Gospodarske stvari. Nekaj črtic o sadju. Kar se ti6e okrajevspodnoStajarske dežele, torej naših slovenskih pokrajin, nam je ljubi Bog letos podelil še precej sadja. Imamo nekaj hrušek, za silo sliv ali češpljev, pa tudi jabolk nam ne primanjkuje. Vsaka vejica in vsako grmičje je kolikor toliko obloženo. Zve6er se že sliši, kako veselo ljudje tol6ejo in si delajo iz sadja sladko ter zdravo pija6o tolkec, mošt ali jabolčnik, kakor jo nekateri imenujejo. So namre6 nekatera vrsta jabelk, ki malo poprej dozorijo, kakor na pr. Šentjakobence, katerih razlo6ujemo dve vrsti, sladke in kisle, ki jih otroci že okoli sv. Jakoba radi pobirajo ali pa Šentlovrenke, ki okrog sv. Lovrenca dozore\ Sicer pa je ljudstvo mnenja, da je vsako sadje, ki po sv. Lovrencu odleti, dobro za mošt. Ker imamo torej letos nekaj sadja, kako bi ga naj porabili, da bi imeli kolikor mogo6e lep dobi6ek? Naj li prodamo jabolka ali jih porabimo za mošt ali jih posušimo? Tako se vpraša marsikateri kmet. Jaz pa raislim, da je najboljše. ako se držimo vsega tukaj naštetega. Vinska trta nam je sedaj na velikih mestih odrekla. Nekdaj tako lepe in slovite Slovenske gorice so skoraj suhe. Pred leti bogati vinski kraji od Rajhenburga do Brežic in Bizeljskega le polagoma okrevajo. Veselo petje kopa6ev in trga6ev je izginilo. Kjer so bile nekdaj gorice, so sedaj revne njive, travniki, tu in tam tudi sadunosniki. Ker nam torej sladke vinske kapljice primanjkuje, moramo gledati na drug način, da si pridelamo za gospodarstvo potrebne pija6e. In ta način je, da si naredimo dovolj dobrega sadjevca. Kako naj tega pridelujemo, da bo okusen in trpežen, ho6em danes le samo na kratko omeniti, ker moj nam je sedaj le samo ta, da se odlo6ite si narediti toliko pijače — namre6, kateri imate sadje ¦— da bodete izhajali ž njo dve ali tri leta, ker ne vemo, ako nam ljubi Bog tudi drugo leto da prirasti kakSen pecelj. Ni sicer moj namen odsvetovati, da bi se ne prodajalo sadje, nai le svet zve, da ima slovenska dežela žlahtno sadje — sevniško-brežka jabolka so že sedaj na dunajskem trgu znana kot najbolj okusna — ampak da bi ljudje gledali najbolj na svoj dobi6ek. Prekupci se že oglašajo ter pla6ujejo kg. po 4 kr. To je že nekaj, ker kmet mora imeti krajcarje za davek, obuvalo, obleko in drugo doma6o potrebo. Ako spravljate sadje za mošt, odpravite vse piškavo in gnjilo, ker gnjiloba naipoprej pokvari dobro pija6o. Da bi se jabolka na prostem kar na kupe sesipala in potem iz kupa grebla, ter tolkla kakor imajo nekateri navado, ne da bi se poprej prebrala, nikakor ne kaže, in tega tudi pameten gospodar storil ne bode. Kaj takšnega se ne sme storiti. Gnjiloba in listje naj se odstrani, boljša jabolka naj se stol6ejo, ker ta bodo dala naiokusnejši mošt, ki bo tudi par let trpežen, slabejše sadje pa se naj zopet skupaj stol6e, ter ta mošt sproti porabi, ker navadno ni trpe6, v za6etku pa je prav okusen in se tudi od boljšega ne razlo6uje. Dobro je, ako se ločijo hruSke in jabolka. Sladka jabolka se pa pri nas navadno ne porabijo za moSt, ampak ta rajše posušimo, ker se po zimi marsikaj rabi za pod zob. Seveda marsikaterokrat tudi ne kaže, vse tako strogo Io6iti, ako namre6 nimamo toliko hruSek, da bi se spla6alo, jih Io6iti od jabolk. Doma bo tudi mešanica dobro ugajala. Najbolj seveda se mora gledati na snažnost, da ne bodete, kakor sem že omenil, meSali gnjilobo in listje, ali pa, da bi spravljali pija6o v pokvarjene in plesnjive sode. Plesnjivost pokvari pija6o, Skoduje pa tudi zdravju. Dobra pija6a najde kupca, slabe pa ne bode pila tvoja družina, pa se je tudi ti ne bodeš veselil. Kar se sodov tiče, vam ho6em Se pozneje nekaj besed spregovoriti. Kolikor pa ho6ete sadja prodati, glejte, da se ne obtol6e in pokvari. Poškodovanega sadja kupci ne vsprejemajo ali pa le bolj po ceni. Kar se ti6e spravljanja sadja, prosim Vas, ne pokvarite preve6 vejevja in mladik, ker na takSen na6in drevje drugo leto ne more zopet obroditi. Za danes naj bo dovelj. Namen teh vrstic je, vas kmete vspodbuditi, da si naredite kolikor mogo6e veliko sadne pija6e, ker ako imate za doma te dovelj, bodete lahko prodali vinsko kapljico, ki bo letos, kakor sedaj kaže tudi dobra in bo imela svojo ceno. Naredite si pa tudi dobro, 6isto, snažno in zdravo pija6o, katero bodete radi pili sami in katere bodo tudi prijatelji veseli. Osnažite sadje, osnažite pa tudi sode. Kolikor pa mislite sadja prodati, glejte, da bo nepokvarjeno, ker takSno bo našlo vedno kupca, ki ga bo dobro plačal. Vedno pa glejte na svoi dobi6ek, ter si naredite letos doma dovolj pija6e, da vam ne bo treba v slabih letih drago pla6evati kakšne mešanice, ki vam pokvari zdravje. Torej Se enkrat, preskrbimo si dovolj dobre in zdrave sadne pija6e. Sejmi. Dne 3. sept. v Št. Ilju v Slov. gor., Ra6ah, Polj6anah, na Planini, v Brežicah. Dne 4. v St. Ilju v Slov. gor. Dne 5. v Št. Lovreneu pri Celju, Re6ah, Zibiki, pri Mariji Tinjski, Mozirje, Kamnici, Vuhredu, Mariboru na levem in desnem bregu Drave. Dne 6. v Št. Vidu pri Ptuju, IRadgoni. Dne 7. v Vojniku, Št. Jedrti nad LaSkim, v Lu6ah, Slivnici, Dobju, na Svetih gorah, v Imenem, Kapelah, Gornjemgradu. Dne 9. sept. na Spodnji Polskavi in v Apa6ah.