURANTI
Maturanti, pošljite na
svoje fotografije, pripišite
imena sošolcev, vsak pa naj
k svojemu imenu pripiše še
glasbeno željo. Vse skupaj
pošljite s kupončkom na
naslov: Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje. Glas-
benim željam boste lahko
prisluhnili vsak četrtek od
20.30 ure dalje.
Tokrat se predstavljaj 4.
č I. gimnazije v Celju. Od
leve zgoraj so se na matu-
rantskem plesu pred objek-
tiv postavili: Urška Gosteč-
nik, Dean Šnabl, Aljaž Kus,
Nejc Žohar, Maja Vojkovič,
Andrej Stjepčevič, Katrin
Lajh, Miha Jovan, Jelka Met-
ličar, Ana Golež, Mateja
Grobelnik, Anja Knez, Ur-
ša Milovanovič, Vesna Les-
jak, Mateja Pozeb, Lucija
Gošnik, Tjaša Zupan, Neža
Deželak, Tina Krštinc, Nu-
ša Simončič, Tina Toman,
Neja Zupanec, Mojca Haupt-
man, Sandra Lebar, Jerne-
ja Žagar, Urban Lesjak, Uroš
Lipovšek, Žiga Grobelnik z
razredničarko Damjano Gr-
čar.