GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXIX - ŠT. 8 - 17. MAJ 1979 Celje - skladišče D-Per 214/1979 1119791041,8 COBISS e S|£e. SVOBODNA MENJAVA DELA DSSS S TOZD Delavci DSSS opravljajo dela in naloge za TOZD v svobodni menjavi dela s TOZD. S TOZD usklajeni letni plani dela določajo dela in naloge posameznih sektorjev in služb za posamezne TOZD. Vsako četrtletje delavci DSSS pripravijo poročilo o izvrševanju svojega plana dela, ki ga imenujemo tudi plan svobodne menjave dela DSSS. Od začetka uveljavljanja svobodne menjave dela DSSS v letu 1978 pa do danes, ko preverjamo rezultate prvega četrtletja leta 1979 so že opazni kvalitetni premiki v svobodni menjavi dela DSSS s TOZD, ki se kažejo v večji povezanosti DSSS in TOZD v vsakodnevnem sodelovanju na različnih nivojih. Iz poročil sektorjev in služb o njihovem delu za prvo četrtletje ugotavljamo, da je večina nalog administra-vtino rešenih, niso pa še vse zadovoljivo vsebinsko rešene, zato je tudi težko podati splošno oceno dela skupnih služba Da bi dosegli večjo učinkovitost skupnih služb, je bila dopolnjena notranja organizacija skupnih služb, ki po dopolnitvah močneje povezuje zelo razvejane službe v delovno povezane močnejše organizacijske enote, kar daje tudi kvalitetnejše osnove za bodoče sodelovanje oziroma izvrševanje plana svobodne menjave dela. V TOZD delavci v samoupravnih organih že razpravljajo o svobodni menjavi dela DSSS s TOZD in dajejo pobude za rešitev določenih nerešenih problemov v svobodni menjavi dela, ki jih bomo morali v prihodnjem obdobju razčistiti in doseči še večjo integriranost delavcev delovne skupnosti skupnih služb z delavci v TOZD na vseh nivojih medsebojnega sodelovanja pri reševanju del in nalog za TOZD. Poslovanje v mesecu aprilu 1979 v 000 din PROIZVODNJA PRODAJA plan izvršitev indeks plan izvršitev indeks Frite 7.574 6.606 87 8.173 8.632 106 Posoda 72.491 67.809 94 52.645 46.817 89 Radiatorji 14.697 10.607 72 13.681 10.438 76 Kotli 11.425 12.881 113 20.612 21.573 105 Odpreski 9.300 9.149 98 11.262 9.965 88 Orodjarna 4.226 3.974 94 4.226 3.974 94 Kontejner 22.144 22.826 103 24.317 15.213 63 TOBI 35.298 23.682 67 15.762 9.640 61 Vzdrževanje 12.294 11.773 96 12.294 11.773 96 ERC 986 1.124 114 986 1.124 114 SKUPAJ 190.435 170.431 89 163.958 139.149 85 Iz podatkov sledi, da tudi v mesecu aprilu nismo dosegli ne proizvodnje in ne prodaje. Edino TOZD Kotli so presegli plan proizvodnje; v radiatorjih smo planirali že nove prodajne cene, le-teh pa še sedaj nismo dobili, zaradi tega je tako nizek odstotek doseganja plana; podobno velja tudi za TOZD Frite, kjer so bile že v planu upoštevane nove cene, dobili jih pa še nismo. TOZD TOBI pa ni uspel realizirati planirane proizvodnje zaradi nedobavljenih regulatorjev in kompresorjev. Za TOZD Vzdrževanje so podatki ocenejni in bo leta višja za realizacijo nadur v mesecu aprilu. Podatki o doseženi realizaciji so še slabši, res je, da se delno še kaže nesezona, vendar s komaj 80 % doseženo prodajo se ne moremo zadovoljiti. VSEBINA: Dejavnost sindikata EMO — str. 2 Dejavnost občinske skupščine Celje — str. 4 Razdelitev stanovanj — str. 5 Raziskovalno delo v EMO — str. 6 Letovanje v Crikvenici str. 7 V 85. letih obstoja si je DO EMO pridobila številne poslovne partnerje in prijatelje doma in v inozemstvu. Zato je prejela že mnoga priznanja. Na gornji sliki je priznanje znane DO FERROMOTO ob njeni 25-letnici. OSREDNJA KNJ. CELJE Sindikalna organizad ja v EMO Ko analiziramo sindikalno organiziranost in delovanje sindikata v naši delovni organizaciji, lahko ugotavljamo, da smo organizirani v skladu s Statutom ZZS in z vsemi dokumenti, ki obravnavajo sindikalno delovanje. U-gotovitev, . da ‘imamo v vseh TOZD OOS, v TOZD POSODA pa tri OOS, ki so povezane v KOOS TOZD POSODA. Nadalje je potrebno poudariti, da imamo 226 sindikalnih skupin. Na nivoju DO deluje KOOS kot koordinator sindikalnega delovanja v DO EMO. Delovanje, oziroma aktivnost KOOS usmerja predsedstvo KOOS, ki ga sestavljajo vsi predsedniki OOS TOZD. Iz take organizacijske sheme in povezave med OOS in KOOS je razvidno, da bi moralo sindikalno delo v naši DO imeti več pozitivnih rezultatov pri svojem delu, skratka lahko bi bila aktivnost na vseh področjih našega dela večja in bolj učinkovita. O delu in aktivnosti predsedstva KOOS bi veljalo ugotoviti, da to koordinacijsko telo aktivno dela, sproti rešuje zastavljene naloge, dogovarja o akcijah in se aktivno vključuje in povezuje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji. Tudi na področju samoupravljanja v naši DO je prisotnost in aktivnost predstavnikov KOOS zadovoljiva in se vedno zagovarjajo stališča, dogovorjena na predsedstvu KOOS. Deveti kongres ZSS je v preteklem letu osvojil nove oblike organiziranosti v sindikatih in dal največji poudarek prav OOZS. V osnovnih organizacijah mora biti in se mora odvijati vsa aktivnost na vseh področjih sindikalne aktivnosti, KOOS pa mora biti samo koordinator dela. Na tem področju pa moramo biti kritični in ugotoviti, da OOS v temeljnih organizacijah povsod ne opravljajo svojega dela tako, kot je v dokumentih zapisano. Sindikalne skupine so sicer formalno organizirane, vendar niso povsod o-snovna celica in osnovno telo, ki mora razpravljati o vseh problemih, ki so pomembni za delavca. V mnogih delovnih sredinah delavci niti ne vedo, kdo je njihov vodja sindikalne skupine, sigurno iz take delovne sredine ne moremo pričakovati, da bodo delavci razpravljali o svojem delu in rezultatih dela, o boljšem gospodarjenju. V takih sredinah torej ni mogoče uporabljati tisto znano in pomembno sindikalno geslo »NIČ BREZ SINDIKATA, KAR JE POMEMBNEGA ZA DELAVCA«. V mnogih sredinah oziroma sindikalnih skupinah delavci razpravljajo o pomembnih odločitvah, vendar odločitve niso napisane in se ne ve o čem se je razpravljalo in kakšni so zaključki. Vse to zgovorno dokazuje, da OOZS ne delujejo, oziroma niso dovolj organizirane. Seveda velja tudi tu izpostaviti nekatere OOZS, katere pa zelo dobro delujejo, kot npr. OOS TOZD RADIATORJI, VZDRŽEVANJE itd. Aktivnost samih predsednikov OOZS v posameznih TOZD še vedno ni takšna, kakršna bi morala biti. Prisotnost predsednikov na sejah predsedstva KOOS je mnogokrat porazna, posebno je potrebno poudariti, da prisotnost predstavnika OOZS TOZD EMO-KONTEJNER ni bila zadovoljiva v letu 1978 in je predsedstvo o tem že razpravljalo. Prisotnost predstavnikov OOZS na aktivu predsednikov, katere sklicuje Občinski sindikalni svet ZSS Celje je tudi v popolni meri nezadovoljiva, vendar te ugotovitve ne veljajo za vse sredine. Razvidno je, da tam, kjer so OOZS aktivne, je tudi delo pozitivno in tudi organiziranost na »primerni« višini. Ko kritično ocenjujemo delovanje OOZS v TOZD in v DO EMO, ne smemo mimo ugotavljanja, da so pogoji dela posameznih funkcionarjev mnogokrat nemogoči. Naj naštejem nekaj bolj perečih problemov: 1. Dvoizmensko delo predsednikov OOZS — ta problem je prisoten predvsem v TOZD POSODA. 2. Preobremenjenost posameznih predsednikov OOZS — to je prisotno povsod tam, kjer delo ni organizirano oziroma razdeljeno in vsa dela oziroma akcije bremenijo samo predsednika. 3. Mnogo predsednikov je zaposlenih na takih delovnih mestih, kjer delovni proces zahteva prisotnost delavca vseh osem ur. 4. Po izjavah nekaterih predsednikov OOZS prihaja tudi do nerazumevanja med funkcionarji in neposrednimi vodji ne posameznih DM. Te relacije bo potrebno uskladiti. Zavedati se moramo, da je politično delo sestavni del delovnega procesa. Na teh področjih je potrebno skupaj z ZK in vsemi družbenopolitičnimi organizacijami temeljito ugotoviti, kje do takih primerov prihaja in jih takoj odpraviti. V skladu s Statutom ZZS in smernicami o delovanju sindikata je potrebno na predsedstvu KOOS v DO storiti naslednje: 1. Takoj naj OOZS v vseh TOZD aktivno pričnejo s koordiniranim delom z vsemi DPO v TOZD. 2. V vseh OOZS v TOZD poživiti delo sindikalnih skupin in preveriti, če ima vsaka skupina vodjo, po potrebi pa še organizirati nove skupine, kjer to narekuje delovni proces. 3. Vse zapisnike sej IO OOZS pošiljati KOOS. 4. Obvezno je v doglednem času pred sejo predsedstva KOOS posredovati delegatom dnevni red, da lahko delegat na predsedstvu zagovarja in prenaša mnenje in odločitve svoje sredine. 5. V cilju, da se izognemo fo-rumskemu delu KOOS, morajo vse akcije in predlogi izhajati iz OOS TOZD, kajti obveščenost in pobude, katere prihajajo iz zunanjih institucij, prihajajo največkrat direktno v OOZS TOZD. 6. Potrebno je takoj z vso resnostjo poživiti' delo komisij pri KOOS DO, le tako bo možno probleme pozitivno reševati in hkrati bodo stališča sindikata do aktualnih tem jasna in bodo doživela široko podporo. Sekretar KOOS DO EMO Slavko ADAMIČ Zasluženo priznanje Stevo Pratnekar: »Naš delegatski sistem moramo nenehno krepiti in ustvarjati najboljše pogoje za njegovo brezhibno delovanje ...« Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Celju podeljuje vsako leto odličje sindikatov SREBRNI ZNAK ZSS delovnim organizacijam in posameznikom. Tako je tudi letos podelilo ta znak petim osnovnim organizacijam sindikata v TOZD in petindvajsetim članom sindikalne organizacije. Med temi so tudi trije naši in to: Slava Podpečan iz TOZD tovarna posode, Milan Ramšak iz TOZD tovarna radiatorjev in Stevo Pratnekar iz delovne skupnosti skupnih služb. Vsem so bila podeljena ta odličja na svečanostih ob prvem maju. Ob razgovoru z našimi odlikovanci smo ugotovili, da smatrajo to odličje ne le kot priznanje njim samim, temveč tudi kot priznanje ostalim članom sindikalne organizacije, ki v okviru svojega programa v TOZD uspešno deluje. Slava Podpečan: »V naši samoupravni družbi je bilo rešenih mnogo socialnih problemov žena, vendar se novi problemi še odpirajo in moramo biti nanje bolj pozorni...« Milan Ramšak: »Po mojem mišljenju je potrebno še veliko prizadevanja za uresničitev določil zakona o združenem delu ...« Smotrno izkoriščanje delovnega časa v jedilnici dne 5. maja 1979 ob 9.20 Nove spremembe Skupna komisija udeležencev za izvajanje samoupravnega sporazuma O skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo delavcev kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti SR Slovenije je poslala delovnim organizacijam predlog sprememb osnutka samoupravnega sporazuma, ki ga omenjamo. Spremembe so dokaj obširne in tudi rok razprave je kratek, tako da jih ne moremo v celoti objaviti. Objavljamo le pre-' gled dovoljenih zneskov v letu 1979. Znesek Naziv Kriterij Osnova v din 1979 Osebni dohodki pripravnikov popr. mes. neto — s srednjo izobrazbo najmanj 62 % OD na zap. v gosp. SRS 3.446 največ 73 % I—IX/78 — 4.057 — z višjo izobrazbo najmanj 83 % din 5.558 4.613 največ 94 °/o 5.224 — z visoko izobrazbo najmanj 100 % 5.558 največ 110 % 6.114 Deljen delovni čas, če prekinitev delovnega časa traja: — eno do dve uri največ 8 445 — dve in več ur Dnevnice za službena največ 16 889 potovanja v državi in stroški prenočevanja — od 8 do 12 ur največ 3 %> 167 — nad 12 ur — stroški prenočevanja največ 4,5 °/o 250 z računom največ 5,5 % 306 — stroški prenočevanja največ 2,2 % brez računa 122 — znižana dnevnica 6— 8 ur največ 2,2% 122 Kilometrina največ 30 % cena 2,75 super bencina — 9,15 Terenski dodatek največ 2 % popr. mes. neto OD na zap. v gosp. SRS I—IX/79 — din 5.558 III Nadomestilo za ločeno 2223 življenje Povračilo stroškov za največ 40 % popr. mes neto prihod na delo in odhod OD na zap. v z dela gosp. SRS I—IX/78 — — delavec prispeva samnajmanj 1 % din 5.588 55,60 — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev največ 10 °/o cena super bencina 9,15 dia 0,90 Hegres za prehrano med delom največ 8 % OD/zap. v gosp. SRS I.—IX./78 445 Nagrade učencev z učno pogodbo — I. letnik 20% 1.112 — II. letnik 25% 1.389 — III.- letnik — obvezna in dodatna 30 % 1.667 nagrada skupaj največ 60 % 3.335 Nagrade učencem in študentom na praksi najmanj 20 % 1.112 največ 60 % 3.335 Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe — ob minimalnem največ 100 % 5.558 poslov, uspehu največ 75 % 4.168 Regres za letni dopust — oblikovanje sredstev v višini največ 45 % 2.501 N.agrade za delo ob najmanj 2 OD popr. mes. neto 11.460 upokojitvi največ 3 OD OD za zap. v gosp. SRS — 5.730 17.190 Nagrade ob delovnih jubilejih —r za 10 let delovne največ 60 % 3.335 dobe s — za 20 let največ 90 % 5.002 — za 30 let največ 120 % 6.670 Sprememba samoupravnih aktov V Emajlircu smo vedno seznanjali naše bralce o spremembah in dopolnitvah splošnih samoupravnih aktov. Skoraj vse sprejete akte smo objavili v prilogi ali pa. je naše uredništvo izdalo posebne brošure. Tudi sedaj so na vidiku nekatere spremembe naslednjih samoupravnih splošnih aktov: — statutov TOZD, delovne skupnosti in statuta delovne organizacije, . — samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v TOZD, — samoupravnega sporazuma o združevanju v DO EMO, — pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Vse te spremembe je pripravil vodja pravne službe Anton Rojec, dipl. iur., ki je za sejo izvršnega odbora DS EMO napisal obrazložitev, zakaj take spremembe nastajajo. O njih bo razpravljal izvršni odbor ter potem dal v javno razpravo, da bo vsak član delovne skupnosti EMO z njimi seznanjen in bo imel vsestransko možnost za morebitne pripombe in dodatne predloge. Obrazložitev o teh spremembah, ki jo je napisal Anton Rojec, objavljamo v celoti z namenom, da bodo člani delovne skupnosti obveščeni o pripravljenih spremembah, ki jih bodo prejeli v razpravo ter pozneje o njih odločali na referendumu. Predlagane spremembe narekujejo tekoče potrebe pri poslovanju temeljnih organizacij, DS, kakor tudi DO kot celote. V obdobju po sprejemu teh splošnih aktov so se določena vprašanja razčistila in je glede njih svoje izoblikovala tudi praksa po izvajanju zakona o združenem delu. Spremembe se nanašajo na dejavnost temeljnih organizacij in dejavnost delovne organizacije. V tem primeru gre samo za usklajevanje z nomenklaturo dejavnosti in gre torej za formalne spremembe. V zvezi s tem vprašanjem je potrebno spreminjati 5. člene samoupravnih sporazumov o združevanju delavcev v TOZD, 12. člene stautov TOZD, 5. in 12. člene samoupravnega sporazuma o združevanju v EMO in 8. člen statuta delovne organizacije. Druga sprememba se nanaša na ureditev vprašanja delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor- nostmi. To vprašanje se je reševalo v 28., 29. in 30. členu samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD oziroma tem ustreznim členom ter 49. členu statuta delovne skupnosti. Krog delavcev je bil zastavljen preširoko, kar ne ustreza niti potrebam poslovanja niti tako širok krog ne predvideva zakonodaja. Zato se krog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD zoži le na direktorje TOZD, v TOZD tovarna posode še na vodjo tehnično proizvodnega sektorja in vodjo komercialnega sektorja, v skupnih službah pa poleg vodje SS še ne pomočnike generalnega direktorja DO, vodje sektorjev, vodjo marketing službe, vodjo zunanje trgovine, vodjo nabavne službe, vodjo posebne finančne službe in vodjo pravne službe. Takšno ureditev narekujejo v skupnih službah tako na novo zastavljena organizacija kot tudi samostojen značaj gornjih služb. V tej zvezi se naj vprašanje teh delavcev rešuje samo v statutih, nov člen 14/a oziroma 49. člen statuta delovne skupnosti, zadevni členi v samoupravnih sporazumih pa se črtajo. V statutih TOZD je potrebno še jasneje opredeliti odgovornost TOZD za obveznosti ostalih TOZD, kar narekuje sprememba 7. člena. V dosedanjem delu se je pokazala potreba natančnejše ureditve postopka sprejemanja splošnih aktov, iz te zahteve izhaja sprememba k 116/a členu statutov in 186/a členu statuta delovne organizacije. V statutu delovne skupnosti je še dalje uskladiti 12. člen, ki postavlja makro organizacijo delovne skupnosti. Vsa gornja vprašanja so vprašanja, glede katerih se odloča na referendumu, pa so iz tega razloga zbrana skupaj, da bi se o njih odločalo na enem referendumu. Sem sodijo še vprašanja s področja izpopolnitve splošnih aktov o nagrajevanju, ki ijh podaja organizacijska služba. Predvideva se, da bi bil postopek glede gornjih vprašanj izpeljan v mesecu maju in juniju, tako da bi se referendum razpisal za drugo polovico meseca junija. V jedilnici dne 5. maja 1979 ob 9.20 Dejavnost občinske skupščine V torek, dne 8. maja je bila skupna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri so med drugim delegati obravnavali in odločali o naslednjem: — ocena izvajanja srednjeročnega plana občine Celje za obdobje 1976—1980, — poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu, — poročilu o izvajanju ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne Celje, — družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, — družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Na dnevnem redu je bilo še več drugih vprašanj, o katerih je pristojna sklepati občinska skupščina. Ce iz obravnavanega gradiva izlušimo nekaj podatkov, so interesantni podatki o primerjavi podatkov gospodarskega razvoja v regiji in republiki. v 000 dolarjih Skupaj Zahod. države Social. države Dežele v razvoju izvoz 57.033 24.069 29.438 3.526 struktura v % 100,0 42,2 51,6 6,2 uvoz reprod. materiala 58.165 38.117 12.844 7.204 struktura v % 100,0 65,5 22,1 12,4 uvoz invest. opreme 9.406 9.354 52 — struktura v % 100,0 99,4 0,6 — skupaj uvoz 67.571 47.471 12.896 7.204 struktura v % 100,0 70,2 19,1 10,7 saldo menjave (skupaj) — 10.538 — 23.402 + 16.542 — 3.678 delež pokrivanja uvoz z izvoz, v % 84,4 50,7 228,3 48,9 Za cpredeBtev gospodarskih rezultatov v občini je precejšnjega pomena tudi njihova primerjava s podobnimi rezultati v regiji in republiki, zato podajamo te primerjave za nekatere najpomembnejše kazalce razvoja: Celotni prihodek (korigirani) je v občini Celje porastel v letu 1978 za 24 % v primerjavi z letom 1977, v regiji za 36 % in v republiki za 21 %. Najvišji porast celotnega prihodka v regiji je v letu 1978 izkazovala občina Velenje (+ 21 %). Dohodek (korigirani) je porastel v občini Celje za 28 %, v regiji za 34 % in v republiki za 37 odstotkov. Najvišji porast dohodka je imela občina Velenje (+ 50 odstotkov), najnižjega pa občina . Laško (+ 19 %). Porabljena sredstva (korigirani) so se v občini Celje povečala za 24 % v primerjavi z letom 1977, v regiji za 36 % in v SRS za 20 odstotkov. Najvišji porast beleži občina Velenje (+69%) in najnižjega občina Mozirje (+17%). Cisti dohodek je v občini Celje porastel za 31 %, v regiji za 36 % in v republiki za 30 %. Najvišji porast ČD imata občini Velenje in Šentjur (+50% in +49%), naj nižjega pa občina Laško (+ 23 odstotkov). V občini Celje so sredstva za reprodukcijo porasla za 36 %, v regiji za 38 % in v SRS za 29 %. Najbolj so porasla v občini Šentjur za 88 % in najmanj v občini Laško za 11 %. Krediti za OS so v občini Celje porasli za 19 %, v regiji za 8 % in v republiki za 32 %. Najbolj so porasli v občini Slovenske Konjice za 59 %, najmanj pa v občini Mozirje, kjer so se celo zmanjšali za 22%, v primerjavi z letom 1977. Krediti za obratna sredstva pa so v občini Celje porasli za 4 %, v regiji za 31 % in v SRS za 16 odstotkov. Najbolj so porasli v občini Velenje za 61 % in najmanj v občini Laško za 3 %. Število zaposlenih se je v občini Celje povečalo za 4 % v primerjavi z letom 1977, v regiji za 5 % in v SRS za 4 %. V regiji i-mata najvišjo stopnjo zaposlovanja občini Slovenske Konjice in Šentjur (+10%), najrfianjšo pa občina Mozirje, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 3 % v primerjavi z letom 1977. Izvoz je bil v občini Celje večji za 20 %, v regiji za 28 % in v SRS za 9 %. Najvišji porast izvoza beleži občina Slovenske Konjice (+ 49%), najmanjši pa občina Šentjur (+11 %). Doseženi dohodek na delavca je bil v občini Celje 189.607 din, v regiji 192.733 din in v SRS 194.511 din. Najvišji dohodek na delavca je dosegla občina Slovenske Konjice z 227.883 din, najnižjega pa občina Laško 169.743 din. Zanimivi so tudi podatki za naše samoupravljalce o gibanju izvoza v letu 1978, iz katerih je razvidno, koliko si tudi EMO prizadeva za izvoz. Izvoz industrijskih organizacij združenega dela je v preteklem letu potekal vseskozi ugodno v primerjavi z dosežki leta 1977. Njegov obseg je bil posebno visok v zadnjem četrtletju, ko je dosegel preko 18 milijonov dolarjev, ali skoraj tretjino celotne realizacije. Ta je ob koncu leta kar za 19,7 % presegla izvozne rezultate leta 1977, močno pa tudi predvidevanja po resoluciji za leto 1978. S takšnim povečanjem izvoza v lanskem letu se je nekoliko zmanjšala občutna stagnacija na tem področju v prejšnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja. Kljub povečanim rezultatom pa delovne organizacije niso dosegle njihovih visoko planiranih obveznosti za leto 1978 in so za njimi zaostale skoraj za 10 odstotkov. Pregled izvoza delovnih organizacij je naslednji: Iz pregleda vidimo, da imamo v občini velik negativni saldo z zahodnimi državami, visok presežek izvoza nad uvozom pa z vzhodnimi socialističnimi državami. Zanimivo je, da je saldo zunanjetrgovinske menjave negativen tudi z deželami v razvoju, kamor naše delovne organizacije še vse premalo izvažajo, manj od polovice vrednosti kupljenih surovin na teh področjih, od koder uvažajo v glavnem le tri delovne organizacije: LIK Savinja, Železarna Štore in Cinkarna. Izgube v TOZD V Celju so v letu 1978 poslovale z izgubo naslednje TOZD: v 000 din DO oziroma TOZD Štev. zaposl. Višina izgube Način pokrivanja 1. CC — TOZD 293 642 pokrito iz rezervn. TiO’ sklada v DO 2. ZŠ — TOZD Tovarna traktorjev 221 24,929 pokrito iz rezervn. sklada drugih TOZD v DO v višini 16.633 in FIAT 8.266 3. EMO — TOZD Posoda 1800 4,647 pokrito iz rezervn. sklada ostalih TOZD v DO 4. EMO — TOZD Kontejner 5. TOPER — TOZD Trženje 309 16,817 pokrito iz rezervn. sklada TOZD in skup. rezerv v DO pokrito iz rezervn. sklada TOZD in ostalih TOZD v DO 6. TOPER — TOZD Modni s. 22 44 pokrito iz rezervn. skl. TOZD 7. HMEZAD — TOZD Mlekarne 202 2,358 pokrito iz rezervn. skl. TOZD 8. Dijaška kuhinja srednjih šol 5 12 pokrito iz rezervn. skl. DO v tisoč amer, dolarjev 1977 1978 Indeks Plan 78 % izvrš. planov 62,8 Želez. Štore 5.811 8.505 146,4 13.540 Cinkarna 20.388 21.831 107,1 23.248 93,9 EMO 6.825 9.307 136,4 10.919 85,2 Libela 2.043 739 36,2 850 86,9 Žična 55 256 465,5 329 77,9 Klima 21 356 1695,2 AERO 1.608 2.104 130,8 1.666 126,3 ETOL-IFF 2.356 4.989 211,8 2.466 202,3 Ljubečna 32 60 187,5 82 73,2 LIK Savinja Metka — TOZD 3.600 4.095 113,8 4.015 102,0 prcizv. tkanin 427 553 129,5 320 172,8 Toper 2.823 2.246 79,6 2.867 78,3 TVO Škofja vas KK HMEZAD — — 43 — — — TOZD Mesnine Zlatarne — 127 775 610,2 1.834 42,3 TOZD Zlatarna 1542 1.174 16,1 962 122,0 SKUP. INDUST. 47.658 57.033 119,7 63.098 90,4 Po razpoložljivih podatkih industrijskih organizacij je izvoz v občini lani dosegel primerjalno u-godnejše rezultate, saj se je njegov delež v okviru Slovenije povečal od 5,1 % v letu 1978. Boljši kot v republiškem merilu je tudi delež pokrivanja uvoza z izvozom, ki je lani po podatkih v ob- čini znašal 84,4 %, v Sloveniji pa 63,6 %. Nižji odstotek pokrivanja je predvsem v Aeru, lani tudi zaradi večjega uvoza investicijske opreme in v Zlatarnah. Dajemo naslednji skupni pregled usmeritve izvoza in uvoza ter njegovega pokrivanja v industriji leta 1978. Skupaj je bilo torej ca. 51,8 milijonov izgube. Omenjene TOZD so s strokovnimi službami že pristopile k odpravljanju vzrokov izgub in so že ali pa bodo v najkrajšem času izdelali natančne programe z opredeljenimi nosilci in roki za odpravo pomanjkljivosti. Posebno to velja za EMO — TOZD Posoda in TOZD Kontejnerji, kjer bomo oblikovali tudi družbeni svet in Železarna Štore — TOZD Traktorji, kjer je potrebno urediti predvsem kooperantske odnose s tujimi in domačimi partnerji. Skoraj enak poudarek je bil dan tudi tistim delovnim sredinam, ki so poslovale na robu rentabilnosti. Zaradi hitrega spreminjanja pogojev gospodarjenja lahko pridejo te OZD kmalu v izgubo. Zato je neobhodno sproti analizirati pogoje in rezultate gospodarjenja in tudi hitro ukrepati. Seja stanovanjskega odbora Veliko je prošnikov za stanovanje, malo pa je razpoložljivih stanovanj. Zaradi tega ima stanovanjski odbor velike težave pri dodelitvi stanovanj in se mora ravnati strogo po določenih kriterijih. Na zadnji seji v mesecu aprilu je stanovanjski odbor dodelil nekaj stanovanj upravičencem. Iz obširnega zapisnika je razvidno, da ni imel lahkega dela. Njegove sklepe objavljamo v celoti, tako da bo vsak član delovne skupnosti EMO seznanjen z delom tega samoupravnega organa. Na dnevnem redu je bilo več točk. Med temi razdelitev novih in izpraznjenih stanovanj, razne prošnje in pritožbe, plan formiranja in porabe finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo in druge zadeve. Sicer pa je najbolje, da prečitate sklepe, ki jih kot že rečeno v celoti objavljamo. Sklepi 12. redne seje stanovanjskega odbora: 1. V Novi vasi se dodelijo stanovanja naslednjim upravičencem: Jerman Pavle dvosobno št. 1/P Jeftič Miloš dvosobno 5/1 Petek Vekoslava dvosobno 14/IV Podgoršek Franc dvosobno 20/VI Poljanšek Rado dvosobno 26/VIII Ivančič Zmago dvosobno 32/IX Koštomaj Franc enoinpolsobno 12/III Črnič Marija enoinpolsobno 18/III Čretnik Jože enoinpolsobno 24/VII Knez Tomislav dveinpolsobno 591X1 sofinanciranje DO Aero Izpraznjena stanovanja se dodelijo naslednjim upravičencem: Žibret Rudi dvosobno 70 m2 Delavska 12 Slatinek Marija enosobno 32 m2 Ul. 29. novembra Černejšek Stanko garsonjera 24 m2 Ul. 29 novembra Javšovec Roman garsonjera 24 m2 Ul. 29. novembra Ojstršek Franc garsonjera 32 m2 Vodnikova 3 Mahnič Viktorija dvosobno 52 m2 Ul. Fr. žrt. 34 Gašperlin Marija enosobno 46 m2 Delavska 18 Poljšak Rafko dvosobno 52 m2 Čopova 3 Na predlog socialne službe se dodeljuje nekonfortna stanovanja kot začasno naslednjim upravičencem: Lutoli Fetah soba 8 m2 Kovinarska 3 Ha j miti Ha j ruš soba, kuhinja 30 m2 Zidanškova 13 a Podmejnik Marjana 15 m2 Aškerčeva 2 Oprešnik Srečko 14 m2 Delavska 20 Žerak Cvetka 30 m2 Jurčičeva 5 1. Prošnji Hermana Gabra ze odplačilo dolgoročnega posojilna na srednjeročno se ugodi. Finančna služba napravi nov izračun odplačila zaradi odhoda iz podjetja. Prošnji Štefana Jevšinka za prenos dolgoročnega posojila na ženo Ljubico Ješinek, zaradi odhoda iz DO, se ugodi. 2. Na dopis Kovinotehne Celje za sofinanciranje pri nakupu stanovanja za družino Dušana Opreš-nika se odgovori, v kolikor Kovinotehna sama reši ta problem, bo DO EMO rešila problem družine Hauko, za sofinanciranje v letu 1979 nimamo finančnih sredstev. 3. Prošnji Jožeta Polajžerja za zamenjavo stanovanja ni moč ugoditi, zamenjava bo prišla v poštev, ko bo dosegel vrstni red po prednostni listi, takrat se bo tudi pristopilo k razgovoru z Bolnico Celje o ponovni skupni rešitvi stanovanjskega vprašanja. 4. Prošnji Draga Glinška za zamenjavo stanovanja ni moč ugoditi, ker ni na prednostni listi. Prošnji Dragice Tofant za zamenjavo stanovanja mimo prednostne liste ni moč ugoditi. Zamenjava se bo iskala med upra- vičenci do stanovanja iz prednostne liste, v kolikor bi bila o-bojestranska pripravljenost za zamenjavo. Prošnji Jerneja Krofliča za soglasje zamenjave' dosedanjega stanovanja z občinskim stanovanjskim fondom se ne ugodi. Zamenjava bo izvršena ob nakupu stanovanj od strani DO EMO. 5. Stanovanjski odbor je v prisotnosti Dušana Jančiča obravnaval pritožbo na način reševanja njegovega stanovanjskega vprašanja. Ugotovljeno je, da se je njegova prošnja od komisije za točkovanje upoštevala kot za vse ostale prosilce po določenih kriterijih in je na prednostni listi na 49. mestu za dodelitev stanovanja. Priporočilo vodstva TOZD vzdrževanje za uvrstitev na prednostno listo deficitarnih kadrov je bilo rta osnovi predhodne o-bravnave na stanovanjskem odboru, dne 15. 3. 1978 pa smo priporočilo odstopili kadrovski službi, da po 13. členu samoupravnega sporazuma izdela predlog in ga posreduje v potrditev storkov-nemu kolegiju in DS DO. Zakaj ni uvrščen na listo deficitarnih kadrov, stanovanjskemu odboru ni znano. Tov. Jančiča si napoti v kadrovsko službo, ki mu naj da pojasnilo v zvezi uvrstitve med upravičence do stanovanja iz naslova deficitarnega kadra. 6. Stanovanjski odbor je razpravljal o predloženem predlogu pla- — formiranje — viri — poraba — sredstva TOZD Tobi — Ostanek za nakup stanovanj in za indiv. gradnjo Ostanek razpoložljivih sredstev je zaradi podražitve že kupljenih stanovanj v letu 1978 tako minimalen, zato je sklep stanovanjskega odbora, da se ostanek sredstev rezervira kot polog za nakup novih stanovanj v VI. natečaju, katerega bo razpisala Sa- SEJA Nedavno tega je bila seja našega novo ustanovljenega rekreativno športnega društva, ki jo je sklical in vodil predsednik odbora Franci Gazvoda, ki se zelo zavzema za večji razmah športne dejavnosti med člani delovne skupnosti EMO. O pomenu društva smo že precej pisali kakor tudi o njegovem programu. Najbolje bo, da objavimo sklepe te seje, tako kot so bili sprejeti, da bo vsak član delovne skupnosti z njimi seznanjen. Sklepi 1. redne seje RŠD EMO: 1. Iz sej UO se ne pišejo klasični zapisniki, temveč samo sklepi oz. delovni dogovori, ki jih piše tov. Gregorčič. 2. Sklepe prejmejo vsi člani UO, nadzornega odbora, samoupravnega sodišča, KOOS EMO in ZSM EMO. 3. V uvodu zapisnika napisati število prisotnih ter poimenično o-pravičene in neupravičeno odsotne. 4. Dopolnila sklepov občnega zbora: — na naslednji seji UO se o-bravnava problematika financiranja in reguliranje financiranja; — v program dela se vključi proslava 50 let NK OLIMP; — UO ponovno prouči celotno gradivo v zvezi z ustanovitvijo društva in izvede registracijo društva. 5. Tov. Rojec in tov. Gregorčič pregledata gradivo, upoštevata dopolnila in izpeljeta registracijo društva. 6. V organih društva se opredeli sekretariat društva, ki ga sestavljajo: — tajnik društva — tehnični vodja — gospodar — blagajnik — referent propagande sekretariat vodi tajnik društva, naloge sekretariata se opredelijo naknadno. 7. Dopolnilo pravil društva: — člani društva postanejo vsi člani EMO, lahko pa tudi ostali, če je interes društva, v ta namen podajo pismeno pristopno izjavo; na stanovanjskega sklada za leto 1979, katerega podatke je posredovala finančna služba, in sicer: 11,568.127,29 din 8,676.422,80 din 2,891.704,49 din — 668,920,00 din 222.784,49 din moupravna stanovanjska skupnost občine Celje v letu 1979. Predlog plana se da v razpravo v TOZD in DSSS ter na DS DO. Natečaj za dolgoročno posojilo za individualno gradnjo se zaradi minimalnih sredstev ne razpiše. RŠD — članskih izkaznic društvo ne bo izdajalo; — društvene članarine ni, lahko pa jo imajo posamezni klubi ali sekcije, uporabijo pa jo za svoje namene; — predstavnik aktiva mladih se črta iz UO; — predsednik društva vodi UO. 8. Konstituiranje UO: — predsednik — Franci Gazvoda, dipl. oec. — podpredsednik — Gusti Kovačič — tajnik — Franjo Peternel — blagajnik — Sonja Tkavc — tehn. vodja — Emil Gregorčič — gospodar — Drago Valentič — ref. propagande Mirko Knez Predlog za vodje posameznih sekcij ter referente rekreacije po TOZD se dodatno dopolni in izdela. Novi člani UO se kooptira-jo v UO. Zadolžena tov. Gregorčič in tov. Peternel. 9. V programu športno rekreativne dejavnosti dopolnijo in opredelijo naloge internih aktivnosti v TOZD in DSSS. Referenti rekreacije po TOZD in tov. Gregorčič. 10. Sojenje se izvaja kot je opredeljeno v programu. V primeru, da je treba organizirati zunanje sodnike, se takso prilagodi zahtevam. 11. Aktivni oddih mora biti kvalitetno organiziran in izveden. 12. Pri organiziranju manifestativ-nih pohodov sodelujejo taborniki in planinci. 13. Izobraževanje članov na tečajih se vklopi v program izobraževanja v društvu. 14. Problematika aktivnosti žena bo obravnavana na eni prihodnjih sej. 15. Ce se zaseže igrišče NK OLIMP, zahtevamo za potrebere rekreacije v EMO (R. Š. D.) nadomestno igrišče. Predsednik društva Franci Gazvoda, dipl. oec. ---------------—-------------------------—— CAn Opredelitev raziskovalno-razvojnega dela Pospešen napredek v tehnološkem znanju in njegovi aplikaciji je po svetu omogočil, da se večina idej za novi izdelek lahko pretvori v tržno uspešen izdelek. Poleg tega je ugotovljeno, da prihaja 65 % do 15 % vseh idej za nove izdelke s tržišča, samo 25 % do 35 % ostalih pa je rezultat znanstvenih in tehničnih odkritij, Tako se je bistvo odgovornosti za izdelek premaknilo iz tehničnega sektorja v marketinško področje, katero daje smernice ER področju. Kljub temu, ali pa ravno zaradi tega, je pomen RR področja v zadnjih dveh desetletjih stalno rasel, kar nam kažejo velikanska vlaganja v to področje. Pri nas obstaja stalna dilema o delitvi odgovornosti za razvoj neke OZD med markertinškim in tehničnim področjem. Ugotovimo lahko, da se porazdelitev odgovornosti giblje v mejah med dvema skrajnostima: — pri konvencionalnem blagu široke potrošnje za vsakdanjo u-porabo leži skoraj vsa odgovornost na marketinškem področju, saj se izdelki po tehnično-tehno-loških lastnostih minimalno razlikujejo, — pri izdelkih industrij, ki temeljijo na znanosti (avionske, e-lektronske, kemične itd.), pa je daleč pomembnejše tehnično področje. Kot smo že ugotovili, ima EMO proizvodni program, ki obsega izdelke, katere s stališča tržnih karakteristik klasificiramo kot:'trajne dobrine široke potrošnje, materiale, komponente, opremo in objekte. Vsaka cd teh skupin zahteva pri realizaciji ciljev razvojne in tekoče poslovne politike poudarek na drugih, poslovnih funkcijah in področjih marketinga. Za vse pa je značilno, da zahtevajo veliko tehničnih in tehnoloških raziskav ter razvoja, teh pa v EMO v pretekelm obdobju ni bilo zadosti. Pokazatelji za to so: število patentov, tehničnih izboljšav, vložena sredstva in pa rast produktivnosti. Za lažjo obravnavo je potrebno RR dejavnost klasificirati: — raziskovanje je s stališča OZDv.sistematično in intenzivno proučevanje, usmerjena k znanstvenemu spoznavanju in ugotavljanju ekonomskih, tehničnih in ostalih dejstev, relevantnih za poslovanje in razvoj OZD. Raziskave so lahko temeljne in uporabne. Rezultati prvih so znanstvena odkritja, rezultati drugih pa tehnična odkritja. — razvoj je dejavnost, katere naloga je določanje novih rešitev za tehnične probfeme, katerih z dosedanjimi sredstvi ni možno zadovoljivo rešiti, oziroma za rešitev v katerih .moramo, poiskati nove, do sedaj še neznane poti,, — konstruiranje mora. doseči funkcionalno zanesljivost in proizvodno dokončno oblikovanje izdelkov ob izhajanju iz principiel-nih rešitev, ki jih je izdelal razvoj, — projektiranje skuša s kombiniranjem večinoma znanih elementov najti za poseben primer uporabe takšno rešitev, ki bo zagotavljala čim manjši tehnični ri-ziko. UVELJAVLJANJE RAZISKOVALNO RAZ VOJNEGA DELA V EMO Uspešno delovanje raziskoval-no-razvojne funkcije v EMO je eden najpomembnejših pogojev za uspešen razvoj DO v nasled- njem obdobju. Pretežni del sedanjega poslovanja obsegajo namreč tradicionalni proizvodni programi, - ki temeljijo na znanju lastnih kadrov. Vendar je teh premalo, da bi lahko na področju razvoja kaj bistvenega naredili. V preteklosti ni bil dopuščen prodor tujega znanja in zakonitosti razvoja, ampak se je gradilo na utečenem proizvodnem programu, ki se ni v zadostni meri razvijal. Zato 'tudi razvojna dejavnost v večini TOZD sploh ni uveljavljena. Z intenzivnejšo stopnjo razvoja posameznih TOZD in DO kot celote je nujno, da se na o-snovi razvojnih planov razvoj v TOZD organizacijsko osamosvoji, kadrovsko ojača, se opredelijo delovne naloge in razmeji pristojnosti med razvojem in ostalimi področji. RR dejavnost mora postati sestavni del poslovne politike, s tem pa tudi sestavni del letnega planiranja in element poslovanja. Zato je potrebno začeti planirati, evidentirati in zasledovati stroške RR dejavnosti. Ker smo na tem področju v zamudi, bo potrebno za nadoknaditev zaostanka vlagati v RR dejavnost vsaj 2 do 3 % celotnega prihodka letno. Najboljša rešitev za čim hitrejšo premestitev zaostanka je naslonitev na tuje znanje. To pa je lahko v večih oblikah: — odkup licence ali Knowhow, — poslovno-tehnično sodelovanje, — strategija inovativnih imitacij, ki bazira na aktivnem odnosu do rezultatov raziskav drugih v smislu, da se na njihovi osnovi razvije lasten izdelek. Pri tem pa je bistveno ugotoviti trenutek, kdaj pristopiti k eksploataciji nove ideje v obliki nudenja lastne variante izdelka. Vse to zahteva določen nivo znanja na tehničnem in tržnem področju. Najpomembnejše pa so raziskovalne izkušnje in kvaliteten marketing informacijski sistem. Za zagotovitev potrebnega teh-nično-tehnološkega znanja je potreben kader z določenimi izkušnjami na raziskovalnem področju, katere se pridobijo le z izvajanjem raziskovalnih nalog. Zaradi pomanjkljive raziskovalne o-preme doma je za naše strokovnjake nujno potrebno sodelovanje z zunanjimi institucijami. Vendar pa mora biti raziskovalno delo bodisi kot nosilca ali sodelavca naloge, sestavni del RR dejavnosti v EMO. Uspešno raziskovalno in razvojno delo je pogojeno s team-skim delom in specializacijo, še posebno, če želimo aktivno sodelovanje delavcev z RR področja v procesu kreiranja programske politike in uveljavljanja inovativnega procesa s spremljanjem funkcionalnih področij izdelkov iz obstoječih proizvodnih programov. Teamsko delo in specializacija sta možna le ob določenem nad-kritičnem kadrovskem potencialu. Za to pa je potrebno pri manjših TOZD RR dejavnost združevati. Ob opazovanju proizvodnih programov in razdelitve po TOZD namreč ugotovimo, da nekateri proizvodni programi zajemajo več TOZD, Med njimi so tudi take skupine izdelkov, ki se razlikujejo le po velikosti, medtem ko so po namenu in funkcionalnosti skoraj enake. V takih primerih bi bilo umestno združiti RR dejavnost za več TOZD. Združevanje RR dejavnosti in njena izločitev od neposrednega interesa in obzorja delavca v TOZD pa v fazi, dokler je ta dejavnost še popolnoma neuveljavljena, ne dovolj močna in inovacijska misel še ni prisotna na vsakem delovnem mestu v TOZD, ne bi bila smiselna. Poslanstvo delavcev RR dejavnosti je v prvi fazi v prodoru inovacijskega procesa v miselnost vseh delavcev. Šele ko bo ta postala sestavni del vsakdanjega dela, bo tudi RR dejavnost z vsemi svojimi zakonitostmi in zahtevami do okolja prišla do veljave. Za uspešno uveljavljanje inventivne miselnosti in delovanja je potrebno z določenimi ukrepi popularizirati dejavnost na razvoju izdelkov. Poleg samih rezultatov dela je to možno z u-streznim priznavanjem pomembnosti te dejavnosti ob vsaki priložnosti in na razne načine npr.: 1. ob vsaki diskusiji o poslovni politiki in planiranju poslovanja, 2. predstavljanju vloge inovacij v~ tovarniškem glasilu, 3. z uveljavljanjem usmerjene množične inventivne dejavnosti, 4. s stimuliranjem strokovnjakov za ustvarjanje invencij in realizacijo inovacij, 5. z nagrajevanjem vseh delavcev, ki so soudeleženi pri realizaciji neke inovacijske ideje, sorazmerno z njihovim deležem pri ustvarjenem dohodku s pomočjo te ideje. OSNOVNI FAKTORJI USPEŠNE RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V OZD Za uspešno RR delo so pomembni naslednji faktorji: cilji, sposobnost, znanje, ustvarjalnost, organizacija, komuniciranje, financiranje in čas. Cilji RR dejavnosti Dobro opredeljeni cilji OZD in natančno določeno področje interesa raziskav so prvi pogoj za u-speh RR dejavnosti. Izhodišče za to je opredelitev razvojnih ciljev v razvojnem programu, kar zadeva predvideno rast, delež v panogi, predvideni dohodek, itd. Na tem področju je v EMO še potrebno na osnovi obstoječega razvojnega koncepta za posamezne TOZD izdelati razvojne plane. Za planiranje razvoja novih izdelkov od ideje do uvajanja na tržišču je odgovorno razvojno področje, ki je tudi glavni koordinator vseh aktivnosti v zvezi z razvojem izdelkov. K planiranju se pristopi projektno. Za zahtevnejše projekte je na razpolago na računalniku program PCS (Project Control System), za manj zahtevnejše se izdela mrežni plan, za aktivnosti posameznih oddelkov in za prelinimarne ocene terminov pa se uporabljajo ganto-grami. Plane odobrava in kontrolira njihovo izvajanje strokovni kolegij za posamezne TOZD. Sposobnost, znanje, ustvarjalnost Določena stopnja sposobnosti in znanja daje skupaj z osebno iniciativo možnost oblikovanja u-stvarjalnega strokovnega delavca, ki je nosilec inovacijskega procesa. Za ustvarjalno delo pa morajo biti delavci stimulirani in motivirani. Torej je poleg osebnih kvalifikacij ustvarjalnega delavca potreben pogoj tudi ustvarjalna klima, oziroma okolje, ki to u-stvarjalnost 'motivira. Največja prepreka inovacijski dejavnosti je nerazumevanje vodilnih delavcev zaradi preobremenjenosti z vsakodnevno problematiko in delom, še večji problem pa je iz podobnih vzrokov pogojen splošen negativen odnos do vsake spremembe v celotni delovni skupnosti. Organizacija RR dejavnosti Organizacija RR dejavnosti zahteva enotno kombinacijo znanstvenih izkušenj in vodstvenih sposobnosti. Zagotavljati mora teamsko delo in specializacijo. Organizacija vzdržuje stalno strukturo in obvladuje naloge, ki se ponavljajo, kot protiutež pa ji nastopa improvizacija ob reševanju novi hproblemov, ki vzdržujejo elastično ustvarjalno atmosfero. OZD s 500 do 1000 zaposlenimi predstavlja tudi v slovenskih razmerah tisti velikostni razred, ko se pojavlja potreba in obstaja možnost za organizacijo lastne raziskovalne dejavnosti. Vendar ostaja le-ta v teh razmerah običajno v podkritični velikosti, vezana programsko in finančno na konkretne proizvodne dejavnosti znotraj matičnih OZD, povezovalni mehanizmi z drugimi raziskovalnimi potenciali niso razviti. Organiziranje RR dejavnosti v velikih asociacjiah ima naslednje prednosti: številčnost kadrov, materialna sredstva, informacijske možnosti, organiziranje MID, možnost rizika, vpliva na okolje. Vendar tega velike OZD ne izkoriščajo, ker se teh možnosti ne zavedajo, so pretogi v delovnih sredstvih in tehnologiji, premočen je vpliv subjektivnih zaviralnih sil. Podatki v ZDA kažejo, da so investicije v RR dejavnost v podjetjih z manj kot 1000 zaposlenimi mnogo bolj učinkovite kot pa v tistih z nad 5000 zaposlenimi. Vzrok je veliko tveganje in številni organizacijski problemi. (Dalje prihodnjič) ŠPORT IN REKREACIJA Letovanje v Crikvenici Naš počitniški dom v Crikvenici je res privlačen, saj je Crikveni-ca znana kot zelo obiskana in cenjena v turistični sezoni pa tudi izven sezone. Marsikdo si želi počitka na morju, nekateri pa se bodo odpravili na Cehoslovaško, kjer so za letovanje izredno ugodni pogoji. Razumljivo je, da nas najbolj zanima cena letovanja. Preden pa to zapišemo, naj povemo, da znaša predračun dohodkov počitniškega doma 8G9.713 din in prav toliko izdatkov. Cenik za letovanje v počitniškem domu je naslednji: Odrasli — člani kolektiva in njihovi svojci, ki niso zaposleni din Otroci- do 10 let din in upokojenci EMO — nečlani kolektiva, zakonec 160 140 in starši 190 140 — tuji gostje 200 160 — podstrešne sobe v domu 120 100 Za 1. in 8. izmeno bodo naknadno določene nižje cene. Obrazložitev cenika a) Cene dnevnega penziona, katerega koristijo člani kolektiva in njihovi svojci, je mišljeno le za tiste člane svojcev, ki niso v rednem delovnem razmerju, b) turistična taksa v ceni penziona ni zaračunana, vendar nam še cena trenutno ni znana, ker nam turistični urad Crikvenica kljub pismenemu zagotovilu in telefonskemu klicu ni javil, kakšna bo cena za leto 1979. Ceno bomo javili kasneje oz. takoj, ko nam bo znana c) koriščenje prikolic v kampu Kačjak, prikolice s 3 ležišči na dan 75 din, prikolica s 4 ležišči na dan 100 din. Poleg tega bo potrebno ob odhodu plačati še bivalno in turistično takso. Cena, kot je zgoraj navedeno, nam še ni znana. Da bi čim večjemu številu delavcev omogočili letovanje, bomo poleg lastnih 17 ležišč v domu najeli še 31 ležišč pri privatnikih, cena pa znaša po ležišču ca. 65 din. DELOVNA MESTA Da bi se v letovalni sezoni 1979 normalno odvijalo delo in da delno povečujemo število penzionov za prehodne goste članov našega kolektiva, predlagamo zasedbo delovnih mest: — upravnik, ekonom 1 oseba — glavna kuharica 1 oseba — pomožna kuharica 2 osebi — servirka 1 oseba — čistilka 1 oseba — administrator, 4 ure dnevno, pogodbeno — 1 oseba V letu 1979 planiramo 8 izmen in sicer: I. izmena od 20. 6, do 30. 6. _ II. izmena od 30. 6. do 10. 7. III. izmena od 10. 7. do 20. 7. IV. izmena od 20. 7. do 30. 7. V. izmena od 30. 7. do 9. 8. VI. izmena od 9. 8. do 19. 8. VII. izmena od 19. S. do 29. 8. VIII. izmena od 29. 8. do 8. 9. PREVOZ LETOVALCEV V CRIKVENICO Tudi v letovalni sezoni 1979 bomo uporabljali tovarniški avtobus za prevoz letovalcev v Crikvenico in nazaj, in sicer po ceni 260 din, Zaradi pokritja stroškov prevoza se mora prijaviti za prevoz najmanj 25 letovalcev, v nasprotnem primeru teh stroškov ne pokrijemo. Pripominjamo pa, da je IO DS DO dne 15. 3. 1979 na svoji 22. redni seji sprejel sklep o zvišanju cene prevoza s tovarniškim avtobusom od 7,50 na 13 din, zato je tudi cena prevoza v Crikvenico bistveno višja kot v letu 1978, ki je znašala na osebo 150 din. V primeru, da bi avtobus vse izmene vozil po 45 oseb, bi bila lahko cena na posameznika 145 din, kar pa ne pride v poštev, ker 45 letovalcev še ni nobeno leto koristilo prevoza z avtobusom. Po lanskih pregledih se je z avtobusom povprečno vozilo največ 25 oseb. Glede prevoza smo telefonično vprašali Avtoturistično podjetje Izletnik Celje, ki nam je povedal, da bodo dejansko ceno vedeli šele konec meseca maja zaenkrat pa predvidevajo ca. 220 din. Zaradi občutnega povišanja cen prehrambenim artiklom, energiji, vodi, nismo našim uslugam dvignili cene do zneska, ki bi nam zaga-rantiral pozitivno poslovanje. Našemu letovalcu moramo nuditi kvalitetno in količinsko dobre obroke, pri hrani ne moremo računati na zaslužek, temveč samo na pokritje stroškov nabave materiala in porabe energije, vode in čistila. Bife je zaprtega tipa, cene niso gostinske in tudi ne pričakujemo velikega dohodka, s katerim bi pokrili OD, amortizacijo in prispevek za mestno zemljišče ter odpis drobnega inventarja. OBVESTILO Člane kolektiva obveščamo, da imamo sklenjeno pogodbo o zamenjavi počitniških kapacitet s podjetjem za proizvodnjo aluminija Žiar nad Hronom, Socialistična republika Češkoslovaška. Češkoslovaški delavci bodo pri nas v Crikvenici letovali: — od 20. 6. do 30. 6. 1979 — 20 oseb — od 30. 6. do 10. 7. 1979 — 20 oseb — od 9. 8. do 19. 8. 1979 — 20 oseb Našim delavcem pa bo omogočeno pod istimi pogoji letovanje na Češkoslovaškem v Donovaly. Hotel je B kategorije z bazenom s toplo vodo in lepo okolico; v neposredni bližini so Nizke Tatre. Letovanje se prične 9. 7. 1979 do 19. 7. 1979: — 3 sobe s 4 ležišči — 8 sob s 3 ležišči — 2 sobi z 2 ležiščema V zimskem času smo koristili 20 ležišč, tako nam ostale še 40 ležišč za letni oddih. Cena letovalnega dne znaša na osebo 160 din, in 20 din na osebo za nakup raznih okrepčil, to pa zaradi tega, ker bodo češki letovalci imeli iste ugodnosti v našem počitniškem domu. Na Češkoslovaškem bodo naši letovalci imeli enodnevni brezplačni izlet. Prevoz bo z našim avtobusom, cena na osebo bo znašala 400 din. Pripominjamo, da otroci izpod 5 let ne morejo iti zraven. Turistična taksa znaša na osebo dnevno 7 din. Vse ostale informacije dobite v splošni službi. SPLOŠNA SLUŽBA Letovanje na Češkoslovaškem Naši delavci in delavke so se letos odpravili na letovanje na Ceho-lovaško, kjer so se prav prijetno počutili. Kako je bilo tamkaj, nam je napisala sestavek Breda Zupančič. V okviru izmeničnih letovanj delavcev dveh delovnih organizacij smo letos preživeli 10 dni zimskih počitnic v slovaškem zimsko turističnem centru Dono-valy, v počitniškem domu delavcev tovarne aluminija Ziar nad Hronom iz Banske Bistrice. Letošnje letovanje je bilo prvo v tem okviru in najprej ni bilo pravega zanimanja zanj, saj ni nikogar mikala pot v neznano. Razpoložljiva mesta so se napolnila, ko je dala sindikalna organizacija na razpolago tovarniški avtobus. V meglenem jutru, 2. februarja smo se odpeljali na več kot 700 km dolgo pot, preko Šentilja, Dunaja in Bratislave. Naveličani vožnje po dolgočasni, zasneženi Slovaški smo nestrpno pričakovali obronkov Nizkih Tater. Pozno popoldne smo se ustavili pred tovarno naših gostiteljev, zavodom Ziar nad Hronom, kjer so nam pripravili krajši sprejem, ki se je razvil v prijeten klepet. Presenečeni smo bili, kako dobro poznajo našo domovino in postalo nas je rahlo sram, kako maio mi vemo o Čehoslovaški. Proti večeru smo prispeli do našega bodočega bivališča, vasice Donovaly pod Zvolenom. Počitniški dom delavcev Zavoda Ziar nad Hronom je res vreden svojega imena in lahko so ponosni nanj. Dane so vse možnosti za res aktiven oddih,, saj je v domu pokrito kopališče, na razpolago pa imajo tudi precej zimsko športnih rekvizitov. V okolici sta dve smučišči, tereni pa lahko zadovoljijo tudi smučarje tekače. Po skupni večerji (na oddihu so bili tudi predstavniki Strojne tovarne iz Trbovelj in Steklarne Hrastnik), so nam gostitelji priredili dobrodošlico. Predstavili so nam našo rojakinjo, Trboveljčan-ko, ki živi že 28 let na Cehoslo-vaškem, in je skrbela za naše u-dobje v naslednjih dneh. Pomagal ji je športno-kulturni referent, ki se je že prvi večer izkazal s plesnimi veščinami in smislom za humor. Nazdravili smo si s pristno slovaško borovičko. Po sprejemu sodeč so se nam obetali prijetni in veseli dnevi. Prvi dan smo v glavnem preživeli na smučiščih, naslednji dan pa smo se odpeljali v 50 km oddaljene Jasni na FIS tekmovanje, kjer so naši tekmovalci dobili glasne navijače. Sledili so izmenično sončni in sneženi dnevi, vendar smučarske vneme in razpoloženja ni pokvarilo niti slabo vreme. Gostitelji so nam priredili izlet v Visoke Tatre, na katerem nam je simpatična rojakinja razkazala del znamenitosti, pokrajinskih in zgodovinskih. Dnevi so bežali, da smo komaj še utegnili šteti. Bližalo se je slovo in gostitelji so nas zopet prijetno presenetili s poslovilnim večerom, ki se je zavlekel do zgodnjih jutranjih ur. E+M&jjlihčC' 8 EMO NEM Siti ZGODOVINA! N KftlT|K. PESEM HVALNICA DVORANA za pcika ZONAnje FILMOV - ttLtNLAVHA JUHA OBUVALA ČEVUJl ITO. um fe COLE T9.AVA DRUGE koSnjr «RIŠKA DRŽAVA UŠAJ NA OOUNJtKI OB REKI Mlfi.Nl «VOLJA V TOPLOT. DIA6RAMIH 16.0IN 25. i > SESTAVA’■ U STARO LAT. PREVOD BIBLIJE ODRTO 06NJIŠČE 25. IN ¿j. VALJEVO Rf KA V SZ IZUVA s£ v DELOVNO PODROČJE redkejše no5w> IME ¿RK A*' HAČATORJAJI TELESNA POŠKODBA VER DOBA TADIO EMO MESTO MAOA6AS* KAR JU REKA V AVSTRIJI EGIPČANSKO božanstvo ¡XUblVAl.EC. ,KCJ£4A SVETA* MLEČNI IZDELEK HAKARSKA TEKMOVAL, SKUPINA VRSTA CVETLICE | VETRNICA PORRAHMA V VIETNAMU VOJAKOV DOM, VOJAŠNICA L. ¿¡M A, EMO CELJE POTRDILA O PREIZKU- SIH CRALEC. PRI JOfcOMiTi) tr. 1 HEHIŠKA ALKOM. PIJAČA nošo- HARPU- NA PRIPAD- NIK SKITOV' LJORLJ. PARK. ŠOLSUl RED PACKA, ZAHA2A- NEC. ZAVTOMJ PREVOZ MAJHNA TRESKA ITALIJAN. £»este*V- U DIVJE i.VROPSU.0 &0V&O0 SOLJ.KI PRIPOMO- ČKU. PLEMIŠKA R.ODBIUA M. IME. i. IME. ZEU-ER, U*E PRVI P A* VOD e»e>HJK JU NAM- EMA^L LOŠ.Č. FRAM C.. MEiTO ATA PMfelVAL-O IRANA EDVARD KARDELJ fcLAVNl ŠTCVNlK HOS UARiKA-TUSU«,T 9.0« L1 TIHOMIR. PET (LOVI i- 9,1 JE V. A 06LOVSKI 6LAS OL«A REMS Ertlu, JEJcrc AtfA- tecoVina z. SLE Kr. MATERI- ALOM SKUPINA ČEfcf-U PR«i>l VALEČ NAS-0BMOR5K. MEJ.TA * LE ČEMU FLORIJRN KORRJZNO ^ NE DVIGNE ROKE ZR,Rl/ PROTI 2 VEDNO- SE VZDRŽI,,, MORDR JE V N tozdu VZDRŽEVANJE! KODEKS ETIKE UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU Raziskave o prometnih nesrečah — tako pri nas kot tudi v drugih prometno razvitih državah — se ujemajo v vzrokih nesreč, ki so skoraj izključno v samem človeku. Najrazličnejše in nenehno spreminjajoče se okoliščine, v katerih živijo ljudje in delajo, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, ki jih je še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi ne morejo urejati dovolj u-spešno. Tako je danes, še teže pa bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejano in zapleteno. V zakonitih določilih te vrste nastajajo tedaj vrzeli, ki jih lahko izpolnjujejo le posamezniki sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno-etičnih vrednot. Bolj kot kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, med kolesarji, pešci, skratka med vsemi udeleženci cestnega prometa. Medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno, ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogokrat je to edino u-činkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter materialne škode posameznikov in družbene skupnosti v hrupnem vrvenju sodobnega prometa. Za življenje in ravnanje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogastvo vsake družbene skupnosti. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kakor tudi dosledno u-poštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Vsakršna, še tako majhna nepravilnost, brezobzirnost ali objestnost med vožnjo lahko pomeni solzo trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič žalega. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 8S, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi moje drage hčerke MARJETKE ZORIN se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotove posode za izkazano pozornost in izraze sožalja ob tem žalostnem dogodku. Prav lepa hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in vence na njen grob. Prav lepa hvala sindikalni organizaciji EMO za finančno pomoč in tolažilne besede v težkih trenutkih žalosti. Žalujoča mamica Jožica Kotušek in Jože ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage sestre TEREZIJE PLANKO se prav iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD tovarna posode — prirezovalnica za izraze sožalja ter izkazano pozornost v dneh žalosti. Prav lepa hvala tudi za denarno pomoč ter sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Žalujoči brat Jaka z družino ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi našega dragega očeta KARLA TERŽANA se prav iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, izkazano pozornost v dneh žalosti ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje. Žalujoča sinova Jože in Franci Teržan ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame LJUDMILE CVIRN se zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD orodjarna za izraze sožalja ter izkazano pozornost in tovarištvo v dneh žalosti. Prav lepa hvala pevskemu zboru DPD Svoboda za zapete žalostin-ke ter sindikalni organizaciji za finančno pomoč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje.