®V v Ljubljani, dne 15. vel. travna 1894. Jg
Urejuje in izdaje \
dr. Frančišek Lampe

KATOLIŠKA TISKAENA
Dom in Svet" izhaja dne i. in 15. vsakega meseca.
Vsebina 10. zvezka.
Stran
1.	Dr. Frančišek Rački. Spisal Janko Barle. (Konec.) .......289
2.	Zlate sanje. Zložil Anton Hribar.............293
3.	Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.) . . 294
4.	Hudi časi. (Povest.) Spisal Fr. D. (Dalje.)..........298
5.	Prijateljev sin. (Izvirna povest.) Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) . . . 306
6.	Pestunji. Zložil Anton Medved..............310
7.	Pomlad. Zložil Slavin.................310
8.	Ogled po stari povestnici slovenski. (Nekaj zgodovinskih črtic, zlasti iz
dobe Rimljanov.) Spisal Andrej Fekonja...........311
9.	Doma. Zložil Slavin ..,..,...........314
10.	Železnica Ljubljana-Novo mesto. Sestavil Fr. Ra^ličnik......315
11.	Književnost....................318
A. Slovenska književnost. Slovanska knjižnica. S., q., 10. snopič. — Odiseja. Povest slovenski mladini. Prosto po Hörnern spisal Andrej Kragelj. — Feldmaršal grof Radecki. Sestavil Fr. N. — Potovanje v Liliput. Poslovenil Vinko Bregar. — B. Hrvaška književnost. Elegija. Napisala Kristijana Solvejgs (kontesa Vojnovičeva). — Poviest srednjega vieka. Po najboljim piscima i^ radio Franja Valla. Drugi dio. Na platnicah: Spomenik ob novi dolenjski železnici.
Slike.
1.	Mati božja. (Slikal Rafael.)...............289
2.	Dr. Frančišek Rački..................291
3.	Kdo je naučil ptičice peti? (Po akvarelni sliki.)........297
4.	Zdravišče v Iki. (Po fotografiji).............304
5.	Barban v Istri. (Narisal Ivan Gosar.) :...........313
6.	Novo mesto. (Po fotografiji.)............,.315
7.	Grad Rakovnik...................316
8.	Rudnik......................317
Listnica uredništva: Pisatelje in čitatelje vljudno prosimo potrpljenja; vse ne more ob jednem na vrsto, vsakemu posamezniku tudi ne moremo ustreči.
Naznanilo. Ostalo nam je precej posamnih številk 1. 1891. in 1892. razven št. 1. Dijakom jih damo izvod po 10 kr., več izvodov skupaj še ceneje.
Pri upravništvu se še dobita letnika IV. po 2 gld. in V. po 3 gld.; v Bonačeve izvirne platnice vezana po 1 gld. 20 kr. več. Ne moremo več postreči s štev. i.in 3. lanskega leta. Letošnji zvezki se dobe še vsi.
„Dom in Svet" stane za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 5 kr. Za dijake na leto 3 gld. 40 kr., za pol leta 1 gld. 70 kr., za četrt leta 85 kr. V ptuje dežele po i gld. 20 kr. na leto več.
Uredništvo in upravništvo je v Marijanišču. Za ljubljanske naročnike posreduje tudi ,,Katoliška Bukvama."
Dr. Frančišek Rački
(Spisal Janko Barle.) (Konec.)
K,
,aj je bil Rački kot duhovnik? Ako bi se RaČki ne bil proslavil drugače, kakor z du-hovskim delovanjem, vreden bi bil naše hvale. V rodni hiši je dobil pravo krščansko vzgojo, katera diči posebno hrvaške Primorce. Kakor mi pripoveduje pokojnikov brat, morala so se deca vsakega večera, predno je zazvonilo zdravo Marijo, zbrati v hiši, kjer je oče Gregor glasno molil in ostro pokaral dete, katero bi se bilo zakasnilo. Mali Frančišek se je seveda med vsemi odlikoval in že, ko je jedva znal govoriti, sklenil je roke vselej, kadar je cul zvonov glas. Kasneje je molitvice, katerih se je bil naučil od sta-rišev, vedno kleče molil in vedno govoril, da bode duhovnik. Kot dijak je bil vzornega vedenja, da mu je neki pater v Varaždinu, njegov profesor, večkrat rekel: „Blažena tvoja majČica, katera te je rodila! Želel bi te le videti, ko odrasteš, zakaj ti bodeš jedenkrat velik in slaven."
Kako je njegovo dušo napolnjevala živa vera in veselje za njegov poklic, kažejo prvi njegovi bogoslovni spisi, katere je počel še kot bogoslovec v Senju leta 1849. priobČevati v zagrebškem „Katoliškem listu". Cerkev mu je trdnjava, katera nas brani vseh sovražnih napadov; tu bodemo našli slobodo, jednakost in bratimstvo. Poslušajmo tako ljubeznivo mater, kateri je nedosežna Modrost izročila nebeške zaklade! Račkega srce je tako kipelo ljubezni do vere in cerkve, da je celo zapel.
„DOM in SVET« 1894, št. 10.
Mati Božja.
Izmed dveh v „ Katoliškem listu" priobčenih pesmij začenja se prva, „Crkvi" tako-le:
Zaručnice Spasitelja svieta!
Čvrsti hrame na tvrdoj pečini!
Krasna baščo') puna rajskog cvieta !
Divni grade brda na višini.
Odkar je Rački postal duhovnik, bil je vsem vzgled duhovnika po volji božji. Tak je bil v Senju, tak je bil v Rimu, tak je bil v Zagrebu — tak je ostal do smrti. Dasi so ga diČile
ogromno znanje in velike Časti, RaČki je ostal
krotak kakor ovčica, marljiv kot čebelica, z vsakomur ljubezniv — vedno ponižen. Dasi je imel mnogo dela, vendar je opravljal svoja duhovna opravila z vzorno točnostjo. Ko je zapel zvonček na katedralki, kateri zove kanonike k molitvi in službi božji, že si opazil na starodavnem kaptolu Račkega. Najtežja opravila in izvestja je izročala du-(Slikal Rafael.)	hovna oblast Račkemu;
on se jih ni nikdar branil, marveč jih zvršil vedno marljivo in temeljito. Bil je tako čistega značaja, da mu ni mogel niti največji protivnik ničesar očitati.
Ker je bil tako veljaven, pomogel je večkrat, da se je o cerkvi marsikaj pisalo dostojneje, kakor bi se bilo brez njega. Ni Čuda, da je mirno gledal smrti v lice o velikem potresu dne 9. listopada 1. 1880. Ko je ravno bral zadnji evangelij, začel se je rušiti strop stolne cerkve
') Vrt.
in nastal je strašen ropot in grozna tema. Kot tedaj, tako je tudi letos mirno Čakal smrti, ki ga je dohitela dne 13. svečana; žalilo ga je le, da ni mogel koristiti cerkvi in domovini še več, kakor je storil. Zato so gotovo resnične Stross-mayereve besede, da je bil Rački jeden izmed najbolj čistih in poštenih, najbolj učenih in zaslužnih duhovnikov, kar jih je kdaj imela hrvaška cerkev in hrvaška kraljevina. Prijatelj in nepri-jatelj sta priznavala ob njegovem grobu, „da sta-
v-
ležu uzor bješe svomu". Cast takemu možu!
Težko je povedati, kaj je bil Rački kot učenjak. Dasi je bil domaČ v vsaki znanosti, izbral si je vendar za glavno polje svojega raziskovanja domačo zgodovino. Pred njim so jo preiskovali le malo. Gotovo ni važnejšega dogodka v hrvaški zgodovini, o katerem ne bi bil Česa izdal, ali pa napisal. Že kot dijaka je zanimala Račkega najbolj zgodovina; potem se je zanjo pripravljal na Dunaju, in v Senju je nadaljeval svoje preiskovanje. Posebno se je zanimal za glagolske rokopise, kar nam dokazujeta spisa v „Katol. listu" : „Pregled glagolske književnosti crkvene" (1. 1856.) in pa „Zgodovinski zapiski iz novljanskega glagol, brevirja" (1. 1857.). Kot duhovnik, zgodovinar in domoljub se je zanimal seveda tudi za zgodovino slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, o katerih je še v Senju napisal veliko delo, katerega uvod je priobčil v „Arkivu". Celo delo je pa izdal šele leta 1859. v Zagrebu z naslovom: „ Viek i djelovanje sv. Cirila i Metoda, slavenskih apostola" (strani 420). To je najbolj obširno delo o sv. apostolih sploh, a tudi izmed najboljših, kar jih je napisanih o tem predmetu. Da ne omenjam drugih spisov, katere je v tej dobi napisal, omenjam le, da ga božja previdnost ni mogla bolje voditi, kakor da ga je pozvala v središče krščanstva, v Rim.
V Rimu je prav marljivo preučeval 011-dukajšnje bogate umetnostne in starinoslovne zbirke, še bolj dragocene arhive in knjižnice, pred vsemi pa slovečo vatikansko. Tu je našel tudi mnogo mož, sorodnih po duhu (Thei-nerja, de Rossija, dr. Henzera); občevanje ž njimi je mlademu učenjaku izvestno koristilo mnogo. Posebno se je pa sprijateljil s predstojnikom vatikanskega arhiva, učenim oratorijancem Avgu-
štinom Theinerjem. Račkemu gre zahvala, da je začel Theiner zbirati v vatikanskem arhivu listine o zgodovini južnih Slovanov, katere ogromne zbirke sta zagledala beli svet dva dela. Prvi v Rimu 1. 1863. (izdajatelja je podpiral škof Strossmayer), a drugi v Zagrebu 1. 1875. (izdala ga je jugoslovanska akademija) pod naslovom. „Vetera monumenta, slavorum meridionalium histo-riam spectantia."
Precej, ko je prišel Rački v Rim, začel je prepisovati glagolski Assemanov evangelistar, kateri se nahaja v vatikanski knjižnici. Dasi je bilo to delo težko in zamudno, zvršil je vendar Rački svoj namen in 1. 1865. s prijateljem Jagičem izdal evangelistar v Zagrebu z obširnim predgovorom.
Veliko gradiva je zbral Rački v Rimu in v drugih italijanskih mestih, posebno pa v Napolju, katero je priobčil deloma v „Arhivu", deloma v „Radu".
Tudi na Hrvaškem, dasi obložen z mnogimi opravili, ni držal križem rok. Velike zasluge si je pridobil pri izdajanju šolskih knjig in napisal veČ lepih zgodovinskih razprav v „Književniku", katerega je počel izdajati lefa 1864. Vatroslav Jagič z najboljšimi književniki.
V tej dobi se je imela uresničiti velika želja in potreba hrvaškega naroda, imelo se je osnovati učeno društvo — jugoslovanska akademija. Seveda je k temu največ pripomogel veledušni mecen Strossmayer, vendar ga je s nasveti podpiral največ umni Rački, kateri je bil od osnovanja pa do svoje smrti duša in središče cele akademije. Zato ni mogel biti njen voditelj drug kakor Rački, kateri je bil dne 10. mal. travna 1. 1867. imenovan prvim predsednikom. V prvi slovesni seji je poudarjal, da si mora narod osnovati svojo književnost in umetnost, da bode sloboden in samostojen na polju umnega delovanja. V ta namen je Rački tudi deloval do svoje smrti, in Če Čegava, tedaj je največ njegova zasluga, da je jugoslovanska akademija cenjena med učenim evropskim svetom. Preobširno bi bilo, Če bi hotel zabeležiti samo naslove njegovih spisov med akademijskimi deli, rečem le, da ga ni skoraj „Rada", „Starin" in „ Arkiva", kjer bi ne bilo kake večje njegove razprave. Vse gradivo, kolikor ga je le mogoče najti za zgodovino hrvaške dina-
Dr. Frančišek Rački.
stije (do leta 1102.), zbral je Rački v knjigi: „Documenta historiae Ghroaticae periodum an-tiquam illustrantia" (1. 1887.). Tu je preiskal vse, kar se mu je zdelo sumljivo, pretolmačil imena in pripravil gradivo vsakomu, kateri hoče preučiti to zanimivo dobo. Kasnejšo dobo, v kateri so vladali na Hrvaškem Arpadovci, pojasnjujejo nam zopet dela: „Toma arcidjakon spljetski", potem zapiski „Ivana Luciča Trogi-zanina", a kulturne razmere tedanje dobe pojasnjuje nam po njem pretolmaČeni in izdani preza-nimivi: „Vinodolski zakonik" iz 1. 1288. Na-bravši v Italiji obilo doneskov, pojasnil je razmere dinastije Anžuvinske k hrvaškemu narodu.
Posebno pa ga je zanimala posestrima Bosna, katera je v zgodovini toliko pretrpela od raznih verskih bojev. Izdal je zato obširno razpravo" „Bogomili i Patareni", kjer je prav zanimivo opisal njihove verske nazore in njih razvoj. Ko so Turki prišli v naše kraje, nastala je zopet druga doba, katero nam je Rački prilično pojasnil, izdavši dopise turških in pa naših Častnikov, kateri so posebno zanimivi za jezikoslovca, ker so vsi pisani v domačem jeziku. Vstajo kmetov 1. 1573. je zopet opisal zgodovinar Rački, kateri je marljivo zbral raztreseno gradivo po raznih deželnih arhivih v Ljubljani, Gradcu. Zagrebu in na Dunaju in tako podal obilo snovi neumrlemu Šenoi za njegov prekrasni roman: „ Seljačka buna". Ravno tako je Rački prvi zbral podatke o vstaji bana grofa Petra Zrinjskega in Krste Fran-kopana in nam podal jasen pregled zgodovine one žalostne dobe. Omenjam dalje zasluge pokojnega Račkega za izdavanje starih dubrov-niških piscev, za katero je večinoma sam napisal predgovore. Med akademijskimi spisi je napisal tudi veliko nekrologov slavnih domačih in ptujih učenjakov in sploh obznanil vsak zanimiv dogodek in pojav v učenem svetu. A kolike so zasluge RaČkega za akademijo sploh! Ko seje od 1. 1877.— 1880. zidala akademijska palača, tedaj je večinoma sam nadziral zidanje, a ravno tako je urejal največ on lepo hrvaško galerijo slik, katera se je odprla dne 9. listopada 1884. Zato je paČ le hvaležnost, da je mili pokojnik ležal na odru v akademijski palači, v katero je dohajal dan na dan, kateri je posvetil vse svoje sile in kjer je navduševal vse, kateri so se zbirali
okrog njega. RaČkega zasluga je, kakor je rekel dr. Frančišek Markovič, da je postala akademija „zvijezdom danicom znanja i umienja, bratske i ČovjeČanske ljubavi Hrvatu i Srbinu, Slovencu i Bugarinu." Bog daj, da bi to svetišče znanosti vedno vodil duh neumrlega RaČkega, da se ne bi vanj nikdar zasejalo seme, katero bi kvarno delovalo na krščanski narod hrvaški!
No, ne samo akademiji, ampak vsem narodnim in književnim podjetjem v hrvaškem narodu je bil Rački duša in srce. Omenjam samo prvega hrvaškega beletristiČnega lista „Vienca", kateremu je bil pokojnik vedno marljiv so-trudnik. V „ Viencu" je napisal prezanimiva „pisma o Rusiji", več življenjepisov in zgodovinskih spisov, posebno je pa večkrat poročal o slovanski književnosti. \) Tak je bil Rački kot književnik, kot učenjak. Pri njegovem odru smo videli, kaj je bil. Pač so resnične besede Hranilovičeve:
Klcnule so ruke umorene; Sto nam poviest razsvietliše davnu, I dragulje njene sakrivene, Sto u sliku sastaviše slavnu.
Kaj je bil Rački kot Hrvat, kot Slovan, skoraj ni treba razpravljati. Po sebi je jasno, da je mož, kateri je bil vzoren duhovnik, kateri je posvetil vse sile, da oriše slavno zgodovino svojega naroda, ljubil, vroče ljubil oni košček zemlje, kjer je zagledal luč sveta, in oni jezik, v katerem ga je učila njegova dobra mati prve molitvice. Ta ljubezen ga je navduševala od prve mladosti, ta ljubezen ga je bodrila v njegovem delovanju, to ljubezen je odnesel s seboj v hladni grob. Tej ljubezni je posvetil svoje moči tako na književnem, kakor tudi na političnem polju. Ni nobenega važnejšega političnega dogodka v hrvaškem narodu, kjer ne bi bil poleg prvega sina domovine —- velikega Stross-mayerja — deloval tudi pok. Rački. Povsod Čist značaj, bil je znaČajen tudi v politiki ter vedno posvetil svojo besedo, svoje nasvete v korist
l) Ne morem si kaj, da ne bi ob tej priliki opomnil, naj bi „Vienac", kateri je prvi in najstarejši hrv. bele-tristični list, obširneje poročal o pojavih v slovanskih književnostih. Tudi z nami Slovenci, kateri smo najbližji bratje in kateri opazujemo vsak, tudi najmanji pojav na hrv. književnem polju, postopa nekako preveč mrzlo. Spoznavajmo se!
domovini. Ni ga v tem vodila osebna korist, kakor morda mnoge druge, marveč deloval je, ker je znal, da mora delovati, če hoče, da ostane veren sin svojega naroda. Ne bodem omenjal zaslug Račkega kot deželnega poslanca, njegovih govorov, njegovih spisov tudi na tem polju, rečem le, da je neumorno deloval v prospeh svojega naroda in njegova največja sreča bi bila, Če bi videl, da je narod njegov srečen in svoj.
A kar je bil Rački svojemu narodu, to je bil Slovanom sploh, Slovanski vzajemnosti je bil goreč zagovornik. Ce je prišel kateri znamenitih Slovanov v Zagreb, Rački mu je bil gostoljuben
Slovan, učen razkazovalec znamenitostij in dober prijatelj. Delal je iz vseh svojih moČij, da se Slovani čim bolj spoznamo in sprijateljimo. Zato je pa tudi njegova smrt bridek udarec ne samo za Hrvate, temveč za Slovane sploh. Za takim možem je vredno žalovati, ker se ne rode vsak dan.
Skromen je pač naš spomenik, zakaj, Če komu, gotovo neumrlemu dr. Frančišku Rač-kemu veljajo besede; „Tanto nomini nullum par elogium" — Slavi takega moža ni kos nobena hvalnica!
Zlate
Paševal, paševal ovčarček Urban Na gori ovčice je sleharni dan. In gledal je z gore na sela, polje, Gradiče po hribih in bele cerkve.
In često je želje ovčarček gojil: „Zakaj bi jaz srečen, kot drugi, ne bil? Gradič in bogastvo bi lahko imel, In kamor bi hotel, slobodno bi šel."
Ugiblje in misli, ko v senci sedi; Dremota. ga zmore in v travi zaspi, In v sanjah približa se gorski mu škrat, Bogastvo ponudi in srečo nakrat:
„Tri želje mi svoje, ovčarček, povej. In srečen boš, bogat in slaven odslej; A želje četrte ne kaži nikar, Ker srečen drugače ne bodeš nikdar!"
„Če smem ti izreči to, kar si želim, Tu grad mi postavi, kjer s čedo živim!" In komaj izrazi pastirček željo, Že grad se mu zalesketä nad goro.
In hodi pastirček prostore motreč, Ker sobe so prazne, želi si Še več: „Ko grad bi še krasno opravo dobil, Jaz srečo iz zvrhane mere bi pil."
Ko grad po sobanah oprava ima, Da v svili in zlatu se vse lesketa: „Še eno", pastirček de, „željo imam: S pijačo, jestvino napolni mi hram!"
Izpolnjene želje Urbančku so tri, V trenutju pastirček si več ne želi. Po gradu se šeta, uživa tu slast, Bogastvo, veselje in srečo in čast.
sanje.
In gleda v nižave, kjer orje trpin, Nekdanji tovariš mu, kmetiški sin; In gleda okoli po belih gradeh, Radost mu je v srcu, na licih mu smeh.
Ko v gradu preživel že nekaj je dni, Četrta se želja Urbanu vzbudi: „Ni biti prijetno mi samemu tu, Nevesto dobiti si moram z gradu.
In v gradu sosednjem devico poznam, Še danes si snubit se devo peljäm." Ko diha v prirodi še jutranji hlad, Že pelje pastirček v sosednji se grad.
Naproti mu roj hiti brhkih devic, Vse v svilnatih krilih, cvetočih so lic: Vse vprek ga pozdravlja, poljublja roke, Radostno vsprejema, priklanja glave.
Izbere nevesto najzaljšo iz dev: Lepota nje — lune je čarne odsev. K oltarju jo vede, rečeta si: da. Ko minejo gosti, domov jo peljä.
Dospel je do grada poročeni par, Tu stopi pred mlada ') pa škratelj vratar: „Jaz velel želeti ti želje sem tri, Kdor več poželi si, ta nič ne dobi!"
Ozemlje se strese in čuti je grom,
Grad ruši, razdira ropot in polom —
Pretrese Urbana ta groza in strah,
Vzbudi se — ker spal je — krog sebe zre plah.
Preplašene ovce krog njega stoje, Pastirčku krotko so lizäle roke; Ker skala pustila svoj skalni je sklad, Z ropotom, polomom vali se v prepad.
J) Mladi — mlada = ženin — nevesta na Belokranjskem.
Anton Hribar.
Gospa s
(Zgodovinski roman.
XIV. Pogajanja in uspehi.
Združena vojna se je pripravljala na obleganje mesta Forlija in lombarške vojske. Na-sipali so jarke in stavili utrdbe okrog mesta. Albornoz pa se je posvetoval s svojim štabom, kaj bi storil, da se čim najhitreje konča vojska. Kar pride iz Milana ponudba, naj se sklene premirje. Vsi se začudijo, da se hoče Visconti pogajati. Pričakovali so, da pride Barnaba sam z novimi Četami na bojišče in se poskusi ž njimi. Nekateri častniki mu niso zaupali, Češ da hoče samo Časa za nove priprave, zato so silili, da se nadaljuje vojska. Drugi pa so sklepali, da je v hudih stiskah, ker se je ponižal. Kardinallegat mu sicer tudi ni zaupal, a ker je Barnaba naznanil, da je odposlal poslanca tudi do papeža v Avignon, ni kazalo drugega, kakor počakati. Sporočil je Orsiniju Barnabov predlog za premirje, potem odgovoril namestnikovemu poslancu, da sprejme premirje za mesec dnij. Ob jednem naj se začno mirovna pogajanja, ali pa se ponovi vojska, ako sv. oče ne določi drugače. Barnabovi poslanci se vrnejo v Milan, kardinal pa pošlje svoje ljudi do papeža, da mu natanko razlože uspehe vojske in ga pouČe o Barnabovih naklepih.
V Milanu so težko Čakali odgovora iz kardi-nalovega tabora. Ko pride ugoden odgovor, razveseli se namestnik in njegov kancelar zaradi tega uspeha. A s tem še ni bilo storjeno dovolj; treba je bilo priliko dobro porabiti. Hotela sta si zopet utrditi omajano stališče in potem se pogajati z nasprotniki.
Prvi znameniti dogodek po sklenjenem premirju je bil, da se je vrnil iz Bologne gospod kastelan z ranjenci in ujetniki. Zanimiv je bil ta prizor. Prijahali so oklepniki, na Čelu jim vitez Bernardo, zadaj pa dolga vrsta sovražnih vojakov in večje število vozov z ranjenci. Barnaba in dvorjani z brezštevilnimi meščani so jih sprejeli navdušeno. Gospod kastelan je sedel mogočno na svojem konju in gledal mirno po gledalcih; prijazno je odzdravljal množici na vse strani in iskal z očmi znancev. Pred namest-nikovo palačo je bilo zbrano vse, kar mu je bilo še udano. Na pomolu je bila namestnikova rodbina z nekaterimi plemiči ter gledala na trg.
Gospod kastelan je imel s seboj okrog dvesto konjikov in nekaj stotin ujetnikov. Jetnike so potaknili po mestnih vojašnicah in stražnicah, ranjence pa so poslali domov ali pa odnesli v javne bolnišnice. Dokaj ganljivih prizorov je
pristave.
-— Spisal I. Kraljev.)
bilo videti na trgu pred namestnikovo palačo. Oče in mati sta iskala sina, sestra svojega brata, drugi zopet prijatelje in znance. Veselje se je mešalo z žalostjo, pozdravljanje z jokanjem.
Virida in Izabela sta gledali s pomola na trg in nestrpno pričakovali, kdaj pripeljejo mimo tudi Ambrosia; a ni ga bilo. Spremili so ga namreč kar domov, kakor si je želel sam, da bi se izognil zvedavim pogledom množice.
Ko so došli vsi na trg. razjašejo konje in gredo na dvorišče velike palače, kjer jih je že Čakalo potrebno pokrepilo; gospod kastelan pa gre k namestniku, da mu poda službena poročila.
Namestnik je sprejel viteza preprijazno, ponudil mu sedež in ga vprašal, kako je v Bologni in drugod na bojišču.
„Gospod namestnik, v Bologni sem pustil za načelnika stotnika s 300 možmi, da bodo vzdrževali red med premirjem. Drugod po pokrajinah je pa različno. Nekoliko mest je še v naših rokah, a veČina jih je v sovražnikovih. Maršal je v Forliju, pa ne bode dolgo, Če ne dobi pomoči. Storili smo, kar smo mogli, a zmagali nismo."
„Vso čast in priznanje vam, gospod polkovnik, in celi vojski! Kar ni bilo usojeno, ne da se doseči. Upajmo, da pridejo boljši časi in nam bo zopet sreča mila."
„Skoro da je bila res kazen božja, da nismo zmagali, Če tudi smo se bojevali, dokler smo mogli."
Namestnika so zabolele te odkrite besede vitezove; vedel je dobro, kaj misli, ker je poznal njegove nazore o tej nesrečni vojski; zato je izpregovoril:
„Pozabimo, kar je bilo in skrbimo za pri-hodnjost!"
„Gospod namestnik, ker pride za premirjem redno mir, ne bodete več potrebovali mene in moje službe na bojišču, zato prosim odpusta, da se vrnem k svoji stari materi, katera me že težko pogreša."
„Ne silim vas nazaj na bojišče, pač pa vas prosim, da ostanete še nekoliko tednov pri meni v Milanu kot vrhovni poveljnik vseh Čet, dokler ne uredim razmer s sovražnikom."
Vitez je nekoliko pomislil, potem privolil v namestnikovo željo. Saj je imel tudi sam še opravke v Milanu.
Ko pride kastelan k svojim oklepnikom na dvorišče, bili so že vsi veseli in dobre volje. Stregle so jim dvorne in druge gospe in gospice.
To lepo priliko je porabila tudi Virida, da je zvedela več podrobnosti]' o Ambrosiu. Ko pride do nje vitez Bernardo, pozdravi ga kot starega znanca in mu hitro Častita zaradi izredne hrabrosti v vojski. Vitez je vrnil hvalo z zahvalo, nekoliko okorno sicer, vendar se mu je videlo, da mu je pohvala dela dobro.
Ko so tudi njemu ponudili jedil in pijače, postavi svoje oklepnike v red in jim naznani namestnikov ukaz, da ostanejo še za sedaj skupaj v službi pod njegovim poveljništvom. Vojaki. so odšli na svoje taborišče, vitez pa v palačo Sforzovo.
Ce bi hoteli pripovedovati vse po natančnem časovnem redu, muditi bi se morali sedaj pri ranjenem Ambrosiu in pri Viridi, da bi videli, kaj je storila zanj. Toda ker smo se zamotali v Barnabove naklepe in spletke, razmotajmo najprej ta sitni vozel.
Mirovna pogajanja so se vršila meseca rožnika.
V Avignonu niso Barnabu nič prav zaupali, in ker je bil izobčen, niso marali izprva ž njim občevati. A kmalu je zmagala ljubezen do sprave. Zaradi vojske proti Turkom so želeli miru po-vsodi po Evropi, in papež je želel pogoditi se z Barnabom. Naročil je kardinal-legatu, da sklene pravi mir z Viscontijem. Obe stranki sta imenovali pooblaščence, in ti so se dogovarjali v Milanu.
Albornoz je tirjal, da odstopi Visconti vse papeževe dežele in plača zaveznikom primerno vojno odškodnino. Barnaba pa je hotel odstopiti le marko Ancono in Pentapolis, Romagno z Bologno pa obdržati zase. Tudi odškodnine ni maral plačati, Češ, da boj še ni končan in da uspeh ni bil gotov. Po precej dolgem dogovarjanju je kardinal odpustil odškodnino, a zahteval na vsak način Bologno, sicer začne vojsko takoj po premirju. V silnih zadregah je bil Barnaba in na vse strani je mislil, kje bi dobil pomoči. Tu mu da kancelar svet, naj si pridobi veronskega kneza Cane della Scala in potem kardinalove pooblaščence, da nekoliko pritisnejo nanj in ga omeČijo. Res se mu to posreči prav dobro. Pooblaščenci z Veroncem vred poprosijo kardinala, naj nekoliko popusti v zahtevah, zlasti, ker bi se v novo vojsko vtaknil še kdo drugi in ker ima Barnaba menda novega zaveznika — avstrijskega vojvoda.
Največ preglavice je delalo mesto Bologna z okolico. Barnaba je nikakor ni hotel popustiti in se opiral na to, da so jo njegovi predniki kupili za 50.000 zlatov.
Albornoz je bil že nevoljen. Tudi iz Avig-nona so ga priganjali, naj kmalu sklene mir. Padovanci so silili domov, Benečanom tudi ni
bila prav ta negotovost. Vendar kardinal ni hotel odjenjati. Sporočil je v Milan, da hoče Bologno, bodisi z lepa ali z grda.
V	tej stiski se obrne Barnaba zopet naravnost v Avignon do papeža s predlogom, da odstopi tudi Bologno, pa ne kot prisvojeno mesto, ampak za neko kupno ceno, kakor so jo tudi nekdaj Viscontiji dobili za denar, ne pa vzeli s silo. Ta obravnava naj se torej loči od mirovnega pogajanja.
Res je bilo, da so Viscontiji dali svoj čas za Bologno ono vsoto, pa ne papežu, ampak nekemu domačemu samosilniku. A da bi pospešili to stvar, naroČe Albornozu, naj se pogodi z Barnabom za odškodnino. Pričakovati je bilo, da bode Barnaba tirjal toliko, kolikor so Viscontiji dali za mesto, toda zahteval je mnogo veČ, nekaj zato, da se je stvar zavlekla, nekaj pa zato, ker je potreboval denarja. Z Dunaja je dobil poročilo, da zahteva Rudolf 100.000 zlatov dote s knežno Virido. Tudi je imel veČ poguma, ker vojska med patrijarhom in Padovancem na jedni strani, Avstrijci in zavezniki na drugi strani se je že začenjala: imel je torej novo upanje, da kaj doseže.
Albornoz je bil zoper kakoršnokoli odškodnino, ker bi bil lahko dobil mesto s silo, toda zmagala je volja papeževa, da naj odštejejo Barnabu Viscontiju zahtevano vsoto, on pa naj izroči Bologno in vse druge pokrajine v roke kardinalu-legatu.
V	mirovni pogodbi je bilo tudi izrečeno, da odveže papež Barnaba Viscontija od cenzure in vseh cerkvenih kaznij in njihovih nasledkov. Pogodbo so pooblaščenci podpisali v Milanu, papež in Barnaba Visconti sta jo potrdila. Tako je bil za sedaj še dosti hitro končan prepir med papežem in Viscontijem.
Skrajni Čas je bil za namestnika, ker nemilost in jeza cesarjeva mu je pretila. Poklical je svojega namestnika v Lombardiji pred sodbo na državni zbor. To je bila zanj neprijetna novica; vedel je, da ima mnogo sovražnikov, kateri bodo vse poskusili, da ga poderö. Treba je bilo torej o pravem Času priskrbeti si močnih prijateljev pri cesarju. In kakorkoli je mislil, vedno je prišel na to, da boljšega zaveznika ne more dobiti, kakor je avstrijski vojvoda Rudolf. Ne le, da je mogočen in srčen -—- zakaj upal si je ustaviti se tudi cesarju, — on je tudi cesarjev zet, in to velja nekaj. Ako torej vzame njegov brat Leopold Virido, ni se veČ bati, da bi cesar kaj žalega ukrenil zoper Rudolfovega sorodnika.
To je bilo jasno, kakor beli dan, zato je Barnaba hitel, da bi to stvar uredil Čim naj-preje.
Najprej sporoči na Dunaj, da privoli tudi v to vsoto za doto, da se le sklene pogodba.
Drugo težavno opravilo je bilo, da se pridobi Virida za namen očetov in privoli v zakon. A prav na tej strani je bila nastala Barnabovemu namenu precejšna zapreka in tudi zadrega, ka-koršne bi se ne bil nadejal.
Da jo spoznamo, treba nam je nekoliko vrniti se in pogledati, kaj delata naša znanca Ambrosio in Bernardo in kako je z Virido.
XV. Virida in Ambrosio.
Ambrosio je prebival doma pri rodbini. Ljubeznivo so mu stregli vsi, in vitez Bernardo mu je bil zvest tovariš. Prihajali so često sorodniki in znanci, in pogovor se je navadno zasu-kaval na vojsko in pretekle boje. Ambrosio se ni rad hvalil, vendar je živo risal svoje dogodke z bojišča; kadar je pa mislil preskočiti svoje zasluge in hrabre Čine, posegel je vmes gospod kastelan in dostavil izpuščene stvari. To so bile srečne in prijetne ure za vse domaČe in za Bernarda posebej. Ambrosiu se je urno boljšalo, moči so se mu vračale in prešinjalo ga je novo veselje do življenja.
S tiho zadovoljnostjo je gledala mati ta dobri napredek in hvalila Boga za to; sestri pa sta se glasno veselili in pravili vitezu Bernardu, kako sta ga zdravili danes, kako včeraj, in koliko je že bolje bratu.
Kakor drugod, tako so se tudi na dvoru živo zanimali za Ambrosievo zdravje. Barnaba je še mnogo pričakoval od Ambrosia za svojo hišo in domovino; hči Virida pa je poslušala tudi svoje srce, in to ji je govorilo o Ambrosiu prav mnogokrat. Da bi mu bila šla streČ, tega niti ni mogla, niti ni bilo potrebno; pogostoma pa mu je poslala po sestrah pozdrave in izražala veselje, da se hitro zdravi. Delala je načrt, kako bi napravila njemu, kadar ozdravi, in njegovemu tovarišu spodobno in zasluženo proslavo.
Izprva je mislila, da bi se slovesnost napravila na dvoru, kakor pred odhodom na vojsko. Toda videla je, da se oče ne zanima za to stvar. Dasi ni mogel nikomur očitati, da ni storil na bojišču svoje dolžnosti, vendar uspehi niso bili taki, kakoršnih si je želel, zato mu je bil nekako zopern spomin na vojsko. Torej se poprime knežna z drugimi gospicami misli, da bi se slovesnost najlože priredila pri Sforzovih, in sicer na velikem, lepem vrtu Sforzove palače.
Po navadi in vkusu tedanjega časa je bilo, da so slavili imenitne može, bodisi junake, bodisi učenjake in pesnike s tem, da so jih venčali. Tako slovesnost sklenejo prirediti tudi milanske plemiČke, njim na čelu Virida. Venec naj bi dobila dva junaka, Ambrosio in Bernardo.
Pesnik Loschi je dobil nalogo, da proslavi v lepih spevih oba junaka. Ni mu bilo težko dobiti tvarine: sestri Ambrosievi sta mu dali raznih podobnih poročil, mnogo pa je že vedel iz službenih naznanil, ki so dohajala dvoru med vojsko. Bilo mu je to delo jako po godu, saj je imel najlepšo priliko pokazati svojo pesniško moč in nadarjenost. Kadar bi Ambrosio ozdravel, naj bi se slovesnost priredila kar nepričakovano, da bi tembolj oveselila oba junaka.
Tri tedne potem, ko se je bil Ambrosio vrnil domov, bilo je za slovesnost že vse prirejeno, pa tudi Ambrosio je bil — lahko se je reklo — zdrav popolnoma. Milanci so ga gledali, kako je ob strani viteza Bernarda počasi jahal po trgu milanskem in kazali nanj, češ, ta je junak, ki se je boril za domovino s Čudovito hrabrostjo in je dal zanjo skoro svoje življenje. Došel je torej čas za slavnostni dan. Bilo je v prvi polovici meseca malega srpana. Huda popoldanska vročina je pojemala, prijetni hlad je vabil Milance izpod strehe pod milo nebo, ki je bilo prav tako vabljivo za meščane nekdaj, kakor je dandanes. Ambrosio je sicer vedel, da se na tihem nekaj pripravlja in da je namenjeno njemu, vendar ni bil odveč radoveden. A* ko se je nekaj dnij delalo na domačem vrtu, ko so nastale lope in so se razpeli nekaki pol zakriti šotori, lotila se ga je nestrpnost, in sestra Ana je bila nekaterikrat prav v škripcih. A znala si je pomagati in bratu ni povedala jasno, kaj se pripravlja. Določeni dan pa ga je prijela sama, Češ, doslej si me ti napadal in sem se jaz branila, a sedaj je vrsta na meni, da te napadena. In sukala ga je tako, da se ji je naposled čisto udal, oblekel vojaško obleko, pripel si na prsi znamenja svoje odlike m tak — sprejel Bernarda, ki je bil tudi menda v jednakem položaju in se rad ali nerad udal, da je storil isto, kar Ambrosio.
Ko sta se oba mudila v Ambrosievi sobi in šalila, pride k njima v slovesnem sprevodu vrsta krasno oblečenih dečkov, in jeden ju povabi, naj gresta ž njimi. Dečki, večinoma mladi plemiči, vodijo oba junaka na okrašeni vrt, kjer je bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila je v lahni, toda dolgi svilnati obleki; na glavi je imela blesteč dijadem, pod katerim je z zlatom vezeno ogrinjalo ovijalo glavo in se prostiralo po ramah. Ko prideta na vrt oba junaka, ni bilo pozdravljanja ne konca ne kraja. Postavijo ju pod visok, na pol odprt šotor, nad katerim je bil pritrjen domaČi milanski grb. Tu sta bila napravljena sedeža za oba, drug poleg drugega.
Ko se poleže prva navdušenost, stopi pesnik Loschi na vzvišeni oder in začne s pesniškimi
besedami slaviti junaštvo Ambrosievo pred Argento. Ko pa pove, kako je branil zastavo svojega polka, dvigne se pred poslušalci zastava in zaplapola v zraku. Navdušenost je prikipela do vrhunca. V žalnih besedah je nadalje opeval njegove rane za domovino, naposled pa zopet v veselju voŠČil njemu in njegovemu rodu slavo in srečo. — Jednako je opeval tudi viteza Bernarda, le da je govoril krajše. Primerjat je go-
spoda kastelana z močnim Ajantom, ki se je boril pod Trojo. „Kakor pa je rimsko ljudstvo nekdaj odlikovalo svoje hrabre junake z lovo-rovim vencem, tako bomo tudi mi tukaj položili lovorova venca na glavi dveh naših junakov. Ce tudi ni zmagala naša vojna, a zmagovala je, zmagovala bode vselej hrabrost naših junakov." Tako nekako je sklenil Antonio Loschi in si pridobil burno pohvalo.
Kdo je naučil ptičice peti? (Po akvarelni sliki.)
Sedaj vstane Virida s svojega sedeža in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže se lovorov venec. Lahno ga prime, stopi proti Ambrosiu, ki se ves iznenajen skloni, da mu knežna na glavo položi to diČno odliko. Pozdravljanje in čestitanje jima je donelo od vseh stranij. Vse je bilo radovedno, kdo poda venec Bernardu, kar stopi Margarita iz vrste gospic, nese drugi lovorov venec in ga dene na glavo vitezu Bernardu. Tudi sedaj ni bilo pozdravljanju konca.
Povabljeni gosti so radovedno pričakovali, kaj bodeta storila oba slavljenca in kako se bode dalje obnesla slovesnost. Res ni bila za slavljenca majhna zadrega. Toda •— na kar niso mislili drugi, mislila je bistra Ana Sforzova. Imela je pripravljen še tretji venec. Ko se približa pesnik Loschi, da bi Častital vitezoma, seveda tudi, da bi prejel od njiju zahvalo za svoj spev, pristopi urno gospica Ana, držeč v roki lovorov venec, in zakliče pogumno: „Čast tudi našemu pesniku, Antoniu Loschiju!" in
predno se je ta prav zavedel, kaj se godi, imel je že lovorov venec na glavi.
Ta nepričakovana odlika, ki se je rodila je-dino le v glavici umne in srčne Ane, bila je vsem neizrekljivo po godu, najbolj pa še mlademu Antoniu. Prevzela ga je hipoma navdušenost in z vzvišenimi besedami je izrazil veselje s tem, da je slavo in hvalo izrekel vsej Sforzovi družini in ji prerokoval slavne dnove v slavnem Milanu.
Tako se je končal bistveni del te slavnosti. A že je legel mrak na zemljo. Na vrtu prižgo brez števila luČic, povabljenci se začno deloma izprehajati, deloma ostanejo v malih gručah, deloma posedejo po stolih in klopeh, katerih je bilo vse polno po vrtu. Krasno oblečeni služabniki so nosili razne sladčice na okrog in ponujali gostom, drugi pa so točili drage pijače iz raznih dežel: iz napoljske okolice, iz Španije in z jutrovskih otokov.
Ambrosio je bil nocoj ves srečen. V bleščečem paviljonu je sedel na strani knežne Viride, ponavljal zahvalo za toliko odliko in govoril o težavah pa tudi prijetnostih v vojski. Virida pa je bila zaverovana v njegovo pripo-
vedovanje tako, da ji je gospa mati Sforzova večkrat ponovila prošnjo, naj bi se pač nekoliko pokrepčala in okusila domaČe izdelke. Tudi Izabela, ki je sedela poleg knežne, ni si mogla kaj, da ne bi je včasih vzdramila in opomnila gostoljubnosti Sforzove hiše.
Bil je res prijeten večer in zabava tem živahnejša, čim prostejša je bila. Treba je poznati laško živahnost, in bralec si mora predočiti ponosnega duha Milancev, da si vsaj nekoliko po resnici lahko misli zadovoljnost zaradi proslave, ki je veljala vsemu Milanu in vsaj za to priliko izgnala iz spomina nesrečo v pretekli vojski.
Slovesnost je trajala še dolgo; petje, godba, govori, improvizovane igre so se vrstile z napit-nicami in z uživanjem raznih in dragocenih jedil; slišati so bili tudi glasovi, da bi Ambrosio in Virida bila lepa in Častna dvojica, Čast in veselje vsemu Milanu. Med najživahnejšo zabavo pa dojde dvorno spremstvo po Virido in dvorne gospe, in knežna vstane, da se poslovi. Slovo je bilo prisrčno. Ambrosio, ovenčan z lovorom, spremi knežno do dvornega voza, gostje pa so klicali slavo Ambrosiu in Viridi. (Dalje.)
Hudi časi.
(Povest. — Spisal Fr. D.) (Dalje.)
V.
Drugo jutro je bilo v mestu videti le še malo vojakov. Kam da je bila večina odšla, to se je kmalu zvedelo od ljudij, ki so prihajali od onstran Gorjancev in pripovedovali, da so se uprli kmetje po Metliškem in Kočevskem. Ta novica ni posebno razburila duhov; trezno so presojali mešČanje vso stvar in milovali kmete, ki bodo morali drago plačati nepremišljeno, prenagljeno početje. A vse drugače jih je razdražilo, ko so se jeli nalepljati po oglih pozivi in se je po mestu razbobnalo, da je treba vsakega ptujca, ki ostane Čez noc v mestu, naznaniti okrožnemu glavarstvu; da se morajo hiše zapirati ob devetih, da ne smejo ljudje v gručah hoditi in postajati po ulicah, in da mora vsakdo, ki ni še oddal strelnega orožja, oddati je v 24 urah pod smrtno kaznijo. ObČa je bila nevolja; saj so si bili meščanje v svesti, da niso zaslužili tako ostrih naredb, in rogali so se sem ter tje, je-li že gruča, če stojita dva Človeka skupaj; sme-li še mož hoditi z ženo skupaj, in na koliko delov se mora razdeliti številna rodbina, da ne
bo gruče. A utihnili so ti samopašni pogovori, ko se je prikazal na trgu komisar Apert s francoskim tajnikom, in so za njim prišli štirje vojaki z bajoneti na puškah. Dva vojaka sta korakala po jedni strani, dva po drugi, po sredi trga pa se je izprehajal gospod Apert in zaniČljivo gledal okrog, ponosen na svojo moč. Kdor si je upal ziniti kaj nepristojnega, tega so klicali v okrožno glavarstvo in naložili mu denarno globo ali zapor, nekaterim tudi palice. Tišina je zavladala po mestu. S temnimi obrazi so lazili ljudje po ulicah, tiho se pozdravljali, sporazumno si namigavali in pazili v javnosti na vsako besedo; doma, med seboj so zabavljali tem huje.
Ko pa je bila ura osem zvečer, napotil se je Birk v proštijo k francoskemu tajništvu. Tako ponosno ni stopal kakor prejšnje dni v urad; hodil je tiho in oprezno, oziral se krog sebe in premišljeval, kaj bode rekel, če ga kdo sreča in vpraša, kam gre. A pot ni bila dolga; šel je skoz vrt, odprl mala vratica, a sluga mu je pokazal potem v prvo nadstropje v malo, precej prazno sobico, kjer sta goreli na mizi dve sveči.
Dobil je Birk notri dva znana moža: jeden je bil upokojeni uradnik, sicer velik kričač in za-bavljaČ vsem višjim naredbam; drugi pa obrtnik, ki se je bolj brigal za vinske družbe nego za svoj obrt, znan dobrovoljček in kimovČek, iz katerega se je norca delal, kdor je utegnil. NiČ ni bil kaj vesel te družbe Birk, dasi ga je sprejela jako prijazno in pozdravila prav zaupljivo.
„Časi so hudi. Kaj se hoče!" mežikal je obrtnik in stiskal mu roko.
„Ljudi je treba prijeti v strah", dejal je s povzdignjenim prstom tovariš, „inaČe se zgodi nesreča kakor v Metliki in Kočevju. Razmere so napete." — V tem je vstopil tajnik Lavallee zApertom; le-taje predstavil Birka francoskemu uradniku, ki mu je podal roko in prijazno mrmral nekaj v francoskem jeziku. Lavallee se je kmalu poslovil od komisarja.
Ostali ljudje pa so se vsedli k delu. Po vrsti so narekovali komisarju, kaj so videli in slišali sumnega. Birk se je držal resnice; onadva pa sta pretiravala, da ju je včasih zavrnil komisar, včasih se jima na glas zasmejal, saj je poznal Novomeščane, katere sta slikala kot krvoločne tigre. Sestavili so seznamek, v katerem so bili zaznamovani imenitnejši meščani, tega so prišteli dobromisleČim, tam onega omahljivcem, zopet drugega nenevarnim ugovarjalcem ä la Korenček, tretjega upornim, a brezvplivnim elementom; najhuje je bila počrnjena vrsta vplivnih in upornih mož kakor Gregorič. Uvrščevali so te meščane največ po osobni mržnji katerega izmed skrivnih nadzornikov; seveda se je tudi jezil komisar, če se niso mogle navesti za to in ono besedo nobene priče.
Drug za drugim so se odpuščali potem „nadzorniki" ; najzadnji je bil Birk.
„Kako se vam zdi služba?" vprašal je komisar in spravil ga v zadrego.
„Tako. — Za silo."
„Ker so taki sodelavci", zagovarjal se je oni. „Kaj hočete! Vlada mora spoznavati in spoznati javno mnenje, drugače se ji izjalovijo tudi najboljše namere. A odkod je more spoznati? Od uradnikov? Ti imajo že vsak svoj sistem, da vidijo in slišijo, kar hočejo, in ne vidijo in ne slišijo, Česar nečejo. In kdo govori ž njimi odkrito r V obraz se jim hvalijo vse vladne na-redbe, tako da si nepreviden uradnik kaj rad do-mišljuje, da je nezmotljiv; a dejanjski se pokaže to pogrešno, ono nedostatno, kar razvidi razven uradnika takoj vsakdo. Posledice so vsigdar žalostne. A kjer je država stara, ukoreninjena v vsem mišljenju in čustvovanju, to ni tolikega pomena; zavira se sicer napredek, po dolgih in dragih poskušnjah se pride vendar na pravi sled. Drugače je to v novi, ne še utrjeni državi. Tu postane vsaka napaka usodna, in sveta dolž-
nost vsakega državnika je zvedeti ljudsko mnenje, ljudsko sodbo. Kar je dobrega na tej sodbi, sprejme pametna vlada za svojo misel; kar je napačnega, to izkuša s poučevanjem popraviti in poravnati. V drugih stvareh ni drugače. Vzemiva pravno Čustvo! Vprašanje je, ali ima izuČen pravnik tako tanko čustvo za to, kar je pravo, kakor navaden človek; in vendar -—- kolikrat zaide ljudsko mnenje bas v pravnih vprašanjih! Tako je z umetnostjo. Umetniku je največ do tega, da ugaja umotvor širokim ljudskim plastem, naj govori kritik, kar hoče, in le ljudsko odobrenje pridobi delu trajno veljavo. Kritika naj hvali, kolikor hoče; ljudstva ne bo premotila, da bi hvalilo, kar mu ne seže do srca. A kolikrat zabrede ljudska sodba, ljudski vkus in zavede celo umetnika, ki se opira preveč na „vox populi, vox Dei". Tu je kritika na svojem mestu, da zavre hitri voz javne sodbe in ga obvaruje prevrata; da določi mero hvali in graji; zakaj ljudje ali hvalijo preveč, ali grajajo preveč. Ljudsko vodstvo, vlada, ima to vzvišeno nalogo, da razvija in pospešuje, kar je vzraslo dobrega iz ljudskega mišljenja in teženja, a tudi obrezuje in zatira, kar je slabega. To pa se godi, ako so vladi znana ta teženja in je vlada dovolj razumna, da se meni za ta teženja, na dvojen način: ali s tem, da kaznuje storjene pregreŠke, ali da jih zabranjuje; ali da se pusti plevel rasti z žitom vred in se nazadnje poruje, ko je dorasel, zredil se na škodo žita in zatrl toliko in toliko klasja, ali pa da se populi, predno je mogel škodovati. Kateri naČm vam je bolj všeČr"
Birk je potrdil, da zadnji.
„In to je tudi moj način in sistem", dejal je komisar in ponudil mu roko. „A kako hočem zatirati plevel brez delavcev! In najpridnejši gospodar mora rabiti slabe posle, Če ne dobi dobrih. Tako moram jaz, žal! mnogo zajemati iz kalnih virov in potem precejati, kolikor le morem, kar sem zajel. Zakaj da ni dobiti drugačnih sodelavcev, mislite si lahko. Ime jih plaši. A kdo je kriv, da je ime na tako slabem glasu, kakor lopovi, ki so je zlorabili in skrunili! Da sem pridobil vas, moža resnicoljubnega, odkritosrčnega, zanesljivega, to si štejem v veliko srečo, v veliko srečo pa tudi ljudstvu nam izročenemu, čegar blaginja nam je najvišji zakon."
V pogovoru se je izreklo tudi ime svetovalca Gregoriča, in menil je komisar, da je proti temu že nakupičenega toliko gradiva, da se bode lahko s silo ustavilo njegovo rovanje. A čudo, Čim bolj se je zavedal Birk svojega novega pota, tem milostneje je sodil ravnanje svojega nasprotnika, kakor bi ga bilo sram ostrejše soditi bližnjika nego samega sebe.
„Nič mu ne bode škodilo", dejal je precej malomarno, „če se mu za par sto frankov pri-
strižejo peruti ali če se pripre za nekaj časa. Ne bo več nosil tako po koncu grebena."
„Stvari so take, da mu lahko zadrgnejo vrat",, sklenil je komisar, odštel Birku precejšno mesečno plačo in prijazno se poslovil ž njim.
Sam s seboj zadovoljen je hodil še nekaj Časa po sobi in ponovil si s povzdignjeno glavo vse razloge, s katerimi je potolažil tanko Birkovo vest. Zdeli so se mu naravnost državniški, in spoznal je, da opravlja za svojo sposobnost mnogo prenizko službo. Premalo se ga čisla, vse premalo. Ta misel mu je grenila veselje. A meščanstvo se ga boji, to je tudi nekaj, in GregoriČa ima v pesteh. To je bilo prijetno zadoščenje; a tudi to je kalil strah, da ne bi sovraženi mož oddal v določenem obroku skritega orožja.
Birk pa je šel domov s prepričanjem, da je komisar sicer pošten človek, a prisiljen rabiti nevredne pomočnike. Poslednje besede, ki so se nanašale na Gregoriča, niso mu prav ugajale, a prigovarjal si je, da pretiruje komisar, da se imovitega moža in mestnega svetovalca ne obsodi kar tako k smrti; to so same besede. A kakor dobrota, ki nam jo stori zopern človek, tako je pekel Birka ostali dolg GregoriČev. Odleglo mu je, ko ga je poravnal še tisti večer. Sedaj bi mu bilo najljubše, da bi onega človeka nič več ne videl, nič veČ ne slišal o njem; ne veČ srda, a jako neprijetne misli mu je budil spomin nanj.
Razmere v mestu so bile od dne do dne ne-znosnejše. Vedno veČ je bilo kaznovanih zaradi hujskajočih besedij, in kar domisliti si niso mogli kaznjenci, odkod bi bilo oblastvo zvedelo to in ono. Vse je bilo kakor prepreženo z ogle-duhi; zavladala je obča nezaupnost, pretrgale so se najtesnejše prijateljske vezi in vse križem se je tožilo in dolžilo.
Kako bi mogel biti vesel gospod Gregorič! Sedel je pri kosilu in se jezil, a ne nad Francozi, ampak nad domačimi ljudmi, nad mestnimi svetovalci, da trpe vse to, da se ne pritožijo na višje mesto proti takemu postopanju političnega oblastva.
„Ugnali bi tega peklenskega Aperta", je dejal, „ugnali, da smo jedini. Ä ta se boji zamere, oni za svoj obrt in tretji že misli, da ga bodo obesili, če reče odkrito besedo. To so možje!" Beseda mu je zastala v grlu, ko zagleda Aperta med vrati in za njim dva vojaka z nasajenima bajonetoma.
„Ne zamerite, da vas pridemo nadlegovat", pokloni se komisar gospej, ki je prestrašena skočila k možu.
„Pridete pa kakor nad razbojnike, gospod komisar", reče Gregorič. „Kaj bo pa dobrega?"
„Po orožje smo prišli."
„Orožje sem že oddal; potrdilo pokažem takoj."
„Ni treba. Ali ste pa tudi oddali vse orožje?"
„To je predrznost. Jaz se bom pritožil zoper tako postopanje; jaz sem mestni svetovalec."
„Vsa Čast! A sedaj nas briga le vaše orožje. Dajte, kar imate, z lepa!"
„Poiščite sami!" dejal je Gregorič in pokazal po sobi.
„A morebiti imate kje drugje. Bodite tako dobri in pojdite z nami pod streho!" Gregorič je prebledel.
„Jaz se ne ganem", dejal je odločno.
„To bodemo videli." Apert je mignil vojakoma, ki sta zgrabila za puški. Kričaje se je oklenila gospa svojega moža in kričati je začelo dete v postelji.
„Proč žensko!" ukazal je Apert, Gregorič pa je razljučen zgrabil veliki nož, ki je ležal na mizi, in skočil proti njemu. A na poti mu je bila žena, tako, da je o pravem času odskočil komisar; vojaka pasta se vrgla na razjarjenega moža, podrla ga na tla in ga uklenila. NiČ ni pomagalo žensko vpitje, nič otročji jok. Jednega vojaka je pustil Apert pri uklenjencu za stražo, z drugim je šel pod streho, kjer je ležalo več praznih zabojev. Ni bilo treba iskati dolgo; teža je izdala skrivališče dveh dragocenih pušk med dvojnim dnom.
„Prokleti Birk!" mrmral je Gregorič zagle-davši orožje; žena pa se je vrgla na kolena in vila roke in prosila Aperta, naj se usmili moža.
„Po koncu! Kaj klečiš pred vragom!" srdil se je mož in pokimal še jedenkrat s posiljenim smehom detetu, ki je stegovalo iz postelje ročice po njem. Naložili so mu zasaČeni puški in gnali ga iz hiše; jokaje ga je spremila žena do jeČinih vrat, kjer so jo odpodili. Strme so gledali mešanje žalostni sprevod in ugibali, kaj to pomeni. Marsikatera pest se je stisnila; a storiti si ni upal nihče nič.
Pač nekaj se je storilo. Razburjenost je prisilila župana, da je sklical mestni zbor, da se kaj ukrene. A dolgo se niso mogli zjediniti gospodje. Jeden svetovalec, strojar po obrtu, kakor Gregorič, je menil, da se sploh ne da niČ storiti, ker Gregorič ni brez krivde; orožje se je našlo pri njem. A če se strojar ni brigal mnogo za tovariša, brigal se je svetovalec krčmar, ki je predlagal ostro pritožbo ne samo zaradi postopanja proti GregoriČu, ampak tudi zaradi več drugih škodljivih naredb in novotarij, izmed katerih se mu je zdela najškodljivejša, najpo-gubnejša ta, da se morajo gostilne zapirati že ob devetih zvečer, pri čemur ne trpi le obrt, ampak tudi najtrdnejši del vsega meščanstva, zakonski možje; ker namreč večerjajo ti doma, ne morejo skoro dohajati pred deveto uro v
gostilno; tako se jim krati pošteno razvedrilo. Predlog, podprt s takimi razlogi, je prodrl in volilo se je poslanstvo, ki pojde do okrožnega glavarstva in, Če treba, še v Ljubljano, pritožit se o položaju.
VI.
Prešlo je nekaj dnij, in Apert in Birk sta bila najboljša prijatelja. Ponosno sta hodila po trgu, po mestu, ki je bilo postalo tako tiho in mirno.
„Gospod Lavallee", dejal je Apert, „ne pozna ljudij nič. Naj bi bila obveljala njegova politika, imeli bi uporna vseh straneh; in sedaj — povsod uzoren red. Za ideje prostosti, jednakosti nimajo zmisla ti ljudje. Ce si prijazen ž njimi, Če jim strežeš, postanejo objestni in te zaničujejo; če jim pa pokažeš zobe, pokore se takoj." Birk je pritrdil, a vprašal ga tudi zaupno, če meni, da bode francosko gospodarstvo trajno. Oni je odkimal in začel govoriti o razlogih, zakaj se Kranjska ne more trajno združiti s Francosko, ampak pripade prej ali slej avstrijski državi nazaj-
„A kaj potem?" vprašal je zvedavo Birk in mu pogledal v oči.
„Ker sedaj tako razsajam? mislite", odgovoril je oni in spopolnil vprašanje Birkovo. — „Tega me ni strah", dejal je Čez nekaj časa smehljaje se in mahnil s palico po zraku. „In tudi vi, ne bojte se! Jaz imam takih prijateljev, da nama ne izpodleti, naj se obrne stvar tako ali tako. A propos, če utegnete, pojdiva jutri po kosilu proti Mirni peči; dnevi so lepi, pot snažna, in konja vam posodim jaz."
Drugega dne je bila nedelja, in zgodilo se je nekaj posebno znamenitega. Prišlo je bilo poročilo, da je sklenjen na Dunaju mir med avstrijskim in francoskim cesarjem, in kranjska dežela odstopljena francoskemu cesarstvu. S slovesnimi obrazi so tekali uradniki po mestu in ugibali, o čem da se posvetuje okrožni glavar s francoskim tajnikom že toliko časa. In res se nista zastonj posvetovala. Sklenila sta, da se v proslavo „veselega dogodka" prekličejo izjemne naredbe. Kmalu so se začela nabijati po oglih poročila o sklenjenem miru in ob jednem preklici ostrih naredb, ki so se bile uvedle po odhodu generala Zucchija.
Ko pa se je v kapiteljski cerkvi prebral s prižnice pred veliko mašo evangelij, prišel je na vrsto pastirski list, v katerem je škof KavČiČ, opiraje se na evangelij: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega", opominjal vernike, naj se pokore novemu cesarju in ne upirajo novemu oblastvu. Bridke so bile te besede, ki so uničevale mnogo tihih želja in nadej, a ob jednem tolažilne in mirilne za vzne-
mirjene vesti. Globoko so se vtisnile v srca vseh.
V glasnih gručah so postajali po maši ljudje in se razgovarjali o važnem dogodku. Marsikateri je odkimal z glavo in zmignil z rameni, ko se je govorilo o novem položaju; veČina ni vedela, ali je vesela ali žalostna. Meščanstvu je napravilo največ radosti razveljavljenje izjemnih naredb. Veselje je bilo sicer še nekako oprezno in boječe in nezaupno; a trobojnemu blagu je cena vendar poskočila; ker ta in ona hiša je hotela razobesiti francosko trobojnico. Po mestu pa so se zbirala poslanstva, da idejo častitat in poklonit se okrožnemu glavarstvu.
Popoldne sta jezdila Apert in Birk čez kapiteljski grič proti Bršlinu. Lahna meglica se je prijemala pisane goščave ob potu. Vse je bilo tiho. Sedaj pa sedaj se je pripodilo par glasnih vran, sedlo na zemljo in odletelo. Jezdeca sta molčala. Apert je bil slabe volje, ker mu ni bilo všeč rahlo postopanje političnega oblastva.
„Zmagovati znajo ti Francozi", reče naposled, „vladati ne znajo. Ljudske čudi ne poznajo nič, in ta jih bo iznenadila."
Birk je mend, da se je stališče pač jako izpremenilo, ugodno za Francoze.
„Na videz", zmignil je oni z rameni. „Nove hiše se same podirajo, sta:e treba razstreljati. Kako sem prepričan o tem, to bodete videli danes." Umolknil je in se vtopil v svoje misli. Zdelo se mu je, da se da vse človeško delovanje glede na smoter deliti na tri vrste. Jedni delajo samo za druge; to je neumna tolpa, mislil si je. krma za kanone, ki si pridobiva sicer dobro ime, a svojega uspeha nič; drugi delajo samo zase; teh ne mara nihče in vse jim nasprotuje, tako da ne dosežejo mnogo uspeha, izgube pa vse dobro ime ; tretji pa strnejo delovanje zase z delovanjem za druge; ti so najpametnejši; na videz nesebični dosežejo največ; zakaj pridobe druge, da delajo zanje; gmotna blaginja in slava je njih delež. Ponosno se je prišteval Apert tej vrsti.
Jezdeca sta jezdila čez klanec skoz krasno ormenelo bukovje, ugodno domovanje tolstih polhov. Tu in tam ju je srečal kak človek, ki je šel v mesto v cerkev; sicer vse mirno. Odpiral se je lep razgled na Trško goro in bliže na visoko stoječi grad Hmeljnik, od katerega ju je ločila globoka dolina. Tako sta jezdila jedno uro daleč. Pred vasjo pa sta zavila po slabem, ilovnatem kolovozu navzdol na desno proti Hmeljniku. Prejezdila sta kmalu tesno dolino, in pot se je vzdignila zopet navkreber. Kraj gozda, ki raste ob precej strmi gori, stala je lesena hiša. Vrata proti cesti obrnjena so bila zatvorjena, druga proti gozdu pa odprta na stežaj. Tu sta stopila jezdeca s konj.
Iz hiše sta prišla dva širokopleča, bradata korenjaka, kakoršnih bi se Človek ustrašil, da ga srečata na saraini. Jeden, v stari vojaški kapi, je pozdravil vojaški in prijel konja, dragi je snel širokokrajni klobuk z ruševČevim perjem in vzel Birku konja iz rok. Aperta sta poznala oba. Birk pa ni vedel, kaj to pomeni in kam da je zašel; stopil je s tovarišem v nizko, prostrano stanico, kjer je za veliko mizo in po klopeh ob steni sedelo še sedem mož, podobnih onima dvema. Jedni so kvartali za mizo, drugi pa so gledali in se vtikali v igro, ali pa so imeli svoje pogovore. V kotu je stal sodček vina in kupica je krožila od ust do ust; velik hleb črnega kruha pa je ležal na mizi. Po stenah je viselo nekaj pušk, tu in tam kaka sablja, na pol skrita pod vojaškim plaščem, in na tleh ob steni je bilo videti nekaj sulic na dolgih roč-nikih.
Nekako nevoljno so se ozrli možje in prenehali igro, ko sta vstopila naša znanca, in marsikak sumljiv pogled se je uprl v Birka.
„To so korenine bodoče naše Črne vojske", razloži Apert in pozdravi može, da se jim dobro godi.
„NiČ sile; če ne bo hujšega, gospod komisar", odzdravi izza mize drug korenjak in se zravna po koncu. Videlo se mu je, da hoče nekaj vprašati, a da mu ne gre z jezika. Ko pa omeni komisar, da je Birk njegov prijatelj, začno vsi vprek popraševati, pri Čem da so.
„Vse pri starem; nič novega", razlaga komisar.
„A kaj so oznanjevali danes po cerkvah;" ugovarja jeden. „Da je mir sklenjen, da se treba podati!"
„Mir, dokler sneg ne skopni", dejal je Apert in mahnil z roko. „Baš zaradi teh govoric sem prišel, da jim prehitro ne verjamete." Divji obrazi so se razvedrili, in vnel se je živahen razgovor. Birk je spoznal, da so se zgrnili ti ljudje od vseh vetrov skupaj. Široki govor je izdajal visokostasnega, neokretnega Gorenjca, ki je sedel kakor očak med bistroglednim, nemirnim Notranjcem in živahnim, koščenim Dolenjcem. Oba sta se trudila nekaj dopovedati okornemu rojaku; a ni mu šlo v glavo, tako, da sta se začela šaliti ž njim, česar pa tudi ni razumel; a držal se je, kakor bi hvalil Boga, da ni tako neumen.
„Kmetje se bodo kujali", dejal je Apertu oni, ki je bil kakor vodja med njimi, in ki so ga klicali za Sinürja.
„Treba jih poučiti", menil je Apert. „Skli-Čite jih nekaj! Jaz jim prižgem luč, da jim ne bode več duhovščina mešala glav." Sinür je izpregovoril nekaj besedij s svojimi tovariši, ki so se potem razkropili na vse strani. To so
bile korenine črne vojske, možaki, ki so se bolj bali dela kakor vojne, ki so vedeli, da dobe takoj opravka s sodišči, ko se poležejo vojni valovi.
Ko se je dogovoril Sinür z Apertom, zavihtel je puško na ramo, in napotili so se vsi trije proti hribu sv. Ane. Pod hribom leži v gozdu skrita dolinica. Tam je bilo že zbranih nekaj mož, mladih in starih, katerim je Apert preprijazno podajal roko. Od vseh stranij so dohajali drugi, nekateri z velikimi noži za pasom, drugi z gorjaČami, večina neoboroženi. Tu je bilo staro shajališče od časov, ko so prišli Fran-cozje v deželo. Znani so bili ti sestanki mnogim ljudem, ki se jih niso vdeleževali, meščanom in grajščakom, in vedelo se je, kaj se ondi godi; a ker se v negotovih časih ni vedelo, ali se bode ovadba štela v zaslugo ali v zločin, bili so kmetje varni.
„Počasi cepajo", dejal je Sinür.
„In iz hiš se jih mora vleči kakor srobot iz grma", dejal je pristopivši tovariš.
„Duhovska zasluga", siknil je Apert. A sčasoma se jih je nabralo vendar kakih sto. Nekateri so takoj posedli po štorih in koreninah starega bukovja, drugi so stali, proč od Sinür-jevih tovarišev. Večini se je brala nevolja na obrazih, tu in tam se je slišalo mrmranje in popraševanje, čemu da so prišli; naposled se vzdigne najpogumnejši in reče proti Apertu obrnjen: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!"
„A kateremu cesarju r To se vpraša", posegel je Apert vmes in pričel naštevati jim s prisrčnimi besedami, koliko časa so bili oni, njih očetje in dedi avstrijski podaniki, kako so obljubili zvestobo staremu cesarju; Če so mu bili udani v sreči, bodo ga li ostavili v nesreči ? Čim dalje pazljiveje so poslušali kmetje in prikimavali. Ko jim je pa govoril o cesarjevih nesrečah in stiskah, stekla je marsikaka solza po razoranem licu in marsikaka roka je stisnila gorjačo ali nož; usmiljenje in ljubezen jim je polnilo srce; čim več nadlog je trlo cesarja, tem rajši so ga imeli.
„Stara vera, stari cesar!" začeli so vpiti.
„A mir, mir je sklenjen", ugovarjal je zopet oni možak.
„Mir;" povzel je Apert. „Mir je od danes do jutri. Kako malo časa so bili Francozje prvič v deželi, kako malo drugič!" Dokazoval je, da ne izpusti avstrijski cesar nikdar teh svojih dežel iz rok, da ne pozabi zvestih svojih državljanov, a da se mora z nova pripraviti za boj, ki se prične nemara že to zimo ali gotovo na pomlad.
Neopažen se je približal v tem stremi možmi mirnapeški župnik. Zapazil je bil, da se zopet
zbirajo možje, in skrbelo ga je, da ne bi ukrenili kaj nespametnega. Slišal je bil zadnje besede Apertove in jeza ga je prijela. Stopil je k njemu, pretrgal mu besedo in, obrnivši se k ljudem, začel jih svariti, naj nikar ne verjamejo zapeljivim besedam. Spominjal jih je, kakšen je bil ta komisar Apert poprej, kako je vpil, kako se za-diral nad njimi in jih psoval. „Sedaj prihaja s sladkim jezikom in vas podpihuje in slepi na vašo škodo. Sam ne bo trpel nič, vi bodete trpeli, Če pride nesreča. Ce bi se pa kaj posrečilo, prilastil si bo on vso zaslugo, vas pa zaničeval kakor poprej. Ne verjemite Človeku, ki mu je beseda in prisega prazen dim, slepilo za preproste ljudi! Najprej je bil prisegel staremu cesarju; ko je kazalo drugače, prelomil je staro prisego in prisegel novemu cesarju, in sedaj lomi prisego zopet temu. Vas tu naganja k uporu, v mestu pa se liže francoskemu oblastvu. Ce ni bil zvest in ni zvest cesarju, katerega se boji, kako bo zvest vam, katere zaničuje!"
Globoka žalost se je brala na obrazih preprostih poslušalcev; v prsih, kjer je tako točno in naravnost velevala vest, vstajal je dvom o tem, kaj je pravo, kaj nepravo. Videlo se je, kako žele izmotati se iz duševne stiske, ki se je rodila iz protislovja duhovskega in posvetnega gospostva. Gorje mu, kdor moti premo vest preprostega Človeka, kdor spravlja na razpotje jednostavno, mirno mišljenje, ki ne pozna dolžnostnega razpora, niti ni vajeno reševati dolž-nostnih vprašanj! Nekateri kmetje so pritrjevali duhovniku, drugi le poslušali; Sinürjevi tovariši pa so vpili in razsajali, da naj duhovnik molči o posvetnih rečeh. Apert je bil silno razburjen, a se je miril, dobro vedoČ, da ima ostro orožje proti nasprotniku.
Ko pa je župnik omenil pastirski list, dvignil se je Apert z zaniČljivim smehom,pobijal načelo, da ima cerkev tudi v posvetnih rečeh kaj govoriti, in jel sumničiti ljubljanskega škofa in staviti ga v nasprotje z rimskim papežem. Živo je slikal, kako so ujeli Francozje pred desetimi leti rajnega papeža Pija VI., kako so ga odvedli s seboj v sužnost in držali ujetega do smrti; spominjal je, kako je napadel Napoleon pred petimi meseci sedanjega papeža Pija VII., vzel mu deželo in vlekel ga v jetništvo, iz katerega še ni rešen. „In takega nasilnika, izobčenega iz katoliške cerkve, upa si zagovarjati duhovščina! Kaj jo vodi, če ne sebičnost?"
Burno odobravanje je sledilo, in Sinür se je smejal, da je kazal široke zobe. A župnik se ni dal ugnati. Opomnil je, da se imajo pokoriti, naj bode novi cesar kakoršen koli, po božjem zakonu, ki veleva spoštovati in pokoriti se ne samo dobremu gospodarju, ampak tudi hudemu in krivičnemu v vseh rečeh, ki niso
proti božji volji in božjemu zakonu; spomnil jih je prvih kristijanov, ki so živeli pod poganskimi cesarji in pokorili se jim; če je novi cesar krivičen in silovit, kazni ne odide; zakaj Bog ne ostane nikomur nič dolžan. On bode obraČunil ž njim; kmetje pa naj ne mešajo njegovega računa, niti naj ne segajo v božje pravice. Škof sam pa je združen s papežem in v papeževem imenu govori on vernikom; zastonj se skriva za papeža, kdor ne posluša svojega škofa. Omenil je, kako jih poprej, dokler ni bil sklenjen mir, nikdar ni svaril, kje in zakaj se zbirajo, dasi jih je milo val, ko je videl čedo brez pastirja; opomnil je, kako se je nekdaj zbirala, ob-oroževala, urila črna vojska; ko pa je prišel odločilni dan, poveljnika ni bilo nobenega; moštva pa niti razpustili niso, marveč prepustili je sovražniku, češ, da je le naša koža v varnosti. „In ti ljudje si upajo sebičnost očitati komu! Ce ne bodete vi, kmetje, pametni, utegne se vam sedaj kaj hujšega pripetiti."
„A kdo misli na sedaj, na današnji dan!" posegel je zopet Apert vmes, videč, da odobrava množica župnikove besede. „Kadar bode prilika ugodna, takrat bodete pokazali svojo avstrijsko zavest, svojo neomahljivo zvestobo. In ne bojte se! Dobili bodete poveljnika: jaz sam pojdem z vami po poti zmage in slave." Spominjal jih je slavnih del zvestih Tirolcev in njih vodje Andreja Hoferja.
„A ti so se borili v zvezi s cesarsko vojsko, pooblaščeni od samega cesarja. Odkod pa imate vi, gospod komisar, pooblastilo? Pokažite je, da vam bodemo verjeli! Ce ga pa nimate in le brezvestno, na svojo roko hujskate ljudi, potem bodem jaz izpolnil svojo dolžnost in vas naznanil francoskemu oblastvu." Nepopisno razburjenost so vzbudile te odločne besede. Sinürjevi tovariši so planili k župniku in vihteli svoje orožje, od druge strani pa so ga obstopili in branili kmetje. „Pobijte ga!" kričali so prvi; „Nazaj!" razlegalo se je od druge strani. „Pobi j m o rajši te tatinske cigane!"
Apert se je tresel od jeze in strahu; zakaj če bi bil nastal poboj, kdo ve, kako bi se mu bilo godilo. Mahal je z rokami in vpil, naj mirujejo. Hrup se je polegel, ko je odšel- župnik in ž njim precejšen del zborovalcev. Apert se je naslonil na bukovo drevo, da se oddahne. Dolgo ni mogel izpregovoriti nobene besede; naposled vzdigne stisnjeno pest proti oni strani, koder je bil odšel župnik, in reče s hripavim, razburjenim glasom: „Taki so, hinavci! Kjer jim kaže, tam je njih domovina, in uspeh je njih bog. Komaj so potihnile molitve za avstrijskega cesarja, že se poje tedeum za francoske zmage." Rotil jih je, naj ne poslušajo v tej stvari duhovnikov, ki ne poznajo tistih srčnih vezij, katere
vežejo Človeka s človekom, ude jedne družine med seboj in državljane vzajemno.
„Istina!" vpil je Sinür; „ne poznajo teh vezij."
„Janez Smolič!" obrnil se je Apert h kmetu, ki mu je stal najbliže in poslušal ga z odprtimi ustmi, „koliko davka ste plačevali pod staro vlado?"
„Osemnajst grošev, gospod."
„Koliko plačujete sedaj r"
„Osemnajst frankov; a jaz ne zmorem tolikega davka."
„Miha Robas, koliko so vam plačali Fran-cozje, ko ste jim vozili cel teden živež iz Ljubljane do Novega mesta."
„Ne krajcarja ne", hudoval se je kmet; „še tepen bi bil kmalu, ko sem zahteval denar."
„In vam, Jurij Matorec, so zažgali Fran-cozje hlev. Koliko ste dobili odškodnine?"
„Vesel bom, Če me puste zanaprej v miru", odvrnil je ta in zaklel.
„Taka je nova vlada", sklepal je Apert in navduševal zopet ljudi za starega cesarja in za
Zdravišče v Iki. (Po fotografiji.)
staro vlado, da so pozabili pastirskega lista in župnikovih besedij in burno pritrjevali, ker se jim je tožilo po starih navadah in so sovražili novo vlado. Naročal jim je Apert, naj se pre-skrbljujejo z orožjem, ker ga bodo nemara kmalu potrebovali.
„Sedaj bi bil čas!" menil je Sinür, „ko so se uprli MetliČani in KoČevci in ko je odšel general iz mesta." Apert je ugovarjal, da niso še ugodne okoliščine, da jim bode sam poslal poročilo, kadar bode čas. „Vsi za jednega, jeden za vse!" klical je možem za slovo. „Pokažimo svetu,
da teče moška kri po naših žilah! Vzdignite se vsi kakor jeden mož, kadar se vam da znamenje!"
„Kdor ne pojde", klical je Sinür za odhajajočimi kmeti, „temu zažgemo hišo!"
Apert je bil vesel, da so se kmetje hitro razšli, ker skrbele so ga župnikove besede. Ovratnik mu je postajal tesen, in vroče mu je prihajalo, Če si je mislil, da ga res zatoži. Kaj je bilo storiti? Kakor bi uganil njegove misli Sinür, vprašal ga je, kaj hočejo storiti z župnikom. Kaj da misli Sinür, to je Apert dobro čutil; a ni še hotel misliti, da bi bilo treba skrajnih sredstev.
Neverjetno se mu je zdelo, da bi šel župnik se ta večer v mesto, in jel si je domišljevati, da ga je samo strašil. A vendar je poslal za vsak slučaj dva izmed Sinürjevih tovarišev po hližnici proti mestu, da bi prestregla župnika in zabranila mu daljšo pot. Sam pa je hitel v Mirno peč v župnišče.
Premišljeval je, kako bode stavil besede in izgovarjal in opravičeval se, kako bi skril za blaga načela svoje namene. Miril ie notranjo razburjenost in vabil si prijazen smeh na usta, ko je potrkal na vrata župnikove sobe.
Župnik je hodil zamišljen po sobi in se zganil, ko je stopil predenj Apert. Moža sta si zrla v oči, kakor bi hotela iz njih brati srčne misli. Vsedla sta se k mizi, in razodel je Apert svojo željo, poravnati nesporazumljenje, ki se je vrinilo proti njegovi volji mednja: da on nikakor ni hotel nahujskati ljudij h kakemu nepremišljenemu početju; da hoče le živo ohraniti v srcih avstrijsko zavest; a dokler traja mir, dokler se ne približa avstrijska vojska, da ni misliti na upor.
„Vi morebiti ne mislite, gospod komisar", odgovoril je župnik, „a ti ljudje, katerim govorite, so preprosti; s palicami bi šli nad francoske topove, v gotovo smrt, če tudi ne morejo doseči prav nič. Ali sevam ne smilijo? Ce se pripeti nesreča in se dado zapeljati, kdo bo trpel? Vi se bodete umaknili o pravem času; oni hajduki, ki so stali poleg vas, nimajo izgubiti ničesar; če jih Francozje danes postrele, ne bo Avstrijcem treba jutri jih obešati. A kmetje, kmetje! Ce jim požgo Francozje hiše in gospodarska poslopja, kaj bodo počeli čez zimo! Ce ubijejo Francozje odraslega sina, kolika nesreča za družino; in kaj še, če ubijejo očeta, ki bo ostavil ubogo vdovo in kopico nedoraslih otrok! Gotovo še niste slišali nikdar jokati sirot na grobu starišev, sicer ne bi bili tako brezsrčni. A če bi bilo količkaj upanja zmage, rekel bi: v božjem imenu! A tu imate tolpo brez pravega orožja, brez vaje, ki ne razumeje nič o vojevanju, in kar je najhujše, brez vodstva. Kdo jim bo veleval, kdaj naj udarijo, kdaj naj se umaknejo.-' Naši grajščaki? Da, če bi bili taki kakor Poganiški, ki je vodil svojo četo oboroženo in preskrbljeno na Koroško in zopet nazaj in srečno se umaknil ž njo na Hrvaško! A kakšni so drugi! Minuli so Časi, ko so gospodovali tod baroni Ravbarji in stari Turjačani. Sedanja gospoda se briga največ le za to, da ji kmet tlako dela in daje desetino. Ptuja je narodu in narod njej; niti živeti se ji ne ljubi med ljudstvom, in govori vse jezike sveta, le domaČega ne. Ne govorite mi o Tirolcih! ondi je bramba dežele lahka, vse drugače kakor pri nas; ljudstvo je vajeno orožja, katero je pa našim kmetom pobrala gospoda, in kmetje tam niso bili tako sami sebi prepuščeni, brez zveze
„DOM in SVET" 1894, št. 10.	______
z vojaštvom, z gosposko, z meščanstvom, kakor jih vidite tu. Menite-li, da bodo domači me-ščanje potegnili ž njimi, če se upro? Veseli bodo morali biti kmetje, če bodo imeli samo Francoze proti sebi in ne tudi meščanov. Zatorej, gospod komisar, meni pravi moja vest, da ne smem pustiti, da bi se hujskalo ljudstvo, ko se je sklenil mir."
„Tu moja roka", dejal je Apert. „Prepričali ste me. Dokler traja mir, pustimo ljudi pri miru! Brez zamere!"
„Nič zamere. Ce ne pridete več begat ljudij, bodi vse pozabljeno. Hujskanja pa ne trpim več." — S kislim smehom na ustih se je poslovil Apert, vesel, da je dobro opravil, in hud na župnika, ki se mu je bil tako postavil po robu.
Birk je bil šel med tem z novimi znanci po konja. Pripovedovali so mu ti svoja junaštva, zvršena po raznih kmečkih hišah in župniščih. Sinür pa je vedno godrnjal, zakaj ne bi udarili sedaj na Francoze, ko sta jih komaj dve kom-paniji v mestu in so mešČanje nanje hudi; taka prilika da se ne vrne več, komisar Apert da je strahopetec. Popraševal je Sinür, Če je ostala francoska vojna blagajnica v proštiji, in če prenočuje vojaški poveljnik vedno v mestu. Med tem je bil prišel Apert; tudi temu je začel navdušeno opisovati preugodno priliko, ki bi se ne smela zamuditi. Apert ga je kratko zavrnil, naj potrpi, in hitro zasedel konja, da se je ognil dalj še mu razgovar j an j u.
V mraku sta jezdila Apert in Birk domov in oba molče premišljevala dogodke prošlega dne. Birku se je dozdevalo počenjanje Apertovo smelo in skoro brezvestno; Aperta pa je jezil ugovor župnikov in prigovarjanje Sinürjevo.
„Sedaj pa se gremo zopet navduševat za Francoze", posmejal se je naposled Apert.
„Jaz se vam Čudim", dejal je Birk polglasno.
„Kdor je pameten", razlagal je oni, „ta misli na prihodnje dni. Meni treba francoskega navdušenja, da se mi ne zameri kdaj avstrijsko domoljubje, in narobe."
„A kaj vam gre prav za prav od srca?"
Apert se je zasmejal in opomnil, da je srce vedno slab politik, ki ga ni poslušati.
Prišla sta v mesto, ko se je baš pripravljala mestna godba, da zagode podoknico francoskemu oblastvu. Po trgu se je šetala velika množica praznično oblečenih ljudij, ki so prišli poslušat godbo. Menili so se o prestanih stiskah in smejali se; ta in oni se je spomnil zaprtega Gregoriča in ugibal, kako bode pač kaznovan.
„Kakih par sto frankov bo plačal", dejal je jeden.
„Naj plača; saj ima!" pristavil je drugi s tisto ljubeznivostjo, ki je prirojena Človeški naravi.
(Konec.)
20
3O6
Prijateljev sin.
(izvirna povest. ■— Spisala Pavlina Pajkova.) (Dalje.)
V žarecem predpoldanskem solncu meseca velikega srpana se je parilo, kar je hodilo, lezlo in raslo pod njegovimi pekočimi žarki. Pod velikanskim razpetim dežnikom, ki bi bil pokrival več mož, klobuk v rokah držeč, stopil je župnik ves potän na dvorišče, vrnivši se od jutranje poti.
„Oh, oh!" zakliČe Neža zavzeta, ko je obešala na dvorišču perilo, „v takem solncu ste si upali na dolgo pot? Pa še kakšna hoja, med samim bregovjem in pečevjem! Kako ste upehani! Moj Bog, ali niste mogli počakati večerar"
„Nisem mogel, dva bolnika me Čakata", odvrne župnik z onemoglim glasom, zapre dežnik, dene klobuk na znojno glavo in gre v hišo.
„Dva bolnika", zagodrnja Neža, popusti svoje delo in odide za župnikom, da bi mu hitro postregla. „Da, da, tako velika župnija brez kapelana! To bodete še bridko občutili. Vrglo vas bo na posteljo, s katere ne bodete vstali veČ."
„Nekoliko treba, da poČijem; ker sem slabo spal po noči, morda zaspim sedaj", pove župnik Neži. „Ob pol petih me pa gotovo vzbudi; bolnika me bodeta težko Čakala." —
Pozno na večer istega dne, ko se je župnik že pripravil, da bi šel spat, spomni se, da je obljubil vikariju, pri katerem je bil v jutro, razjasnilo o neki cerkveni stvari onega kraja.
Ni šel v spalnico, kamor je bil namenjen, ampak v sobano, da poišče v pisalni mizi potrebna pisma.
„Kar moreš storiti danes, ne odlašaj do jutri; tega nauka sem se vedno držal in ni mi bilo nikdar žal", misli si župnik.
Ko stopi v sobano, zdi se mu, da je tu nekam neredno. Poleg pisalne mize je bil stol, na njem ostanki dogorele sveče in na tleh vse polno treščic, zapaljenih in nezapaljenih.
„Kaj pomenja tor Kaj je imela Neža tu opraviti z lučjo.' Ona, ki ne trpi najmanjše smeti na tleh, pa da bi posula tla s treščicami?" misli si in ugiba, kaj bi bilo. Vtakne ključ v miznico, a ključavnica se ne gane ne na levo, ne na desno.
Srce mu začne močno biti, huda slutnja ga izpreleti; in res, ne da bi odprl s ključem, privzdignil je pokrivalo pisalnice.
„Bog nebeški!" zakliče presenečen, ko vidi v predalu vse križem; „tatovi so udrli v denar-
nico! Neža, Neža, hitro pridi!" zavpije na ves glas.
V trenutju je bila Neža tu, bleda, brez sape.
„Jej, jej!" zakliče prestrašena, ko zagleda župnika preplašenega; „kaj se je zgodilo?"
„To vprašam tebe. Povej, kaj se je tu godilo, ko sem bil iz doma?" odvrne župnik ves razburjen. „Tu glej, ključavnica potrta, denarnica odprta, kje pa je denar — ptuji denar -— denar za zvonove?"
„Denar? denar?" ponovi Neža s trepetajočim glasom in upre prestrašene oči v raztresene listnice, ki so ležale v predalu. „Oh, tu je jeden zavitek, in tu drugi", zakliče veselo iznenajena in poda župniku oba zavitka bankovcev.
Župnik sede na stol. Kakor ga je prej do dna srca pretresel pogled na denarnico, ravno tako ga je sedaj razveselil pogled najdenega denarja.
„Denar mojih dragih župljanov je še tu! Denar za zvonove ni ukraden", zakliče iz globo-čine srca. „Bog sprejmi mojo najtoplejšo zahvalo!"
S hvaležnostjo povzdigne pogled proti nebu in oko mu je ob tem rosilo.
„Kakšen strah! Kakšen strah!" toži Neža in sede tudi na stol; trepetala je povsem životu od prestanega strahu.
„Ali pa je tudi ves denar še tu?" reče urno, še vedno v skrbeh; „da bi le najino veselje ne bilo prenaglo!"
Župnik začne denar šteti. Šteje in šteje -—-„dvajset goldinarjev je premalo", reče na to.
„Torej je bil vendar tat v hiši", meni Neža in sklepa roke. „A to je gotovo le domaČ tat, da veste", pristavi s pomenljivim glasom; „ptuj tat bi bil odnesel več."
„Bodiva zadovoljna, da ni veČ pobral, bodi tat ptuj ali domač. Teh dvajset goldinarjev rad pridenem iz svojega. Bog nam pa že razodene niČvredneža prej ali slej. NiČ ni tako skritega, da bi ne postalo oČito. A ta prebiti strah!" vzdihne in si podpre glavo.
„Onega tatu že poznam", mislila si je Neža, a ni hotela o tem govoriti, ker je videla, da je župnik ves razburjen. „Sedaj idite počivat, gospod", reče; „jutri bova o tem še lahko govorila in stvar preiskovala. Denar pa vzemite kar s seboj in ga shranite v spalnici!"
Župnik je vstal, a stal je težko po koncu.
Neža je svetila naprej in spremila potrtega župnika do spalnice; ni imela miru, dokler ni vedela, da je denar na varnem kraju.
„Sedaj pa grem zopet v sobano, da zaprem hodnik in si ogledam, od kod in kako je mogel tat v sobano", reče Neža sama sebi in se vrne, od koder je bila ravnokar prišla. Preje pa še gre v svojo sobico, da si sezuje čevlje, kateri so jo danes toliko tiščali ves božji dan. „Menda še dobimo po noči nevihto", misli si pri tem. „Kurje oko na levi nogi me močno peče ves dan, žabe plavajo po vodi, na mravljišču pa ni bilo videti ves popoldan ne jedne mravlje. Dež bo, dež; vsa znamenja kažejo na dež. Dobro, da smo že posušile perilo."
Med tem samogovorom dospe do sobane. V tem trenutju ji veter ugasne luč, katero je držala v roki.
A kaj je tam.-' Ali prav vidi, ali je to sama domišljija?
Ko je namreč tako nenadoma ostala v temi pred vrati dvorane, prisije ji skoz vratne špranje neka luč.
„Župnik so.menda prej v sobani kaj pozabili in so šli še jedenkrat tje" ; tako sodi Neža o oni svetlobi ter prime za kljuko.
Vrata se odpro, ob jednem pa zavpije Neža z vsem glasom, kolikor ga je imela: „Tat, ropar, — gospod, — Pepa, hitro, hitro!"
Na stolu poleg pisalne mize je brlel košček sveče, pri odprti mizi pa je stala moška postava in jezno okoli metala listine.
„Prokleti denar, danes ga ni nikjer; starec ga je skril kam drugam", mrmral je oni človek, ko mu nenadoma zadoni na uho Nežino silno klicanje na pomoč.
V tem trenutku pa tudi oni moški upihne luč ter hoče zbežati. Toda zadene ob stol, da se prevrne ž njim vred.
Vendar ni nič pomagalo, da je tat upihnil luč. Jeden sam žarek sveče je posijal za trenutek v njegov obraz, ko je ugašal svečo, a ta kratki odsev luči je zadostoval, da je Neža spoznala tatu.
„Ti si tisti tat, ti!" zavpije sedaj razdražena ženska in hitro priskoči bliže, da ga ulovi. „Ti, ničvredni pobalin, ti si upaš okrasti svojega dobrotnika? Ti? — Gospod! gospod! hitro, hitro, da ga sami vidite", klicala je na vse grlo.
Nastal je v temi hud boj med njima. Neža je prijela Nandeta za ramo in ga pritiskala k tlom, da ne bi ubežal; Nande pa je mahal kakor besen okoli sebe, da bi se rešil njenih koščenih rok, ki so ga držale s Čudovito močjo.
„Gospod, gospod!" — zakriči Neža obupno in bolestno ob jednem. Nande jo je bil ugriznil v roko, vrh tega jo je močno udaril z nekim železom po očesu; moči so ji začele pešati.
LuČ se sedaj prikaže, brzi koraki se začujejo. V sobano prisopiha dekla z lučjo v roki, kmalu za njo pride župnik v ponočni suknji, katero je bil v naglici oblekel, ko je cul klicanje na pomoč.
Neža, po katere obrazu je tekla kri, držala je še krčevito Nandeta, sedaj pa ga izpusti in se onemogla zvrne na bližnji stol. Bolečine so jo premagale.
„Nande — tat" še zajeclja, potem jo obide nezavest.
Župnik in dekla ji hitita na pomoč. Župnik je tako zavzet tega groznega prizora, da prvi trenutek niti ne misli na tatu.
Nande je bil vstal in se zelo prestrašil nezavestne krvaveče Neže; menil je, da jo je ubil. Hoče porabiti trenutek, ko se zanj nihče ne zmeni, da zbeži; a ko jo hoče pobrisati iz sobane, udari mu na uho grozni župnikov glas: „Stoj!"
„Ti pojdeš z menoj", reče župnik s trdim glasom; „s teboj imam še poravnati račun."
Nandeta sta nenadoma zapustili drznost in zvijačnost. Tako nenadoma se je bil podrl njegov lepi načrt, tako nepričakovano so ga zalotili pri zločinu, da ni mogel ne misliti, ne odloČiti se, kaj bi storil. Nem in voljen gre za župnikom.
Ta ga odvede v majhno izbico, v kateri so v zimskem Času shranjevali sadje, a sedaj je bila prazna. Izbica je imela okno, toda z železno mrežo; skoz to okno bi torej Nande ne bil mogel ubežati.
„Tu bodi sedaj tvoje stanovanje in oni kup slame tvoja postelj, dokler se ne določi tvoja usoda", reče župnik trdo in ob tem še ne pogleda Nandeta. Na to zapusti izbico in jo zaklene.
Tako je bil Nande nenadoma ujetnik. Imel je sedaj Časa dovolj premišljevati, kako je vse prišlo in kakšen konec mora preje ali pozneje imeti tako nepošteno življenje.
Župnik se vrne k Neži. Ta se je bila med tem zavedela ter tožila v jednomer, da ima hude bolečine v glavi in posebno na očesu. Dekla ji pomaga, da odide počasi v svojo sobico.
Ko ji dekla umije krvavo lice, pokaže se globoka rana nad očesom; levo lice ji je bilo silno oteklo.
„Pepa", reče župnik, „le hitro pomozi Neži v postelj, potem pa ji neprestano devaj mrzle ovoje na rano! Kmalu se vrnem."
Ko župnik pride v svojo sobo, spusti se najprvo na klečalo pred svetim razpelom in goreče pomoli. Prosil je Boga, da bi ga razsvetlil, kaj naj stori v tej zamotani, celo kriminalni stvari, ki se je zgodila pod njegovo streho.
Kaj naj počne z Nandetom? Kako naj pred svetom opraviči Nežino hudo rano? — „O Bog, o Bog, vodi moje mišljenje in dejanje, da bode, kar storim, tebi v čast in osebam, mojemu
/
/
varstvu izročenim, na korist! Daj mi moč izprazniti tudi to kupo bridkosti! Nande, moja nada, moje veselje, izgubljen je za moje srce. Kako trpim, to ti je predobro znano, a zgodi se tvoja volja!"
Poljubil je iskreno razpelo, a potem vstal, bled, upalih lic, a krepke, neustrašene volje in s srcem, polnim udanosti. V trenutju je določil, kaj ima storiti.
Ko se popolnoma opravi v duhovsko obleko, pogleda najprvo k Neži. Ta je v postelji stokala od bolečin in tožila zaradi Nandetove nezaslišane hudobnosti, zaradi nove skrbi in žalosti, ki se bo sedaj nabrala nad župnikovo glavo, zaradi gospodarstva, katerega ne bo mogla voditi, ker bo morala najbrž še dolgo časa ležati, — ako morda ne umre. — — —
Župnik ukaže dekli zapustiti sobo. Potem se vsede poleg Nežine postelje.
„Vse stokanje in tugovanje, ljuba moja, sedaj nič ne pomaga", reče s tolažečim glasom, „še škoditi bi ti utegnilo. Najprej potrebuješ miru, drugo pa za sedaj prepusti božjim in mojim rokam. Takoj pojdem k logarjevi vdovi in jo poprosim, da prevzame za nekaj časa opravke v naši hiši in pa tvojo postrežbo. Ti pa, Neža, kaj ne, da mi izpolniš srčno željo, da ne boš ubogi materi niti omenila nesrečne dogodbe, ki se je zgodila v sobani, niti ukradenega denarja? Povem ji samo, da je bil med teboj in Nan-detom prepir in da si po nesreči dobila ono rano."
„In Nande?" zakliče Neža bolj srdito, kakor čudeč se; „ali ne dobi nobene kazni za svoje dvojno hudodelstvo?" —
„Neža, ali veš, kaj moliš vsak dan v oČe-našu: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom? Pokaži v dejanju, kar so tolikokrat ponovila tvoja usta! Bodi blaga, Neža, ne Nandetu na ljubo, temveč nesrečni materi, ki bi težko preživela sramoto, ko bi ji obsodili sina. Misliš, da bi kaj dosegli za Nandetovo poboljšanje, ko bi ga izročili v roke pravici? Bojim se, da nič. Po prestani kazni bi postal še hujši, nego je sedaj. Fant je še premlad, da bi premislil vso velikost svoje pregrehe. "A izročim ga v posilno delavnico; v naši hiši seveda ni zanj veČ mesta. "
„Da ga le ne bom imela veČ pred očmi; vse drugo hočem zamolčati po vaši želji, pozabiti in — in —"
„In odpustiti! tako je prav", dopolni župnik zadovoljen Nežine besede. „Sedaj grem po vdovo; jutri za rana pošljem po zdravnika. Jed-najsta ura je že, prepozno, da bi se hlapec še nocoj peljal ponj. Saj upam, da rana ni tako nevarna, kakor se kaže." —
Četrt ure pozneje je trkal nekdo na vrata logarjeve vdove: bil je naš župnik in hlapec, ki ga je spremljal.
„Odprite, Katra, jaz sem", oglasi se na njeno vprašanje predobro ji znani glas.
„Oh, moj Bog, gospod župnik!" zakliče vdova, ki ni bila še šla spat, ker ni bilo domov sina. „Nesreča se je zgodila, kaj ne? Nande se je ubil? Ali so ga ubili? Mrtev je! Oh, le povejte, pripravljena sem na vse", reče uboga žena vsa prestrašena, ko zagleda župnika ob tako nenavadni uri.
„Ni tako hudo, kakor mislite", odgovori župnik jako resen in vstopi sam v vežo. „Nesreča se je res prigodila v moji hiši, toda ne Nandetu, ampak Neži." — Na to ji pove v kratkih besedah, kolikor je smel po resnici, ne da bi izdal Nandetovega zločina. Pove ji, da bo morala Neža najbrž več dnij ležati. Zato je prišel prosit njene pomoči.
„InNande?" vpraša mati in glas ji zatrepeče.
„Nande je pri meni na varnem kraju", reče župnik nekoliko v zadregi. Dosedaj je povedal vse lahko, a ko je bilo treba materi odkriti, kakšen namen ima ž njenim sinom, omahoval mu je pogum.
„Nandeta bo treba zopet dati od hiše, pri meni se mu predobro godi; bojim se, da se nam še izpridi. Imam že načrt zanj, povem ga vam pa šele jutri, danes je prepozno", hitel je župnik v pretrganih stavkih. — „Ali pridete k nam, Katra?"
„Pridem, gospod župnik, srčno rada. — O, da bi imela priliko povrniti vam le nekoliko tega, kar ste storili zame in zanj!" — Privezala si je čist predpasnik, uredila še nekaj po sobi, ob tem pa si skrivaje brisala solze, misleč si: Gospod župnik mi nekaj zatajujejo; ali se je Nandetu pripetila nesreča, ali pa je storil kaj posebno hudega; tako resnega in pobitega še nisem videla našega gospoda. Zaklenila je hišo ter šla z župnikom in hlapcem v župnišče.
X.
Po noči se je močno shujšalo stanje Nežino. Vročica jo je bila tako prevzela, da se ji je bledlo ; polovica obraza pa je otekla tako močno, da ni bilo tam skoro videti očesa.
Zdravnik je prestrašenega župnika tolažil, da Nežino življenje ni v nevarnosti, pač pa da morda ne bo več videla na ono bolno oko. Bolnica mora imeti najboljšo postrežbo in popoln mir. Ledeni ovoji naj se pridno menjajo, zakaj samo s hladom se more odgnati iz glave vročina, ki je tako nevarna za možgane. Obljubil je, da pride drugi dan zopet pogledat.

Ko je župnik Nežo toplo priporočil vdovi-nemu varstvu, gre k Nandetu.
Ta je še mirno spal na majhnem kupu slame, ki je bil na tleh v kotu izbe. Šele ko župnik vstopi, vzbudi se mladi hudodelec.
„Ali te nič ne peče vest, da spiš tako mirno, med tem ko ne daleč od tebe stoka v hudih bolečinah oseba, ki je žrtva tvojega ravnanja? Ali veš, da si Neži oškodoval jedno oko, in sam Bog ve, ali bo še kdaj ozdravela.'"
Ko Nande zagleda župnika, skoči po koncu.
„Vest mi ne očita ničesar", drzno odgovori; „ako bi me bila pustila zbežati, pa bi se ne bilo nič zgodilo. Ona je začela, ne jaz."
„Da, ona: ali si pa pozabil, zakaj?" odvrne župnik, neprijetno zadet zaradi Nandetove brez-Čutnosti. „Česa si iskal v moji denarnici, nesramni tat? Ker se ti je bilo dan poprej posrečilo tatinstvo in si menil, da si tedaj ukradel premalo, postal si drzen in hotel včeraj odnesti polnejše žepe. Kje je ukradenih dvajset goldinarjev:"
„Katere goldinarje mislite?" popraša Nande in se dela nevednega.
Župnik ga pogleda globoko v oči, a njegov ostri pogled ni več zmedel in splašil mladeniča, kakor nekdaj. Nande se je bil že privadil laži j, njegova vest je bila že utrjena v hudodelstvu. Mirno je prenesel župnikov ostri pogled.
„In še vprašaš, kateri denar: In na to, kar se je prigodilo včeraj, še lažeš? Ce te nič drugega ni pretreslo, ali ti kri, katero si videl, ne vzbudi tvoje otrpnele vesti: Niti jedna iskrica kesanja ne žari več v tvoji popačeni duši? Nesrečni Človek! ali še ne spoznaš svoje velike krivde? Tat in ubijalec ob jednem! Ce te izročim pravici, dobiš ostro kazen. A ne storim tega, ne iz usmiljenja do tebe, ampak iz usmiljenja do tvoje uboge matere, kateri želim prizanašati in od nje odvrniti sramoto. Ona še ne ve za tvoje krivde. Ko bi zvedela, nesrečnica, kaj je bil povod Nežini rani! In sedaj te vprašam še jedenkrat: Kje imaš onih dvajset ukradenih goldinarjev?" — Ko to izreče, prime razburjen za Nandetov laket in ga močno pritisne, kakor da ga hoče s tem prisiliti, naj pove resnico.
„A—boli me!" brani se Nande župniko-vega pritiska; „jaz nisem ukradel nobenega denarja. Naj priseže, kdor more, da sem ukradel!"
„Ali misliš, da imaš sedaj opraviti s paglavci svoje vrste, pri katerih si vedno zmagal s svojo zvijačnostjo?" reče župnik ves razsrjen zaradi te smelosti in ga močno strese.
„Štrli mi bodete še roko, izpustite me! Včeraj sem mislil res ukrasti kak krajcar, da bi imel v nedeljo za pijačo, a prišel nisem do tega, Neža me je zadržala. Ukradel torej nisem ničesar; Če nisem, pa nisem!"
Župnik ga izpusti. „S tako trdovratnim grešnikom, kakor si ti, nisem še imel opravka. Jutri te izročim posilni delavnici — sedaj pa idi na delo! Nocoj po večerji mi ne pojdeš izpod strehe, počakaj me v kuhinji, da ti dam tukaj prenočišče. Ako izbežiš, dobro, potem te bodo lovili orožniki. In sedaj idi domov in obleci drug jopič; tvoja mati je sedaj pri meni; v kuhinji jo najdeš, da ti izroči hišni ključ."
Ko ga zapusti župnik, ogleda si Nande jopič. Res je bil na več krajih pretrgan, tudi sem in tje zamazan s krvjo od sinoči.
Nande se namuzne. „Dobro, da smem domov, rešim si vsaj oni desetak, predno me odže-nejo. V posilno delavnico da me hočejo dati? No, bolje vendar nego v ječo", reče in zmaje malomarno z ramami. „Aha, sedaj se spominjam, da sem v mestu večkrat srečal dolgo vrsto v belo platno oblečenih mož, katere so sprem-ljevali stražniki. Prijetnosti ne bom imel ondi, to je gotovo, a pomagati si hočem tudi tam, da mi življenje ne bode prekislo."
Na to gre v kuhinjo. Mati je imela pri ognjišču nekaj opraviti.
„Dajte mi ključ od hiše!" reče Nande, a matere ne pogleda.
Ko mati tako nepričakovano začuje sinov glas, zadregece po vsem životu. „Kaj imaš ondi opraviti?" vpraša, a tudi ona ne pogleda sina.
„Preoblekel se bom; gospod župnik so ukazali."
Vdova seže v žep in mu nemo poda ključ.
Ko je Nande že bil na dvorišču, zakliče za njim: „Da mi ključ takoj vrneš!"
„Ne bojte se, snedel ga ne bom", bil je Nandetov neprijazni odgovor.
Ko stopi Nande v materin dom, zaklene se vanj s ključem. Na to vrže klobuk od sebe, da zleti daleč v kot, pa sede s hudo kletvico na stol.
„Ne, v posilnici biti zaprtemu, to mi res ne diši! In kdo je tega kriv: Nihče drug kakor Neža. Nesrečna ženska pošast, da je zopet sinoči vtaknila svoj nos v moje stvari! Kako gladko bi se bilo lahko vse izteklo — brez nje! Ce bi tudi ne bil mogel odnesti denarja, vsaj zasačili bi me ne bili! Ne: da bode odslej Neža slepa na jednem očesu, to mi ne zadostuje za krivico, katera se mi bode godila odslej. Z ostalim očesom bode vse jedno še preveč videla tega, kar bi je ne smelo brigati. Ko bi jo mogel ugonobiti, to bi bilo maščevanje!"
Vstane in z dolgimi koraki hodi gor in dol po sobi. V njem se vzbudi neizmerna želja po maščevanju. V tem trenutju bi bil storil vse, tudi najhujše, v nebo vpijoče hudodelstvo.
Ko tako nemirno hodi vtopljen v hudobne misli, zagleda v kotu pri oknu polno škatljo
užigalnic. „Aha, imam jo!" vzklikne s peklenskim veseljem, zgrabi hitro škatljico in jo obrne na mizo, da padejo iz nje vse užigalnice. Na to vzame nož ter jame skrbno strgati kapice ž njih.
„Čakaj, ciganka ti", govori ob tem in se grdo zasmeje, „primešam ti za slovo nekaj vkus-nega v juho, kar te bo ščipalo in bodlo v črevih, da bo joj!"
Ko je ostrgal vse užigalnice, zavije kapice v papir ter jih vtakne v žep. Škatljico in prazne
klinčke pa zažge, da kmalu ni bilo niti sledu po njih.
Potem poišče v slamnici desetak, priloži ga k drugemu v žep, češ, vidva mi bodeta pravo tolažilo v bodoči denarni suši, katera me čaka odslej.
Sedaj se hitro preobleČe ter z veselimi besedami: „Srečno, domaČa bajta! Tako kmalu se menda ne bodeva zopet videla!" zapusti z lahkimi koraki rojstveno hišo.	(Konec.)
Pestunji.
o
sedi ob meni, pestunja mila, O letih mladostnih mi ti govoriš; In v dobo, ki zame je davno minila, Tako čarovito duha mi topiš.
Na hribu imena nezabnega: Žale Kako je precvitala tukaj pomlad, In hladne vodice so tu šepetale In cvetju in travi delale hlad.
In v travi so cveli rumeni jeguljčki, Poklanjali zvončki jim drobne glave, In v zraku so plavali pestri metuljčki, Bučele po cvetju letale brenče.
Iz trave je vsake, iz vsakega lista Dehtelo življenje v pomlajeni svet; Pozdravljala pesem je stvarstvo prečista, Ko ptičev jo zbor popeval je vnet.
Jaz nisem presedal na temnem zapečku, V pomlad si vodila me z ljubo roko, Priroda dajala je nežnemu dečku Trenotkov pokojnih, nezabljenih sto.
Kot danes še, nekdaj je stalo svetišča Zidovje na hribu sredi grobov, Od mestnega ločeno hrupa in vrišča, Od mestnih oddaljeno hiš in sinov.
Iz cvetja sem spletal kitice drobne In vezal je s slakom, rastočim iz njiv, Krasil spomenike sem ž njimi nagrobne Med nemimi mrtveci radosten, živ.
Minila so leta in hrib je odcvetel, Mladosti že čas zvonil je pokop, Kot resen mladenič še kito sem spleteL, Položil jo materi zadnjo na grob.
In šel sem na ptuje iz hiše očetne, Zapustil i tebe s solzami v očeh; Kako zdaj spominjam se dobe prijetne, Ko vidiva spet se po dolgih dneh!
Družabnica mladega meni življenja, O pestunja, pravi o njem mi še kaj, O pravi o dobi mi cvetja, zelenja, Nikar ne vprašuj, kako mi je zdaj!
Anton Medved.
Pomlad.
Prelesten glas po polju, gozdu kliče, Trepeče zima, zimska bega muka, Na zemlje duri topla pomlad kljuka — Prevzemlje slast mladike, brste, ptiče.
Zelenje krije solnčne zopet griče, Cvete že breskev, kukavica kuka, Zivi vse, diše, poje vse ter uka, Cvrčf, šumi, vse giblje se, premice — —■
O pomlad, stokrat tisočkrat opeta,
Ves v čudu gledam čuda razprostrta, Prelepa čuda tvojega razcveta!
In vendar ustne moje so molčečne — Ti dih le, sled, le temna medla čita, Le motna senca — pomladi si večne!
Slavin.
Ogled po stari po
(Nekaj zgodovinskih črtic, zlasti iz dobe
Predgovor.
Povestnica naše slovenske domovine, predno so jo prekoračili Rimljani, v obče je jako temotna in skoro povsem neznana. Zakaj nimamo prav nikakih pisanih izvestij, po katerih bi se moglo povedati kaj določnega o prvotnih stanovnikih teh krajev.
Viharna sila, s katero so se bili Kelti razlili po Italiji in Greciji, prevrgli Etruske in Rimljane, nemilo oplenili Rim in Delfe, bila je pač zadosten povod, da so se davni pisatelji temeljiteje pečali s tem narodom. Vendar za naše kraje posebej niso ni Kelti tako znameniti, kakor se navadno piše v svetovni povestnici evropski.
Marveč prava zgodovinska doba za slovensko zemljo se počenja šele z Rimljani, rekše z osvojitvijo naših pokrajin po teh vladarjih sveta v zadnjih dveh vekih pred Kristusom. Od tedaj imamo pač priličnih, dasi tudi le bolj občih po-vestnih zapiskov ponajveČ latinskih in nekoliko tudi grških pisateljev, po katerih si moremo sestaviti vsaj glavneje stvari, ki so se vršile na zemlji slovenski za rimske dobe pa tje do nove naselitve, pravo slovenske, v drugi polovici šestega stoletja po rojstvu Kristusovem.
No, pa recimo vendar katero najpreje o onih davnih prebivalcih naše zemlje, da zatem izpregovorimo nekoliko obširneje o zgodbah in stanju Slovenske za Rimljanov ter povemo še nekaj o raznih narodih, selečih se po naši domovini pred pravimi pradedi našimi, novimi Slovenci. Vsemu temu dodamo pregled o stanju kristijanstva v oni dobi pri nas.
Da bi nam i ta drobtinica iz naše povestnice bila — po izreku slavnega Rimljana: „priča Časov, luč resnice, življenja spomenica, učiteljica življenja, oznanjevalka starodavnosti!" ') Saj je zgodovina slovenskega naroda vendar-le stareja, nego li se nam navadno pripoveduje po ptujih in še v nekaterih domačih knjigah. Ne šele izza obče selitve narodov po naši zemlji, temveč že iz prvega tukaj stanuje naš rod.
Pa akoprem smo Slovenci dandanes mali, bili smo paČ nekdaj večji. In prav zato mislim, da nam bode ogled po stari naši povestnici zanimiv, in prijeten tudi o njej spomin.
Prastanovniki.
Vsi Evropijani so prišli iz jutrovega -— iz orij enta.
*) Cicero.
^estnici slovenski.
Rimljanov. — Spisal Andrej Fekonja.)
Ta istina, katero potrjujejo razne priče iz fizijologije in lingvistike, ne potrebuje ni jed-nega posebnega dokaza. Le poglejmo samo na zemljevid, in takoj se uverimo o tem. Evropa je narodom bele barve ponujala skoz uralske in kavkaške klance lahek prehod iz Azije.') In tako je prišel tudi v naše kraje, v krajino ne-kopano in neorano, o svojem Času človek, pomikajoč se vse dalje gori za rekami Dunavom, Dravo in Savo.
A kdaj je bilo to? Kdo nam pove!
Početki ljudskim naselitvam na naši zemlji se izgubljajo v megleni starodavnosti, katere ne pomni povestnica. Najstarejše pisano poročilo sega v bajeslovno stran, ter ima za predmet na primer bajko o grških Argonavtih ploveČih gori po Savi, in utemeljitev Navporta (Vrhnike) po junaku Jazonu. Da nam pa zgodovina ne pove o tem nič gotovega, izvira iz tega, ker je vse ono izseljevanje in naseljevanje bilo mnogo preje, nego-li so se začeli zgodovinski zapiski. Moglo pak se je začenjati preseljevanje Arjancev (Arja, Airja = venerabiles, častitljivi) iz Azije v Evropo okoli 2200 let pred Kr., kadar so namreč po poročilu Grka Arriana (Eustath. ad Dionys.) začenjali Asyrci pritiskati arjanske narode. A da je to preseljevanje trajalo več nego stotino let, je gotovo. Izvestno so prebivali ljudje med kar-patskim gorovjem in jadranskim morjem naj-manje trinajst sto let pred Kristusom.2)
O kulturnem stanju prvotnih stanovnikov naše zemlje moremo se nekaj poučiti samo po raznovrstnih, iz iste zemlje izkopanih ostankih, kakor so orožje, orodje in razne nakrasnine, ter si tudi po njih vsaj nekoliko pojasniti različne odnošaje mednarodne v dobi tako zvani prehistorijski ali predzgodovinski.
Po istih izkopinah razdeljujejo povestničarji najstarejo dogodivščino osrednje Evrope in torej tudi naše domovine na tri dobe: „kameneno", „bronovo" in „železno", ter pripisujejo kameneno dobo prvotnim prebivalcem, bronovo nekdanjim Keltom, železno pa starim Germanom. No, preiskave dokazujejo, „da to mnenje nima čisto nobene zgodovinske podlage, da različnih kulturnih dob ne reprezentujejo tudi različni narodi, nego da je jeden ter isti narod prebil vse kulturne stopinje". Vsi raznovrstni predmeti starinski, najdeni v naši domovini, nam glasno in jasno pričajo, „da se prebivalstvo alpinskih
*) Prim. „Novice" 1854. 11.
2) Vid. Letopis Mat. Slov. 1871. 164., 1875. 126; „Kres« VI. 156.
3 i 2
zemelj od novokamenene dobe sem glede izvora in narodnosti ni nič spremenilo, da se ne more dokazati, da bi bilo v tem dolgem Času jedno ljudstvo drugo izpodrinilo in njegove sedeže zavzelo. Prazgodovinarji se vedno bolj nagibajo misli, da je to prebivalstvo prvobitno (abori-ginalno) po omenjenih zemljah in da se je vsaj v svoji večini in gromadnosti ohranilo nepo-tujČeno celo do rimskega gospodstva."
„Kakor naša, tako je bila tudi kultura novokamenene dobe osnovana na poljedelstvo in živinorejo, samo da je naša kultura vsled poznavanja kovin mnogo bolj napredovala. Ljudje so živeli že takrat skupno v bivališčih, ki so bila našim vasem podobna, in sicer ne redko v veliki množini prav blizu drugo drugega. Zato si moramo misliti, da so imeli že precej urejeno družinsko življenje, razvite običaje in ukoreninjene nazore o pravu. Tudi njih simbolični ornamenti na orodju in posodah (križ in solnČni krog) nas silijo k spoznanju, da so imeli precej obširne verske pojme ter so bržkone solnce in zvezde obožavali."
A kakšne-li narodnosti so vendar bili naše domovine prvoselci?
Ruski letopisec Nestor (poč. XII. veka) pravi, da so davni Noricam bili Sloveni in da so tudi kraj Dunava in v Ilyriku t. j. v nekdanji Pa-noniji bili Sloveni prvi; a da so jih pozneje iz teh selišČ izpodrinili Vlahi (= Kelti) ter jih potisnili za Karpate, k soplemenikom. In ako se ogledamo po starožitnostih, dobljenih iz grobov v praslovenskih pokrajinah med Vislo in Dne-prom, vidimo, da so te izkopine onim v naši domovini najdenim celo podobne; iz česar torej smemo dosledno sklepati, da je v bronovi dobi, kakor tam, tako tudi tu bivalo pleme slovensko. Pa tudi mnoga imena mest, vasij, rek, gor itd., nahajajoča se za poznejih dob v pokrajinah dunavskih, ki se za Rimljanov imenujejo Norik in Panonija, in še v Karniji, pričajo o davnih njihovih prebivalcih Slovenih.3)
Kar se tiče narodnosti starodavnih Ilyrov, t. j. stanovnikov nekdanje Japodije, Istrije, Libur-nije, Dalmacije itd., treba reči, da niso bili Sloveni. Temveč ti spadajo k onemu arjanskemu deblu, katero se je iz arjanskega semenišča v predzgodovinski dobi odtrgalo in je pod imenom Trakov prišlo v Evropo. Ilyrov jedini ostanki so še današnji Skipetarji ali Albanezi. Da so v stari dobi betve traškega naroda bile nase-
*) Sim. Rutar: Letopis Mat. Slov. 1889. str. 1—52.
2)	Rutar 1. c. 15.
3)	Slovenskost prvotnih stanovnikov med Karpati in Adrijo zagovarjajo: Surowiecki, Safarik, Sembera, Bulgarin, Hilferding, Katančič, Terstenjak itd., in jo priznavajo tudi Nemci Schlötzer, Mannert, Hahn, Contzen idr. (Prim. Lp. Mat. SI. 1975. 136).
ljene gori po reki Istru (t. j. dolnjem Dunavu) in ob desnem bregu Save tje do mej Venetov, potrjujejo stari pisatelji. Tako se Istrani imenujejo traško pleme, in njihovi ostanki so danešnji Ciribirci.')
Kelti-Galli.
Na nekoliko trdneja tla pisane zgodovine in kronologije dospemo najpreje s Kelti.
Za našo nalogo je važno vprašanje: Kaj in koliko tega, kar se je na slovenski zemlji ohranilo iz starodavnosti, pripada ali se sme pride-vati Keltom? To je tem bolj potrebno, ker se navadno vse, kar ni določno rimsko, naprosto prilaščuje Keltom; bronova roba, ki se nahaja po grobiščih idr., zove se keltska; narodi, ki so prebivali po naših krajih pred rimsko osvojitvijo, vsi so baje keltski, itd. Povzemimo torej na kratko povestnico Keltov.
Vojne in naselbine Keltov.
Kelti (Celti), katere so Rimljani imenovali Galle, Grki Galate, Sloveni pa Vlahe, bili so velik indo-evropski narod, ki se je bil v davni davnini, najmanje tisoč let pred Kristusom, iz Azije sem naselil po zapadni Evropi. Od ondod so začeli Kelti sčasoma udarjati nazaj proti vshodu, ker jih je baje „mikalo po sladkosti sadja in vina, ki ga niso imeli doma" ; gotovo pa tudi, ker je bilo njih tam preobilno stanovnikov.2)
Livij V. 34 in Justin XXIV. 4 pripovedata o dveh glavnih prehodih Keltov iz Galije (sed. Francije); jedne je vodil Sigoves prek Rajna proti Herkynskemu lesu in v srednje Podunavje, druge pa Belloves prek Grajiških Alp v gornjo Italijo ob reki Padu, baje 1. 600.—590., ali goto-veje 1. 388. — 382. pred Kristusom. Druga truma je šla, kakor poveda Pausanias Graec. X. 750, pod Kombaulom v Trakijo, (dan. južno Bolgarijo) ok. 1. 360.—335. pr. Kr. Velike vojske so zopet šle pod Cerethrijem, pod Brenom in Alci-korjem v Grecijo, pod Bolgom v Makedonijo, 1. 280.— 270. pr. Kr., ter se je jeden oddelek naselil v jugovshodni Panoniji pod imenom Skordiskov, o katerih misli Athenagoras, da so bili ostanki Brenovih Keltov. Pozneje, okoli 1. 191. pr. Kr., pregnali so, kakor piše Strabo
D. Terstenjak Lp. Mat. SI. 1874. 161; 1875. 134. Da vsaj Kelti niso prvoselci naše zemlje, razvidno je že iz zgodovinskih dogodkov. Prišedši namreč v te kraje, našli so Kelti že stanovnike tukaj ter so se ž njimi dolgo bojevali. Tako javlja sam Galec (Kelt) Trog Pompej in po njem Justin, pa tudi Caesar, Livij idr. — No, kakšen narod pa je torej oni, pred Kelti tu. stanujoči r Ce ve kdo za drugega — nego-li slovenskega — naj reče, od kod!
*) Vid. Novice 1854. 23.
Barbana v Istri. (Narisal Ivan Gosar.)
Geogr. V. 212, Rimljani iz Italije keltsko pleme Bojev, kateri so prekoračili karnske Alpe in se nastanili poleg Tauriskov pri jezera Pelso — Nižiderskem.
Na jugu sedanje slovenske zemlje se je naselilo tedaj nekaj Keltov Skordiskov v stari Japodiji, Istriji, Liburniji itd. Strabo imenuje Nauportus (sed. Vrhniko) mesto Tauriskov, došlih semkaj s svojih visokih gor, pa veli, da so Tauriski bili keltsko ljudstvo. Nadalje pripoveda Livij XXXIX. 23, da se je leta 186. pr. Kr. ustanovila jedna galska t. j. keltska naselbina v okolici, kjer so pet let zatem Rimljani utemeljili mesto Akvilejo (Oglej). In Caesar Bell. gall. I. 5. piše, da so keltski Boji prešli noriško zemljo in obsedali Norejo (pri dan. Neumarktu ali Brezah), a so se zatem pridružili sorodnim Helvetom (v Svajci)
I.	58. pr. Kr.
To so glavne stvari povestne o Keltih za našo stran.
Kaka pa je bila keltska kultura?
Vrstnik Polybij, kateri je dobro poznaval Kelte, sam jih opazujoč 1. 200 pr. Kr., pravi
II.	17 o njih: „Oni žive po odprtih vaseh ter imajo kaj malo orodja. Spijo na golih tleh, redijo se skoro ob samem mesu in ne pečajo se z drugim, nego z bojevanjem in preprostim poljedelstvom. Ne poznajo ne znanosti ne katerekoli umetnosti in nimajo drugega imetka, kakor živino in zlato, ker je s tem najlaglje potovati, kamor je komu drago." In Diodor Sikulec V. 347. veli k temu: „Oni že od davnega Časa ropajo in plenijo ptuje dežele in zaničujejo druge, hvaleč jedino le same sebe." — „Kelti torej", pristavlja Rutar, „surov in bojevit narod, ob času svojega doseljenja v naše dežele niso imeli skoro nobene kulture, zato so njih grobovi po gornji Italiji jako siromašni. In ako so se morda pozneje tudi povzdignili do višje omike, bili so vendar-le vedno brez vpliva na sosednje prebivalce, med katerimi so živeli."
O keltstvu se torej po naših deželah še govoriti ne more." ')
Poštevati je nam Kelte pac v toliko, da so ti v IV. stoletju pred Kristusom bili prišli v naše dežele, premagali prvotne stanovnike, potlačili in nekaj zatrli, nekaj pregnali ter se še v poznejših časih tu in tam naselili, zlasti po ravninah in pri rekah na rodovitnih livadah. Ljute boje so imeli galski (keltski) Skordiski s slovenskimi prebivalci Panonije, katere so podjarmili in velik oddel vrgli čez Karpate; zato Nestor in staropoljski letopisci govore o strahovitih bojih Slovenov z Vlahi. Mnogo Gallov, kateri so Panonijo, Ilyrik, Makedonijo in Grecijo bili napadli, povrnilo se je zopet nazaj v Galijo. Trume slovenskih Karnov in Noričanov so tudi Kelti zapodili v Helvecijo.*)
Ni pa misliti, da bi se tedaj vsi Sloveni bili umaknili iz zemlje, temveč so gotovo nekateri v brežnatih, težko pristopnih krajih zaostali in se obdržali. Da, Terstenjak celo trdi, da razven omenjenih naselbin Kelti niso imeli na slovenski zemlji nikjer drugodi stalnih selišČ. V vsej za-padni Kranjski, južni Koroški, južni Štajerski in zapadni Ogerski da so ostali zmerom prvotni prebivalci slovenski. „DaCelti niso pregnali vseh slovenskih prebivalcev iz Norika in Panonije, kakor so mislili nekateri zgodovinoslovci, to nam pričuje jezero kamenov iz časov rimskega vla-darstva, na katerih so predstavljena indoslavenska božanstva, in zopet jezero imen prejetih iz indo-slavenskega bogočastja." 3)
Sledovi o Keltih na slovenski zemlji pak so se nam ohranili do danes samo v nekaterih imenih na kamenih spomenikih še pozno tje v dobo rimskih cesarjev.4)	(Dalje.)
*) S. Rutar 1. c. 54. 55. Podobno o keltski kulturi tudi Nemec Mommsen: Römische Geschichte I. 325. Prim, tudi Alf. Miillner: Emona 1879. 168. si.
2)	D. Terstenjak: Slovanščina v romanščini 1878. si r. 77.
3)	Novice i860. 47., 1864. 28., 1854. 9.
4)	Alf. Miillner: Emona 1879. 169.
Doma.
Kako se naglo človek izpreminja:
Smeji se zdaj, zdaj grob s solzami moči, Obraz cvete, pa vene prej cvetoči, In ogenj vnema srca ter izginja!
Le hip, kar leta so prešla detinja,
Slovo sem rojstni vasi dal in koči — In koliko se src od prejšnjih loči, In koliko spominov se ne strinja! —
Minila je prijateljska ljubezen,
Kot sneg in led pomladi se raztaja — Soseda sosed ne pozdravlja jezen.
Nad mnogim tudi — ko sem šel iz kraja, Cvetlö moštvč, cvetlä mu je mladezen — Žalobna vrba tihe veje maja . . .
Slavin.
Novo mesto. (Po fotografiji.)
Železnica Ljubljana-Novo mesto.
(Sestavil Fr. Različnih.)
% 3*4 TfgZ^J&s^™
olenjska stran naše kranjske dežele je v marsikaterem oziru jako važen del med slovenskimi deželami. Priroda jo je obdarila bogato. Polje in vinograd, gozd in pašnik ponujajo Dolenjcem živeža; milo podnebje, lepi kraji jih razveseljujejo. Dolenjski Slovenec sam se je od nekdaj odlikoval z (V lepimi zmožnostmi; med dobrimi ■ lastnostmi ne smemo zamolčati t njegove pohlevnosti, krotkosti in vljudnosti. Da slovenski jezik najlepše in najcisteje govore naši Dolenjci izmed vseh drugih Slovencev, to je pokazala naša književna zgodovina.
Med vsemi slovenskimi deželami pa je bila Dolenjska najdalje nekako zaprta, ker ni imela onega pomocka, ki je dandanes neizogibno potreben za razcvitanje in napredek vsake pokrajine, namreč železnice. Šele v najnovejšem času so dobili Dolenjci svojo dolenjsko železnico; začela je voziti lani koncem kimovca med Ljub-
ljano in Kočevjem, in letos začne v kratkem — v kakih 14 dnevih — voziti med Ljubljano in Novim mestom.
Nobena stvar na zemlji ni tako dobra, da bi se je ne držalo nič slabega; tudi železnica pripelje marsikatero zlo v kraje, kjer so ljudje poprej živeli po starih šegah, preprosto in zadovoljno. Toda Času se ne more ustavljati nobena reč. One dežele bi vsekako zaostajale in polagoma tudi hirale, ki bi dandanes ne bile združene po železnicah z drugim svetom. Zato pozdravljamo tudi dolenjsko železnico kot novo stopinjo v našem gmotnem in kulturnem razvoju. Bog daj, da bi slabe strani ne mogle na dan, marveč da bi si naši vrli Dolenjci opomogli in tako pomnožili moč in veljavo našega slovenskega naroda.
Ni se čuditi, da je že davno nastala misel in želja, da bi dobila Dolenjska železnico. Reče se lahko, da se je dolenjska železnica snovala, predlagala, namerjala 30 let. Glavni del je pač sedaj dovršen, vendar ni še železnica dokončana, dokler ne bode žvižgala ob Kolpi.
Železnica se je gradila primerno jako hitro. Glavno delo se je vršilo v 1. 1892.111 1893. Ker je imela nova železnica zlasti voziti premog iz bogatega kočevskega premogovnika, zato se je dodelala najprej glavna proga od Ljubljane do Grosuplja, potem pa stranska proga od Gro-suplja do Kočevja. Ta proga se je odprla dne 27. kimovca lanskega leta. Šploh so ta dogodek pozdravljali z veseljem vsi domoljubi.
Mislim pa, da je sedaj za veselje še veČ vzroka, zakaj glavna proga vodi v Novo mesto,
Grad Rakovnik. (Fotografoval Janko Šiška.)
v središče naše Dolenjske, od koder bode gotovo prej ali pozneje drdrala tudi še naprej proti Kolpi in če Bog da, tudi proti Karlovcu. Zato si nismo mogli kaj, da ne bi tega dogodka proslavili tudi v našem listu in se tako pridružili Dolenjcem, ki bodo kmalu pozdravili prvi redni vlak na progi Ljubljana — Novo mesto — Straža. Temu namenu posvečujemo ta kratki opis omenjene proge.
Dasi ima dolenjska železnica poleg Ljubljane svoj posebni kolodvor pod „Zelenim hribom", vendar gre tudi do središča kranjskih železnic, do „južnega kolodvora". S tega kolodvora se zasuče v visokem ovinku okrog vshodnega dela Ljubljane, teče po dveh lepih mosteh čez Ljubljanico in Gruberjev prekop, potem pa zdrči skoz kratki predor v Kurji vasi kar na dolenjsko stran, čez dolenjsko cesto in obstoji pred dolenjskim kolodvorom. Ta kratka vožnja je posebno kratkočasna za ogledovalca, ker mu ponuja raznih prizorov: Ljubljano, Grad, Ljubljanico, veliko klavnico, dva mostova, Kodelijev grad. in Kurjo vas. Od dolenjskega kolodvora do Škofljice — vas kake dve uri od Ljubljane — drči železni vlak ob zelenem Golovcu bolj v južni smeri skoraj vsporedno z dolenjsko vozno cesto. Na desni strani potnikovi se razširja znano ljubljansko barje, le daljni preserski in vrhniški g< hribi in pa visoki Krim, pod katerim leži vas Ig ali Studenec, zapirajo obzorje. Na levi strani pa- spremlja potnika zeleni Golovec, v čegar
vznožju se vrstijo lepe hiše in pristave ob cesti. Pol ure hoda od Ljubljane je krasen gradič Rakovnik. Že Valvazor omenja silno lepo lego tega gradu in pravi, da bi ga rajši nazival letovišče nego grad. Ravno isti nam pripoveduje o postanku gradu to-le mično dogodbico. Mož, ki ga je dal sezidati, bil je silno bogat in brez otrok Mislil si je, da denar najbolje obrne, ako ga da zaslužiti revnim delavcem. Zidali so potem tako, da, kar so jeden dan zgradili, so drugi dan podrli, in na ta način so imeli delavci zaslužka vedno dovolj. Ker so z zidanjem jeden dan napredovali, drugi dan pa nazadovali, dobil je grad ime Rakovnik od rakov, ki tudi gredo sedaj naprej, sedaj nazaj. Zgodovinarji in jezikoslovci naj doženo, od kod ima Rakovnik ime, mi se peljimo kar naprej! Prelepo stoji tudi župna cerkev v Rudniku; vidiš jo ob Golovcu na levi strani železnice. Oddaljena je od Ljubljane blizu jedno uro. Poprej je pripadala župniji sv. Petra v Ljubljani; šele v minulem stoletji (1. 1787.) je postala samostojna župnija. Na prijaznem griču se dviguje lepa renesanška cerkev sredi zelenega drevja, kakor da bi prijazno pozdravljala potnika na vozu ali železni cesti. Poleg cerkve stoji na griču tudi župni dvorec in malo niže šola jednorazrednica.
Kakor že omenjeno, gre železniški tir do Škofljice skoro vsporedno z vozno cesto bolj v južni smeri, na Škofljici pa kreneta obe cesti bolj proti vshodu ter se večkrat križata. Na Škofljici — ime te vasi je najbrže od kakega škofovega posestva, ki je bilo svoje dni tu — je to znamenito, da je stal na tem kraju velik ka-menit križ v spomin osloboditve Dunaja 1. 1683. Drug jednak križ pa je stal na Tlakami pri svetem Križu. Postaviti ju je dal tedanji posestnik bližnjega gradu Lisičje, kateri je tudi nad škof-ljiškim studencem sezidal lepo kapelico, ki se vidi še dandanašnji. Studenec imenujejo „Žeg-nani studenec". Četrt ure od tod na levi strani železnice se vzdiguje hrib, ki je na jedni strani obrasen, pravna robu gozda pa stoji že omenjeni grad Lisičje. Nemško ime je „Gayrau". Valvazor izvaja nemško ime od jastrebov, slovensko pa od lisic, katerih je bilo neki mnogo v bližnjem ozdu. Ob Valvazorjevem času je bil grad precej večji nego sedaj, in je imel vrt, čegar krasote ne more Valvazor prehvaliti, sedaj pa ni nobenega sledu za njim. Pod hribom leži vas LanišČe
Rudnik. (Fotografoval Janko Šiška.)
z mično cerkvico, ki je podružnica smarijske župnije. Na južni steni je naslikan sv. Krištof, ki se lahko zapazi s ceste. Tukaj tečeta cesti nekoliko časa po močvirnih tleh, nato se pa vspenjata blizo 50m v višavo. Nova vozna cesta se dviga polagoma v dveh velikih serpentinah in pride na vrh poleg vasi Mali vrh. Stara vozna cesta, po kateri so še vozili pred 30 leti, drži od vasi Tlak naravnost gori k cerkvici sv. Križa. Kratek je bil sicer ta klanec, a hud. Kakor ljudje pripovedujejo, dogodilo se je tu marsikaj nesreč, dokler niso ceste prestavili. Železna cesta pa doseže isto višavo vspenjajoč se v dveh predorih (tunelih), katerih prvi meri okoli 280m, drugi okoli 240m dolžine, ter pride iz zemlje pod cerkvijo sv. Križa, blizu katere stoji lepa kapelica žalostne M. B. s tremi križi; gre skozi vas Razdrto in pride v Š m ar i je.
Nov svet se odpre potniku. Prijazno dolino zapirajo na levi strani Vrhovka in gora svete Magdalene, na desni pa rtasta gora sv. Ahacija in drugi Turjaški hribi, na katerih se bleste tu in tam lepe cerkvice. Vmes pa leži lepa šma-rijska planjava, ki se razteza tje do višenskih hribov, po sredi se pa zvija železna cesta kakor kača velikanka. Planjava je sicer jako rodovitna, kaže pa tu in tam kraški značaj. Voda, ki se ob deževju nabere, skriva se namreč v podzemske jame, kakoršne so pri Šmariju, še v večji meri pa pri Račni v kopanjski župniji. Ob začetku šmarijskega polja stoji vas Šmarije. Železnica jo deli na dva dela. Znamenita v tej vasi je župnijska in dekanijska cerkev, ki je bila prvotno romanska bazilika s tremi ladijami, pozneje pa
so jo predelali v gotskem zlogu. Stoji v sredi pokopališča. Ob Času turških napadov je bil tukaj tabor, od katerega pa je ohranjen samo jeden stolp, ki je sedaj stanovanje gg. kape-lanov. Kar se tiče zgodovine, omenjamo, da stare listine imenujejo že leta 1228. prvega duhovnega pastirja. L. 1497. je župnija vtele-šena zatiškemu samostanu. Ko je pa ta samostan leta 1784., kakor mnogo drugih za Josipa II., zadela nemila usoda, postala je takrat župnija samostojna, in tri leta pozneje je bila ž njo združena tudi dekanija. Okoli Šmarija leže na rodovitnem polju te-le vasi: Veliki vrh, Podgorica, Pa-radišče, Sap in Sela. Med gorami je najznamenitejša gora sv. Magdalene; dviga se 49977z nad morjem, z njenega vrha je lep razgled daleč na okoli. Gora je obrasena večinoma z bukovim drevjem, v gozdu pa so stari grobovi, kjer je gospod Pečnik izkopal že marsikaj lepega in za starinarstvo važnega. Ko so gradili železnico in so tla razkopavali, zadeli so tudi semtertje na rimske grobove ali pa na rimsko cesto, ki je držala iz Emone v Neviodunum; v obče gre železnica od Šmarija do Grosuplja večinoma po starorimski cesti. — Na desni strani zagleda potnik cerkev sv. Nikolaja na Tabru, ki je jedna izmed najstarejših cerkva na Kranjskem. Cerkev je podružnica župnije Senčurske. Visoki zid in močna utrdba tega tabora se še vidi.
Grosuplje bode odslej jako važna postaja; od Ljubljane je oddaljeno štiri ure hoda. Na mestu, kjer stoji sedaj vasica, stala je prazgodovinska naselbina, in kraj, na katerem stoji kolodvor, bil je pokopališče. Tukaj na Grosupljem se odceplja stranska proga, ki pelje skozi ko-panjsko in dobrepoljsko v ribniško in kočevsko dolino. Glavna proga pa je narejena skozi Ža-lino v Višnjo goro.
Na tem mestu nam je omeniti še dveh gradov, katera vidi potnik z železnice. Blizu tam, kjer se progi ločita, stoji grad Boštanj, last grofov Ursini-Blagajev. Grad stoji na prijaznem griču, ki je obrasen deloma s smereČjem, deloma pa z raznim sadnim drevjem. Pod gričem stoji lepa cerkvica sv. Martina, ki je bila nekdaj grajska cerkev, zdaj je pa podružnica žalinske župnije. — Na levi potnikovi strani prav blizu vozne ceste stoji grad Prapreče, komaj četrt ure od Grosuplja oddaljen. Grad je bil nekdaj last grofov Lichten-bergov; sedaj je močno zanemarjen.
(Dalje.)
3i8
Slovenska književnost.
Slovanska knjižnica, <?., q., 10. snopič. — V 8. snop. je najprej „Mali Zlatko". Češki spisal Jos. D. Konrad, preložil Vekoslav Benkovič. To je ganljiva slika ljubezni očetove, ki gre celo v smrt za betežnega otroka. „Pohujšano pokanje" (str. i 5) naj ne razburja čitateljem živcev! Zatem zvemo, kako „Pogumnim Bog pomaga". Božična pripovedka. Ruski spisal P. N. Polevoj; poslovenil I. I. Kogej. Tu je naslikana požrtvovalna ljubezen do deklice, ki reši njo in njenega očeta tolovajskega napada. — 9. snopič ne zanima kaj prida. Prva povest iz življenja poljskega naroda „Žalostna svatba", spisala Valerija Morzkowska, poslovenil Pohorski, ima premalo zavozlano snov, konec je kar presekan. Drugega prevoda naslov: „Kako sem izpovedoval Turke" ni primeren. — Kolikor je v 10. snopiču značilna „Osveta", povest o razmerah v človeški družbi XV. stoletja (češki spisal Dr. Sabina, poslov. Radoslav Knaflič), toliko je potrebna, da se posebej omeni zaradi jezikovnih hib. Stran 21: Se beli lepa kapela; str. 26: v vodino globoČino; str. 31: kdo ž njih ima ukradene reci. Tudi sicer so nekatere besede premalo domače. Dobro nam dene nasproti groznemu početju v tej povesti dobrosrčni „Stric Martine k" v drugem obrazku s Slovaškega, češki spisala Gabrijela Preissova, posl. f Fr. Gestrin.
Val. Bern i k.
„Odiseja.11 Povest slovenski mladini. Prosto po Homera spisal Andrej Kragelj. — Str. 237. Slovanske knjižnice snopič 11.— 14. Cena 48 kr. ■— Zares pametna je bila misel pisateljeva, da nam je podal „Odisejo" v taki obliki. Da je za vsakega omikanca potrebno poznati to delo grškega duha, ne taji pač nihče. Pa tudi prijetno zabavo bode napravljala knjiga celo manj veščemu čitatelju, saj je pisatelj razložil in pojasnil vse manj znane stvari v uvodu. — Pripovedovanje je vseskozi lahko in umevno; čitaš poslovenjeni (le prosto preloženi) spev Homerjev kakor pravo povest. Zato jo bode rada Čitala naša mladina in sploh naše občinstvo. Jezik je lep in čist, dasi ni vsestranski po naši želji; poprava v tisku naj bi bila natančnejša. Zlasti vejic pogrešamo tu in tam; da se rabi „vsaj" v pomenu „saj", in jednake malenkosti smo opazili. A v obče se nam zdi delo zares hvale in priporočila vredno-Vidi se, da je spisano z veseljem in navdušenjem za to „najdovršenejše delo vseh vekov". Z opombo Gogoljevo, da so Homerjevi ljudje boljši nego-li so dandanes, strinjamo se samo v tem oziru, da kaže Homer samo boljše ljudi (v obče), ne pa slabih. In to je tudi pesnikom in pisateljem v nauk, da v slovstvo ne gredo grde in slabe stvari, marveč dobre, ki človeka povzdigujejo in blaže, kakor nas
blaže še dandanes nekateri Homerjevi junaki. Gospoda pisatelja pa prosimo, naj se loti še Ilijade in potem morda Enejide.	Dr. Fr. L.
Feldmaršal grof Radecki. Sestavil Fr. N. V Ljubljani i8g3. 120. Str. 80. — Potovanje v Liliput. Poslovenil Vinko Bregar. V Ljubljani 18(j4. Str. 96. Cena zvezku po 20 kr. ■— Obe knjižici je izdala Giontinijeva založnica, ki obhaja letos 5 o letnico, odkar je v Ljubljani. Prva knjižica nam je ugajala po obliki in vsebini; prav primerna je za naš narod. Nekatere stvari so tudi povzete iz našega lista, ker smo mi o tem junaku pisali 1. 1892. Druga knjižica pa zaostaja po obliki in kaže mnogo jezikovnih in stilističnih napak, katerih je preveč, da bi jih naštevali. Sicer je pa predmet izbran pametno. Se malo uvoda za pojasnilo bi bilo treba.
Hrvaška književnost.
Elegija. Napisala Kristijana Solvejgs (kon-tesa Vojnovičeva). Mala osmerka. 39 str. — V drobni knjižici je razložila mlada pisateljica, daro-vita hčerka znanega Koste Vojnovica, bivajoča sedaj pri svojem soprogu v Chateau de la Sauge na Francoskem, lepo vrsto spominov, v katerih se zrcali pravi katoliški in domorodni duh. To so največ spomini onih srečnih let, katera je preživela kot gojenka v zagrebškem samostanu usmiljenih sester. Vendar je pa knjižica za pravo najlepši spominek njeni ljubljeni učiteljici Ignaciji Ber-natovič (roj. 9. mal. travna 1. 1846. v Vukovaru; umrli 6. mal. srpana 1. 1892. v Zagrebu). Dasi je ta izredna žena delovala v skromnosti in ponižnosti, kateri sta bili prirojeni njenemu blagemu značaju, vendar je bila več let duša samostanu, a njene vrline so se razglasile tudi izven samostanskih zidov. Živela je le za Boga in za svoje učiteljsko znanje in z redko ostroumnostjo je hitro spoznala srce vseh, s katerimi je občevala. Čuditi se moramo, kako odločno je premagala voljo svojih sta-rišev, kateri so ji branili v samostan, in vse svoje darove uporabila na korist drugih. Ni čudno, da jo je vse ljubilo in da ji je posvetila pisateljica to knjižico. V drugem delu se omenja tudi škof Strossmayer in njegov najlepši spomenik — djakovska stolnica. Omenja se, kako je rekel jedenkrat v svojem vinogradu, ko je čul lepo narodno pesem: „Ej, dokle toga imadosmo, ne propadosmo!" Žal, da je tukaj precej stavkov zaplenjenih. Ko gleda pisateljica grob sestre Ignacije in drugih pisateljic, spomni se tudi drugih slavnih grobov in popra-Šuje: „Zur je sve to, što ostane od one vruče Ilirske dobe ... što če hrvatska povijest bilježiti o sadašnjem vremenu." In ko Še je omenila nekatere žalostne pojave sedanjosti, završuje: „prava
se sloboda postizava vjerom u Boga i spoznanjem sebe, opčenitom pravednošču in pravednom obra-nom svojijeh svetinja ..."
Knjiga je res zrcalo pred vsem krščanske pa tudi domorodne duše pisateljičine, že dobro znane na hrvaškem književnem polju.	J. Barle.
Knjige ,,Matice Hrvaške".
Poviest srednjega vieka. Po najboljim pi-scima i?radio Franjo Valla. Drugi dio. Od Kar-loviča do cara Konrada II. (Od 68j. god. do god. lo3g. posl. Kr.). Sa kartoni toga ra^doblja. Zagreb i8g3. — Str. 326. Cena 2 gl.
Prof. F. Valla je spisal že prvi zvezek srednjega veka, o katerem smo govorili v 5. št. D. in Sv. 1. 1892. Rekli smo tamkaj, da se pisatelj ne drži navadne razdelitve, ampak se ravna po Duruyu in končuje prvo dobo s propadom merovejske vladarske hiše, ne pa s Karolom V., kakor drugi zgodovinarji. V drugem delu, ki obsega štiri knjige (4., 5., 6., 7.), nam opisuje zgodbe frankovske države pod zadnjimi Merovejci, pod Karoloviči in njih nasledniki do Konrada II. (1024 — 1039). Karlovičem je bil vzor osnovati v Evropi splošno jednotno in mogočno germansko-krščansko državo. Deloma se je to posrečilo Karolu V., k čemur je mnogo pripomogla tudi cerkev. Tako se je rodilo sveto rimsko cesarstvo, krog katerega se suče vsa evropska zgodovina srednjega veka. V resnici je ta jeden izmed najvažnejših dogodkov v srednjeveški zgodovini. — Krščanski svet je imel odslej dva poglavarja: cesar je bil posvetna, papež pa duhovna glava krščanstva.
Imel je ta dogodek dobre in slabe nasledke, zatorej ga tudi zgodovinarji različno presojajo. Največ je zaradi rimskega cesarstva trpela gotovo Italija; vendar pravi slavni italijanski zgodovinar Cezar Cantü: „Karol in papež Leon ostaneta dobrotnika Človeštva in sta nedolžna zaradi nezgod, ki so nastale, kadar se je j edinost in zloga, katero sta sklenila, premenila v nejedinost, ki je bila Škodljiva za obojno oblast (papeževo in cesarjevo), ne pa tako za človeštvo sploh." In: „Če je bilo potrebno, da se je Italija žrtvovala za srečo Evrope, naj njeni otroci ponosno prenašajo nesrečo svoje domovine; tisti pa, ki imajo od tega kak dobiček, naj ne bodo Italiji nehvaležni." V resnici: krščanska Evropa, pred vsem pa nemški narod, naj ima mnogo zahvale rimskemu cesarstvu. — Zdi se, da gospod pisatelj našega dela precej nepovoljno sodi o tem dogodku. Na str. 47. beremo; „Oba vrhovna poglavarja bi morala biti vedno složna. Tako je tudi bilo za Karola V. Toda le kratek čas je trajala ta sloga. Sčasoma je jelo cesarstvo slabeti, cerkev je pa postajala vedno močnejša. Česar za Karola, velikega vladarja in dobrotnika cerkve, papeži niti v mislih niso imeli, to so pozneje delali. Oni so dajali cesarjem cesarsko krono in so mislili, da
so gospodarji cesarstva, a cesarji da so njihove sluge. Tako je postala za cesarje cesarska krona danajski dar in izvor krvavih bojev, ki so se bili celi srednji vek, in sicer samo zaradi tega, je-li papež nad cesarjem ali ne."
Pisatelj je popolnoma prezrl, kolikega pomena je bilo rimsko cesarstvo v kulturnem oziru za zahodno Evropo, ker so po njem polbarbarski Germani prišli v dotiko s klasično Italijo. Njemu je pred očmi le to, da je rimsko cesarstvo bilo izvor neprestanih bojev med papeži in cesarji. Na isti strani in še bolj na str. 64. in 74. se izpodtika nad tem, da so si papeži prisvajali pravico potrjevati cesarje, dajati jim cesarsko krono, in da so se smatrali za gospodarje cesarstvu. Toda pisatelj bi se bil moral spomniti, da papeži niso potrjevali in kronali nemških kraljev, ampak rimske cesar j e, pa da je ideja „sv. rimskega cesarstva" nekaj drugega, kakor ideja starega pogansko-rimskega cesarstva. Prvič je sam papež podelil frankovskim kraljem naslov, čast in krono rimskih cesarjev, tedaj je gotovo imel neko pravico do nje tudi pozneje. — Drugič cesar ni bil samo vladar nemških dežel, ampak tudi Italije in celega krščanstva. Rimski cesarji so bili objednem varihi in branitelji krščanske vere in cerkve, torej nikakor ni moglo biti papežem vse jedno, kdo nosi cesarsko krono. „In to je", pravi že omenjeni zgodovinar Cantü, „kar mora pred vsem imeti pred očmi, kdor želi dobiti jasen pojem o zgodovini srednjega veka in ki hoče prav razumeti dogodke, ki se z vsakega drugega stališča zde samovoljni in samooblastni." — Po mnenju gosp. pisatelja so bili krivi srednjeveških bojev le papeži, ker so smatrali cesarje za „svoje robove". Ne vemo, kako so se te misli vteple v delo pisateljevo, ker se nikakor ne strinjajo ž njegovim duhom, ki se kaže drugod. — Cesarji kot taki niso bili nikakor vazali rimskih papežev. Zdi se, da je pisatelj s tem nekako označil stališče, s katerega misli razmotrivati poznejše srednjeveške dogodke. Če je res tako, obžalujemo, vendar za sedaj ne verujemo, ker pisatelj sam kaže v posameznih slučajih, da so si cesarji prisvajali cerkveno oblast in s tem provzročali razpor, z druge strani pa pogosto naglaša, kako blagodejno so vplivali papeži na razvoj evropskih narodov. Da je bilo tudi na rimski stolici nevrednih ljudij, nikdo ne taji in tudi pisatelj omenja to — zmerno pa dostojno. Delo Karola V. je jelo razpadati kmalu po njegovi smrti, v peti knjigi nam pisatelj pripoveduje o propadanju Karolove države pod njegovimi nasledniki in pa o barbarih tega časa: Normanih, Madjarih in Saracenih. Šesta knjiga obsega zgodovino Angleške (888—i i 08), Francije in Nemčije, ki si je zopet nekoliko opomogla pod močnimi vladarji iz saske hiše. Naposled razpravlja pisatelj v dveh poglavjih o družabnih razmerah in o kulturi te dobe. Res je deveti in deseti vek prav umazan list v
evropski zgodovini, kar ni čudo, ker se barbarski narodi niso dali tako hitro udomačiti in ker je zaradi neprestanih bojev moralo vse podivjati. Toda v ii. veku se začno duhovi vzbujati, barbarstvo se sicer še šopiri, vendar si želi reda, se začenja spoznavati in tako pripravljati pot napredku in omiki. Približuje se doba križarskih vojsk. — V sedmi knjigi nam podaje pisatelj najprej zgodovino grškega cesarstva od Leona III. (717 — 741) do cesarice Teodore (1054—1056). V grškem cesarstvu se je v tem času prigodilo nekaj, kar je velikanskega pomena v cerkveni in svetni zgodovini: bruhnil je žalostni cerkveni razkol med izhodom in zahodom. — Mislimo, da bi bil pisatelj moral natančneje pokazati in razložiti notranje vzroke cerkvenega razkola, ker po njegovem pripovedovanju se zdi, da je nastal le iz slučajnega prepira med Focijem in Nikolajem I., pa med Cerularijem in Leonom IX. To je bil le bližnji .povod, vzroki pa so mnogi in segajo globoko v zgodovino izhodnega cesarstva. Razven teh dveh cesarstev se javljajo na severu, jugu in izhodu tudi slovanske države. Hud in usoden boj morajo biti Slovani: na severu in zahodu z Nemci, na jugu in izhodu pa z grškim cesarstvom. Žalostna je zgodovina teh slovanskih držav: vidimo jih, kako hipoma nastajajo, visoko se povspenjajo, pa zopet propadajo. Na zahodu se vzdiguje češka in mo-ravska država; zlasti je poslednja obetala Slovanstvu lepo bodočnost, žal, da se to ni uresničilo. Prav govori pisatelj, ko pravi, da je tej nesreči največ kriva nepremišljena politika kneza Svetopolka. Opiral se je le na meč, preziral pa blagodejno apostolsko delovanje sv. Metodija in njegovih učencev, in vendar bi prav to bila najtrdnejša podlaga za njegovo državo. Kakor je Bonifacijevo delo velikanskega pomena za Nemce, tako bi bilo Metodijevo za Slovane, ko bi bil Svetopolk imel zmisel za kaj takega. — Po smrti Metodijevi morajo njegovi učenci bežati pred Svetopolkom in Nemci. Pisatelj pravi na str. 222., da je tudi papež Ivan (VIII.) pomagal razdirati delo Metodijevo, ker je kmalu po njegovi smrti izdal poslanico na Svetopolka, v kateri j ako hvali in priporoča zloglasnega Vihinga, zabranjuje slovansko bogoslužje in izreka celo prekletstvo nad Metodijem.
— Tukaj moramo nekaj opomniti. Nikakor ni bil tu Ivan VIII., ker ta je vladal od 1. 872. — 882., Metodij je pa umrl 1. 885. Pisatelj ima v mislih poslanico Štefana V. (VI,) (885 — 891), na katero se zlasti ruski razkolni pisatelji radi sklicujejo, hoteč dokazati, da rimska stolica nikdar ni bila prijazna Cirilu in Metodiju, niti v obče slovanskemu bogoslužju. Vendar celo življenje sv. bratov glasno in jasno govori proti temu, in tudi naš pisatelj kaj takega ne trdi. Vpraša se le, je-li res papež Štefan V. po smrti Metodijevi prepovedal slov. liturgijo in obsodil Metodija, kar bi se na podlagi krivih sporočil tudi lahko zgodilo; z drugimi besedami; je-li omenjena poslanica avtentičen in zanesljiv vir? A prav to je med učenjaki še nedognano. Poslanico je našel zgodovinar Wattenbach v knjižnici cistercij-skega samostana sv. Križa v Dolenji Avstriji in jo izdal 1. 1849. Dandanes misli večina učenjakov, da je ta poslanica podvržen spis — delo Vihin-govo. Ker še sedaj stvar ni dognana, bil bi se pisatelj lahko izognil tej točki v „občni" zgodovini. — Na izhodu in severoizhodu se javljata dve mogočni slovanski državi: Poljska in Rusija. Med južnimi Slovani se je posebno odlikovala v tem času Bolgarija, žal, da se je dala ujeti v bizantinske mreže, ki so jo ugonobile. V resnici slovanska zgodovina ni vesela, a še žalostnejša je za Slovenca, ker ne najde med slovanskimi državami več Slovencev. Sicer je tudi nam šele v tej dobi zapadlo solnce slobode in samostojnosti, vendar pisatelj v tem zvezku ne govori posebej o Slovencih, ker je našo žalostno usodo popisal že v prvem delu. Le o panonskih knezih govori v zvezi z moravsko državo. — Naposled še pripoveduje o prihodu Madjarov v Panonijo, o njihovih napadih in pa o pokrščevanju madjarskega naroda. V resnici, madjarska država je na lepi poti koncem te perijode. Dodani zemljevid bo pač slabo ustrezal čitateljem; trebalo bi mnogo večje karte, ali celo dveh. — Želimo, da bi g. pisatelj spretno in srečno dovršil težavno delo, zgodovino srednjega veka. Matica Hrvaška pa naj bi redno vsaj vsako drugo leto izdala zgodovinsko delo, sicer se bode preveč raztegnilo izdavanje občne zgodovine.	F.
Sj|)Q;iiteiiik ob ijifl tlo.leiiiski železnicL
V današnji številki opisujemo na drugem mestu glavno progo nove dolenjske železnice. Kakor se oziramo na vsak korak, na vsak napredek našega naroda, tako ne smemo prezreti veselega dogodka dne 27. kimovca lanskega leta, ko je šel slavnostni vlak iz Ljubljane v Kočevje, še manj pa letošnjega bližnjega dogodka, ko bo šel dne 30. t. m. slavnostni vlak iz Ljubljane v Novo mesto in Stražo. Da se ohrani v spominu, kako se je snovala in naposled zgradila ta železnica, podajemo čitateljem kratko njeno zgodovino, kakor jo je objavil „Slovenec" v št. 219. min. leta.
„Železnice, ki obstoje do šest desetletij, otvo-rile so narodom novo dobo njih razvoja. Kak obseg je železniška mreža dosegla na Kranjskem tekom 30 let, je znano našim Čitateljem, in gotovo ni daleč doba, ko bodo vse znamenitejše pokrajine naše dežele pretegnjene in zvezane s to mrežo. Povodom otvoritve dolenjskih železnic bode morda marsikoga zanimalo, ako v nastopnem navedemo skratka vse napore, korake in ukrepe v dosego in uresničenje toliko prepotrebne železniške proge iz Ljubljane do Novega mesta in Kočevja, katere prvi vlak bode dne 27. sept. radostno pozdravljala vzlasti dolenjska stran.
Dolenjske železnice bi danes lahko proslavljale svojo 25 letnico, tako dolgo vleklo se je to vprašanje o uresničenju tega vitalnega podjetja. Že 1. 1864. sprožila je kranjska trgovinska zbornica misel o gradnji gorenjskih in dolenjskih železnic. Deželni zbor kranjski ukrepal je o tem vprašanju 1. 1866. in iznova 1. 1868. Jako živahno se je za dolenjsko železnico agitovalo konci šestdesetih let. Tedanji predsednik trgovinske zbornice V. C. Supan — „oče kranjskih železnic" —- potezal se je goreče z besedo in peresom za gradnjo dolenjske in loške železnice.
Leta 1869. dne 13. marca je tedanji trgovinski minister Plener med drugimi železniškimi predlogami priporočal tudi gradnjo dolenjske železnice, toda že dne 29. aprila istega leta je vlada umaknila te predloge, dasi je kranjskemu deželnemu odboru naznanila, da se bode pečala z uresničenjem tega podjetja.
Leta 1872. vršil se je že tehniško-vojaški obhod te proge, toda prišlo je nesrečno leto 1873. in ž njim „krah", in vse nade splavale
so zopet po vodi, dasi sta finančni minister de Pretiš in trgovinski minister Banhans priznavala važnost te železnice, osobito pa podaljšanje do Karlo vca.
Istega leta je izdal V. C. Supan brošuro: ,Die Unterkrainer und Lacker Bahn', v kateri dokazuje potrebo dolenjske železnice.
V	jeseni 1. 1875. šlo je na Dunaj odposlanstvo in se predstavilo vsem ministrom, proseč gradnje dolenjske železnice na državne stroške, podalo se je celo pred cesarja, toda ostalo je vse pri samih obljubah.
L. 1877. ^ne 27- januvarija se je v državnem zboru iznova v daljšem govoru potezal gospod Schafler za to vitalno podjetje naše dežele, a to je bilo tudi vse; načrte, peticije in resolucije položili so — ad acta, v registraturo in ostalo je tako to vprašanje do 1. 1883.
V	seji dne 17. oktobra 1. 1883. naroČil je dež. zbor deželnemu odboru, naj sestavi odbor, kateremu bodi nalog skrbeti za izvršitev tega podjetja.
V	poletju 1. 1886. vršil se je komisijonalni obhod v Novomesto in Kočevje, a prevladali sta dve mnenji, jedni so zahtevali, naj se železnica gradi po Temeniški dolini, drugi zopet po Krški, odloČilo je končno vojno ministerstvo za Temeniško dolino.
V	Kočevju so se zopet ogrevali za progo
—	KoČevje-Rakek, osobito pokojna poslanca Faber in H. Kavčič. Končno je zmagala črta Ljubljana-Kočevje.
V	državnem zboru je to vprašanje zopet sprožil državni poslanec profesor g. S u k 1 j e , utemeljeval je v daljšem govoru dne 7. aprila 1. 1886. nujno potrebo železniške gradnje za dolenjsko stran in priporočal v tem oziru i resolucijo, ki je bila zadostno podprta in odka-zana budgetnemu odboru. Sekcijiski šef Pusswald je zlasti tedaj priporočal, da se podjetje mora naslanjati na kako praktično podstavo, s
—	peticijami se ne bode opomoglo. Skupni stroški te gradnje bili so tedaj proračunjeni na devet milijonov.
V	KoČevji so 1. 1886. prodali bratje Ranzin-gerji za 400.000 gld. trboveljski premogokopovi družbi svoj ogromni premogovnik, in s tem se je osiguralo za železnico tudi prevažanje cenenega premoga.
Glavna stvar vrtila se je odslej okolu denarnega vprašanja. Kranjski deželni zbor je soglasno pritrdil temu vprašanju in poveril do-tični konsorcij, naj se izjavi glede na potrebni deželni prispevek. L. 1887. se je v spomladnem zasedanju odločno potezal v državnem zboru poslanec g. V. Pfeifer kot zastopnik dolenjskih občin za gradnjo dolenjske železnice. L. 1888. mudil se je cesarski svetnik g. M urn i k na Dolenjskem in skliceval shode interesentov po do-tiČnih občinah, koder bode vodila železnica, toda vsi ti ukrepi bili so pozneje brez pomembe, ker se je mesto denarnih prispevkov za to železnico bilo sklenilo vpisovanje glavnih delnic.
V deželnozborski seji dne 19. oktobra 1888. poročal je g. Murnik o deželnem prispevku za dolenjske železnice, in ko so še poslanci baron Schwegel, Pfeifer in Suklje to zadevo priporočali, bil je odkazan predlog deželnemu odboru. Z deželnim zakonom osigurala je dežela kranjska za železniško gradnjo prispevek 500.000 gld. in od interesentov se je zahtevalo, naj vpišejo svoto 400.000 gld., a vzlic temu ni še podjetju prisijala rešilna zvezda.
Poslanec gospod profesor Suklje zahteval je v spomladnem zasedanju 1. 1889. v državnem zboru v obširnem govoru energično od vlade, naj tudi ona zdaj, ko je izvršen načrt, stori odločilen korak. Trgovinski minister tedaj ni obetal mnogo in se je izjavil nepovoljno.
Početkom 1. 1890. stopil je baron Schwegel železniškemu konsorciju na Čelo in vsa zadeva je iz akademiških razmotravanj prišla v prak-tiški tir.
Meseca svečana 1. 1890. potoval je poslanec Suklje, poslan od dotiČnega konsorcija, po Dolenjskem, da vredi pri interesentih vpisavanje glavinskih delnic za to podjetje; Schwegel je vodil vso zadevo na Dunaju, profesor Suklje pa po Dolenjskem. Občine in interesenti vpisali so v kratki dubi pol milijona gld.; v Kočevju je 109 interesentov vpisalo svoto 125.000 gld., knez Karol Auersperg 50.000 gld.
Temu trudu konsorcija se je posrečilo vse podjetje financirati — kako, tega seveda nas bo učila prihodnjost — državna uprava prevzela je glavnih delnic za dva in pol milijona, sedem in pol milijona glavniških delnic naj se pa speča med interesenti in na denarnem trgu.
Dalje se je trboveljska premogovna družba kot lastnica kočevskega premogovnika izjavila, da bode dodajala na leto državni, oziroma dolenjskim železnicam 100.000 ton premoga po ugodni ceni, čisti dobiček pripal bo torej podjetju.
Dne 28. aprila leta 1890. pa je predložil trgovinski minister Bacquehem v državnem zboru vladno predlogo glede na dolenjske železnice,
8. maja vršilo se je o tem načrtu posvetovanje in bili so vsprejeti vsi predlogi železniškega odseka. Dne 6. julija je Nj. Veličanstvo cesar potrdil zakonski načrt o železnici.
Dne 12. oktobra 1. 1890. je bila podpisana pogodba med generalnim vodstvom državnih železnic in trboveljsko premogovno družbo radi premoga.
Dne 27. in 28. aprila vršile so se v Ljubljani komisijonelne obravnave o številu, legi in naslovih prihodnjih postaj in postajališč.
Konsorcij je pa med to dobo marljivo deloval. Končno nam je še omeniti, da je gradnjo kočevske proge izvršila dunajska tvrdka Redlich & Berger pod vodstvom nadinženerja c. kr. državnih železnic, gospoda Fr. Klemenčiča."
Koliko nam bo v korist nova železnica, učila nas bo prihodnjost bolje, kakor nam pravi sedaj veselo upanje. To je pa gotovo, da jo morajo Dolenjci dobro porabljati, pa tudi ustavljati se nevarnostim, katere bodo prišle po železnici.
Železnica bode koristila Dolenjcem, če bodo imeli veliko blaga za na prodaj. Imeli ga bodo, če ga bodo pripravili. Zemljo bode treba obdelovati bolje in pridneje, kmetijstvo bode treba izboljšati in okrepčati, potem bode vsaj deloma ponehalo tugovanje o ubogi Dolenjski.
Obrtnost ob novi in glavni progi dolenjske železnice je jako neznatna; bolj razvita pa je ob kočevski progi. Tam treba torej začeti, ker brez obrtnosti ne more živeti, še manje pa bogateti dežela.
Prihajale pa bodo z železnico nevarnosti. Prva nevarnost je, da se naselijo nam neprijazni ptujci, pokupijo zemljišča, začno obrt in spravijo pod-se domače ljudi. Gotovo pride ta nevarnost: da bi jo le spoznali domačini ob pravem času! Naši ljudje — menda so taki vsi Slovenci — premalo cenijo zemljo in blago, preveč pa denar. Ptujec pride, ponudi za zemljo nekaj denarja, obeta to in ono, graja tisto, kar kupuje in preslepi domačina. Oh, da bi vendar ne prodajal svojih domačih tal in potem gledal, kako se ptujec bogati in košati na njegovi zemlji! Niti pedi zemlje prodati — to naj bi pomnil in izpolnjeval vsak slovenski posestnik. Če pa ni drugače, kakor da je treba prodati, naj vendar nihče ne proda ptujemu človeku. Za jednim ptujcem pride drugi in kmalu izpodrivajo domačine. Dandanes se je treba braniti po tej poti, ki je ne samo pravična, ampak tudi hvalevredna, ker večji narodi silijo med manjše in jih hočejo poteptati. Zato je treba paziti na vsako malenkost, da se ohranimo. Vsaka ped zemlje bodi nam draga zato, ker je naša, ker nam jo je Bog dal in smo torej dolžni braniti jo in varovati.	(Konec. 1