Apel /akonodainemu odboru narodne skupščine. Ravno isti dan, ko smo me omožene r.čitel.iice na nasi skupščini v Rogaški Slatini bile boi za naše pravice. ki ie bil že tako liud. da sem hotela citirati Črtomira: »In šel ie boi bojvat brez upa zmai:e...«. ravno isti dan ie izšel v »Narodni l^rosveti« članek. katerega vani hocem ;>b.iaviti v tolažbo. Glasi se: »Apel zakonodainemu odboru Nar >dne skupščine. Pred odobrenjem vsake draginjske uredbe se ie slišal trlas nas on'oženih žemi-uradnic ki so z^htevale. da se njih dnevnice izjednačijo z dnevnicami uradnic-devoik in moškil.. Lazilo se je od ene^a do druzejra. prosilo. dokazovalo opra.vičenost zahteve in vedno doseglo naile.psih obljub na. naivišjih rnestih. Posledn.ia prošnja se ie \ložila od strani organizaci.ie učiteljic in zabavilj na ministrstvo iinancije po izvoljenih dele?atih. Pridejana ii ie vloga ministrstva ;)rosvete. v kateii se podrobno povdarja upravičenost zahtev. Mlnister financije je pazijivo poslušal dele.eate in obljubil sam preštudirati .lor.ešeno zahtevo ter io predložiti zakonodajnemm odboni Narodne skupščine. kakor hitro se ta sestane. da isti pri uzakonjevaniu uredbe o drflg:in.iskih doklaclah popravi krivico učinieno omoženi tiradnici Potom omenjene uredbe. Ker se zakonodajni odbor sestane nočetkom septembra. teda.i je potrebno.. Ja istim potom stori apel na zakonodajni oubor. nai stori popravko v korist ženičinovnici. Velika krivica ie storiena napram ženi. inateri. uradnid. ko ie ona za isto J.elo in iste dolžnosti Dlačana samo polovično od moških in devojk. Reklo se bo:!e sicer. da ima za to mož polne dnevnice in da sta sknpai v eni hiši.. Da! Ali p-a ie premnoijo primerov. da X. v eni hiši. enem gospodinistvu oče in li:ere in sinbvi — vsi uradniki, pa imajo vsi polne dnevnice. (Sliši se, da ie tukaj v Beo^radu neki pop. ki ima pet hčerk uradnic. a vse imajp celo dnevnico). Tudi M stanuieio pod eno streho, iedo pri isti mizi. se irreieio pri istem osrntu. Iz Jugoslavije. — Drakonska naredba. Doznali smo. da se ukinejo — v smislu člena 23. naredbe ministrskega sveta z dne 6. junija 1921. štev. 68 Ur. 1. — osebne In rodbinske dnevnice z dnem 1. julijja 1921 vsem drž. uradnikom, ki so izza dne 1. januarja 1921. vec kakor 6 aiesecev na bolezenskern dopustu. Učiteliem, ki so na bolezenskem dopustu in nastopijo z novim šolskim letom (15. septembra 1921.) službo, se bodc odtegovalo preplačilo (1. julija do 14. septembra 1921.) od tekočih dnevnic, oniin pa, ki ostanejo še nadalje na bolezenskem dopustu, v primern_u obrokih od plače. 1. oktobra dobe bolniki le golo plačo z odtegljajem preplačila. Kako bodo mogli živeti s temi prejemki težko bolni — je vprašanje —. Vsekakor pretežak socijalni udarec in je to kruta sdrcdba, ki bo imicila r.ajboli pnzadete družine, če se pravočasno ne prepreči nje izvršitve. — Imenovanje v ministrstvu Prosvcte. Za rcfcrenta v ministrstvu Prosvcte je bil imenovan tov. Jov. P. Jovanovič. Njcgovo imenovanje pozdravljamo z zadoščenjem, ker ima tov. Jovanovič mnogo zaslug za naš stan, šolo in našo organizacijo. Naša javnost hna tov. Jovanoviča v dobrem spominu še izza časa odkritja Prešernovega spomenika, kajti tedaj že je prispel tov. Jovanovič v Ljubljano v misiji našega jugoslovanskega stanovskega zbližahja in je že tedaj polagal temelje našemu zbližanju. Njegova inici-  jativa je bila potcm potovanje naših sta novskih voditeljev v Beograd, kjer so  manifestirali za naše kulturno zbližanje. ()b prevratu je tov. Jovanovič deloval takoj na ujedinjenje našega stanu in je sodoloval na pripravah Udruženja Jugoslo\anskega Učiteljstva. Zavzel se je za odobrenje pravil UJU po našem osnutku. Posebno se je interesiral za vprašanje šolskega zakona in je bil eden prvih, ki ]e polagal mnogo pozornosti na osnutek šol-, skega zakona. ki sa je lzdelalo sloven-^ sko učiteljstvo. Tov. Jovanovič je dobro vešč slovcnskega jczika in se z vso vnemo zaniina za našc razniere ter je prijatelj naših zahtev in stremljenj tudi na svojem uradnem mestu v ministrstvu; on je_ konzul slovenskega učiteljstva v Beogradu, zato veino, da govorimo v imenu vsega učiteljstva, če pozdravljamo Javno njegovo imcnovanje in mu čestitamo! — Zastopniki UJU — poverjeništvo Linblšana so v ])onedelj-k 19. t. 111. bili sore.eii pri pokrajinskem namestniku. mi11'^tru l\ranu Hribar.ni in so 11111 izrekli ob priliki 70 letnice čestitke v irnenu učiteljstva. Pok.rajir_ski namestnik se ie izjavil, da ie vedno poiagal veliko \-ažnost na uoitcliski stan. ti'di v prctcklosti. a žal se zaradi tedanjih razmer ni dalo mnogo storiti za učitel.istvo. veseli ga pa. da fe v Jugoslavi.ii doseglo učitclistvo svoje zahtove. — Pripravljanje uradniške pragmatike. Minister za konstituanto in izeuačenje zakonov Trifkovič je na podlagi členov 106 in 136 ustave sestavil komisijo, katere naloga bo, da bo izdelala zakonski načrt o civilnih državnih uradnikih. Za člane te komisije so imenovani kasacijski sodnik Vasa Petrovič, načelnik ministrstva za konstituanto Andrej Diniič in načelnik finančnega ministrstva MiloraJ Vasovič. — V zadnjem času prihajajo na strokovno tajništvo UJU števllna vprašanja glede nakazovanja in izplačevanja povlšic. Na pristojnem mestu smo tlobill tozadevna sledeča pojasnila: Dekret viš. šol. sveta z dnc 15. iebruarja 1920 0 prevodu na dinarske plače — v smislu § 33 zakona z dne 23. julija 1919., štev. 643 Ur. L — določa v zadnjem odstavku, kedaj dospe prihodnja povišica v izplačilo. lzvirnik tega dekreta so dobili učitelji, prepis pa pristojni okraj. šol. sveti. Nekaterl učitelji so dobili posebne dckrete, v katerili jim je bila priznana službena doba in je bil označen čas, ko jim dospe prihodnja povišica. Okraj. šol. sveti pošljejo v. š. sv. do 5. dne vsakega meeca seznam onil' učiteljev, katerim dospo v izplačilo povlšice 1. dne prihodnjega meseca N. prokr. š. sv. v L. je poslal 3. septembra 1921 seznam učiteljev, katerim gredo povišice 1. oktobra 1921. Povišice se nakažejo toraj izza 1. oktobra 1921; prvi povisek na plači pa dolie prizadeti učitelji s placo z* november, ker se prva dvanajstina pov1' ška (t. j. oktoberska) odtegne kot taKsa (prej 10% taksa). Dekreti 0 nakaziiu P0' višic se ne izdajajo. — Kmetii-ki izletniki v Srbiio so P^ sUJi na uredništvo pozdrav iz Niša sle* deče vsebine: Naš izlet se ie izpTemei" •»' triumfalen pohod, navdušene maniiC' -svaciie za spopolnjenic ujedin.ienja. E^a^ 1 otovanje treba da priredi tudi r-l^jteK sivo; osramočeni se bodo vrnili oni. sodijt) kulturno stonnjo bratov Srbov P gennanskih opisih. — Klerikalci preklicujejo in pop«"8*' liaio svoje laži, »Slovenec« z dnc I^- sCl. Icmbra St. 210 prinaša sledeč poprav^-; Korupcija v višjem šolskem svetu. Notj ¦¦ priobčena pod tem naslovom, ni .^j^ Qa. Megušarjeva iz Podzemlja ni jnienovana za nadučiteljico pri Sv. Jakobu v Ljubljani vsled protekcije; merodajna so bila službena leta, kvalifikacija in driižinske razmere. — Enako kot so nalagali ..Slovenca" njegovi informatorji gle^e te in drugih zadev viš. šol. sveta so tudi laž poročila, ki jih je prinesel ,,Slovej.ec" o pristranosti okr. šol. sveta za ljubjjansko okolico. Še en popravek »Slovenca« o privicah Slomškarjent. »Slovenec« z dne 15. septembra, tek. štev. 209 prinaša sledeči popravek: Prejeli smo: Blagovolite popraviti v štev. 265. ,,Slovenca", ,,UčiteljIski vestnik", sledeče: »Učiteljica I. iz Ribnega je prestavljena meni nič tebi nič v Radeče." — Resnica je, da je prestavjjena učiteljica gdč. Manica Jenko v Rateče, ker bo mesto učiteljice v Ribnem definitivno oddano; ta pa dobi zato kot provizorična provizorično mesto v Ratečali. — Slomškova Zveza si je odprla v ..Slovencu" svoj predal ,,Učiteljski vestnik'% kjer mistificira ,,Slovenca" o preganjanjih in krivicah, ki sc gode ,,baje"' Slomškarjem pod sedanjo šolsko upravo. Pozivamo naše zastopnike v šolskih korporacijah, in nadzornike, da dajo uradno ugotoviti vsak slučaj posebej in da zahtevajo, da se uradno popravijo v časopisih \si lažnjivi nodatki. kakor to kažota oba popravka iz ,,Slovenca", ki jih prinašamo v današn.iein listu. !7venšolsko delo učiteljstva. V !>> a c! v a n j s k i s o 1 i pri Mariboru, ki j. bila od svojega obstaka 1. 1874. do 1. 191?'. docela nemška in \/. Katere je do 1. 191S. iiogata Suclmarkina knjižnica širila svojo ^ermanizujočo delo, ustanavlja učiteljstvo ,,Javno knjižnicc" z namenom po veliki večini ponemčeiio prcbivalstvo seznaniti s književnim slovenskim jezikom, ozironui ga v tein jeziku izpopolniti ter niu nuditi v zitni književno zabavo. Javna knjižnica bode obsegala dva dela, notranjo šolarsko in javno, za odrasle. Poslednja N> de obsegala vse panogc jugoslovanske književi/sti. Za šolarsko knjižnico je privpeval kra]ni šolski svct v zaclr.jih dveb ictih 1077 K, a šol. otroci so koncem mi nule^a sol. leta po navodiln ueiteljstva nabrali 9>»0 K. javna knjižnica je prora,;unana na 2(j._00 K. ki bi sc r.aj nabrali ob večkratnih zbirkah in z raznimi prireditvami. Knjižnica se namerava otvoriti v zimi 1921/22. Med domačimi se bode v ta namen nabiralo povodom letošnjega šol. popisovanja. Vsem. ki se zanimajo za napredek jugoslovanstva na severu meje se midi doi)i"odošla priiožnost, si pridobiti zanj zasluge, ako bi blagovolili darovati na naslov: ,...avna knjižnica v Radvanju. m.šta Maribor, bodisi milodare v gotovini bodisi v knjigah. Račun o dohodkib in troških knjižnice bode v pisarni šolskega ^'odstva vsakomur na ogled. ,,Iz naroda za narod!" — Vodstvo Javne knjižnice. — Naš rezervni sk|ad. (Dopis.) V zadn.ii številki »Učit. Tov.« smo čitali vsote. ki so se nabrale v Slatini za re/Qrvni sklad. »Učit. konvikt«, »Zdraviliski dom« — in kdo je daroval? Udelež°nci skupščine! Oni. ki so ostali doma, >a nič... Veliko je število onih. kateriti ¦rnena še nismo nikdar čitali med daro'vatelji in vendar imaio iste plače in isto 'k^rist od doseženih uspehov. In to ie krivi.*no! Res. da so vse le prostovolini darovi. a vsak bi moral imeti toliko stanovske zavesti in časti. da bi tndi sam T-omagal zbirati drobtinico k drobtinici — zakaj k polni skledi se vsesti je sicer udobno. a ne častno. Prisilimo tovariše. '<: se drugače ngčejo zavedati svojih dolžnosti napram orianizaciji. s tem, da ' obira dosledno blasra.i.nik p*ri učit. zbcrr. i-d vseh članov za rezervni sklad. Kdor se enkrat izmuzne. nai era prime prihodii|:ič. Ako da le nri cnem zbor. društva, ki i n.a n. pr. 50 članov, vsak član 10 K- je !o zbirka 500 K. Ako všteiemo zdai. vsa dništva in ako pobirajo po večkrat na leto — vem. da bo tov. Petrič zadovo:i.n. In to ie edini način. da bomo priNievali vsj in to ie tudi pravično! S tem ^e tudi olaiša blagajniku delo. kcr bo *ratkoiiialo zabilježil- učitel.isko društvo '¦ okraja in vedeli bomo. da so prispevali "vsi člani. Blagajniki pa nai bodo »nad!t:7ni«, če dni^ače ne a:re! Šolarske prireditve v Konjiškem *>kraju. 28. avgusta so bile kar na treh šolah šolarske prireditve. V Zrečah jc nastopil tov. Mravljak s svojim mladim tamburaškim in pevskim zborom s prav le; 'in uspebom. Dokazal je. da se z vztrajnostjo in marljivostjo doseže tudi pri kmečki mladini več nego se prvotno mis'i in pričakuje. Mladi tamburaši — večij!'i komaj šoli odrasli dečki — so udarjali ,el3o ubrano in sigurno dobro in okusno "brane komade. Žal, da ie bila s strani '^"eprostctra lfudstva tako pičla udeležba ¦Ja to nai nikakor ne moti nasesfa tov. m sPloh nikogar — počasi se bo gotovo za- čelo tudi ljudstvo zanimati za take prireditve — le vztrajno naprej! Pri Sv. Jerneju jc priredil tov. Friedl šol. predstavo s telovadbo. Bila je najbrž prva v tem kraju. Radovedno ljudstvo je napolnilo prireditveni prostor in se od srca zabavalo pri petju, dcklamacijah in dobro pogov.enih enodciaukali. Igrice so bilc brezhibno naštudirane in otroci so nastopali nevstrašeno in docela naravno. Lep in globoko zamišljen je bil tudi nagovor in pozdrav naduč. Friedla. Ljudstvo se je zadovoljno razšlo, najbrž veselo presenečeno, da se da tudi v tako zakotnem kraju kaj takega napraviti. — Omenim naj tudi, da je bil okusen otroški oder popolnoma lastnoročno de!o tov. Friedla, ki ni štedil niti s trudoni niti z novci. Kakor ie omenil v svojem govoru, je dal ves les brezplačno graščak g. Posek, kar je gotovo vse hvalevredno. V Žičah pa je priredila tovarišica M. Bezlajeva predstavo s šol. inladino.Na vzporedu iebil oozdrav deklice v narodni noši, petje narodnih pesmi, več enfM.ie.ank s kombinacijaini. kar se je vrlo posrečilo in igra v dveh dejanjih ,,Teta iz Amerike", katero so otrocl resnično igrali, in je preprostemu ljudstvu menda najbolj ugajala. Po inojem okusu pa je bil najlepši prizor cvetličarke, ki so bile vse v cvetju, prepevale koroške narodne pesmice in končno med petjem odičile podobo našega kralja Aleksandra. Fo ie bilo naravnost ganl.ivo;_ in prav tako je učinkoval ,,Saraian". Čeprav se ljudstvo najbolj zabava pri šaloigrah, vendar je tudi, za lepe in resne prizore dovzetno — samo učinkovati morajo — dokaz temu, da smo videli tu in tam solze v očeh. Prireditveni prostor je bil nabito poln ljudstva in ves v cvetju in narodnili zastavicah, kar je posebno učinkovalo na preprosto ljudsko dušo in so tudi splošno trdili, da kaj tako lepega še niso videli. — Prireditve so biie brez vstopnine — imele so le namen ljudstvo zaintcresirati — in tako je prav! Ljudstvo, posebno pa šol. mladina se gotovo rado in hvaležno spominja takih prireditev in njih prircditeljev. — Pokrajinska skupščina U.fU poverfeništvo. Becgrad se vrši 9.. 10. in 11. oktobra t. 1 v »Učitcljskem doin-u«. Na dnevr.om rcdu ic tudi razprava o načrtu novesra šolskeira zakona in o p-ravilih . druženja Juuoslovanske.<_ra Učiteljstva, k; so bila siire.ieta na kongresu lansko leto. -— Društvo vJubilejska samopomoč'4 naznanja, da nova pravila še niso potrjena. — Dosedanji člani plačujejo Ietnlno I:i sinrtne slučaje po položni.cah, katere razpošlje društvena uprava takrat, ko je treba plačati. — Pojasnila k pristopu se bodo priobčila v ,,Učiteljskem Tovarlsu" po potrjenju pravil. Preosnovano društvo ,,Učiteljska Šamoponioč" bo za vso državo. Novi člani se bodo sprejemali po potrjenju pravil. — Z Bleda. Vabim učiteljstvo z Bleda in okolice na prijateljski sestanek, ki bode v nedeljo 25. septembra ob 4. uri v hotelu Jekler. — 2. — Slovenska Šolska Matica. Novi poverjeniki za ljubljansko okolico tov. V. Mihelič, nadučitelj pri D. M. v Polju; za Gornjo Radgono: tov. Marica Priženjakova, učiteljica pri Kapeli; za Kozje tov. Robert Ivanuš, nadučitelj v Kozjem. Knjige za 1. 1921. so v tisku; poverienike prosimo, da se požurijo s pobiranjem članarine. ki znaša 8 dinarov. — Poročila se je dne#4. scpt. uči+. Marica Lavračeva iz Št. Vi_a pri Orobelnem. Rila je tu splošno priljubljena. Na njeni odhodnici smo se spomnili C. M. D. in Sokola — za kar se je nabrala lepa svota. Vzela je dr. Janžeta Novaka. -Novoporočencema želimo obilo srečc, zdravja in seveda tudi blagoslova! Bok ju v'\\'\\ — Slikarska šola Probuda v Ljnblja- ni. Pričetek pouka na slikarski šoli se začne redno dne 15. oktobra v poslopju te!,nične srednje šole. Pouk bo večerni. Natančnejše se objavi v šoli. Šola vsebujc iste predmete. kakor vse druge umetniške akademije, povrh pa še iz narodne umeti.usti, ter ima prvovrstne učnc moči sledcče gg. profesorje: akad. slikar in vod!telj šole Franjo S t e r 1 e — portret in akt po naravi, draperija (narodna noša), kompozicije in anatomija! Akad. medajler Anton S e v e r —perspektivo. Akad. slikar Maksim Gaspari — narodna ornamentika ter kompozicije. Ing". arhitekt Rado K r e g a r — arhitektura. Slikar Sala Š a n t e 1 — grafika. Davorin V o 1 a v š e k — o zgodovinskem razvoju naše ljudske umetnosti. Dalje dve nove moči: Akad. kipar Bernckcr — kioarstvo; g. L a g a r i č (Srb) — umetna zgodovina. Vpisovanje se prične takoj pri vodstvu šde akad. slikarju Franju Sterletu na Qosposvetski ccsti št. 12/11. nadstr. od 14. do 16. ure. Honorar se določi in plača pri vpisovanju, mesečno naprej. Revni se Gproste šele takrat. kadar pokažejo zinožnost in prednost v šoli. Sprejemajo se uospodje kakor dame s primerno šolsko izobrazbo. Pismene prijave ne veljajo. — Voditelj šole akad. slikar Franjo Sterle. — Popravek. Notica v 38. ,,Tovariševi" številki z dne 15. t. m. zadevajoča ustanovitev novega društva z imenom ,,Samopomoč" ne odgovarja resnicl, ker društvo upokojenega učiteljstva ni tega nikdar nameravalo še manj pa o tem kedaj kaj sklepalo dobro vedoč, da tako društvo za vso državo že imamo. — Ivan Lokar, predsednik. — Opomba uredn.: Prejeli sino dotično vest opremljeno z društvenim pečatom, sedaj vidimo, da je bila oddana brez vednosti predsedstva. — Obrtna nadaljevalna šola v Žalcu. ^olski odboc tc šole ni sprcjel druge poiovice-državnc subvcncije za 1. 1920./21. in je toizadevno pisal dvakrat knji^ovodstvu deželne vlade in enkrat poverjeništvu za uk in bouočastje nadzorništvu in ministrstvu za trgovino in industri.io odd. L;ubljana — - pa do danefi brez rešitve. »Učit. Tovariš« z dne 15. scpt. t. 1. priporoča solidarnost — v Ljubljani in Jelju je pa že obiavlien pričetek šolskega leta 19?l./22. Kam plovemo? Kai je storiti? A!i misli vlada opustiti to vrsto prepo¦rebnih šol. ko ic uslanovila zadnja leta toliko novili? — Kje ie solidarnost? Kako ie drus,rod? Tiikajšnja obrtna nadaljeVidna šola ie bila ustanovljena lcta 1899. ;n je imcia konccn. šolskcga lcta 1920./21. 40 nčencev. — Naredba o glasbenem in pevskem pouku na iičiteljiščih v Sloveniji. Cleni 29., 43. in 47. otKanizaciiskega štatuta za učiteljišča z dne 31. julija 1886., št. 6031, se deloma izpreiminjajo ter dopoinjujejo z nastopnp naredbo: Glasbeni in pevski poiik se s šols.kim letom 1921/22 preureJi na vseh javnih in zasebnih učiteljiščih v Sloveniji tako-le: A. Moška nčiteljišča. I. Spiošno glasoslovje in petje se p.učujc v vsch letnikih po 2 uri na tedea. V pridobljenih 2 urah se goji poleg- slovenske srbska in hrvatska pesem. II. Ooslanje .st1 poiičujc v vseh lutnikih po 2 uri na teden. Pouk se vrši v skupinah, ki obsezajo naiveč po 20 učencev. V 3. in 4. letniku se ucenci vadijo tndi v 2. in 3. leži. III. Pouk v klavirju in orjflanju se uvršča med neobvezne predmete ob neiziirenienjenem št&vilu ur. B. Ženska učiteljišča. I. Vsaka goienka se mora učiti enega glasbi" la (srosli ali klavipja). II. Pouk. v goslanju, oziroma v klavirju, se obvezno i>ouŁuje v vseh letnikih i>o 2 urj na tedeji; za goslanje velja učnl načrt na moških učitel]iščih. III. Posebni učni načrt za obvezni pouk v klavirju se obiavi posebe1" C. Moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. I. Glasbeno nadarjeni gojenci (gojenke), ki so se že uči.i (učile) gosli ali klavirja, se smejo namesto ponka na učiteljišču udeleževati slasbcnega pouka na konservatoriju v Ljubljani. II. Rcdi, ki jih dobiva taik gojenec (gojenka) na konservatoriju, veljajo tudi za kataloge m izpričcvala na _ učiteljišču; gojenec (gojenka) pa mora dovršiti na konservatoriju do zrelostneg-.i izpita vsaj 1—4 razred nižjega ^oddelka. D. Glasbeni učitelji. Staltii glasbeni učitelji na moških ui;iteljiščih, ki bj zairadi te preuredbe izgubljali kaj glasbenih ur, se obvezujejo, da prevzeraajo brez posebne nagrade glasbeni pouk na državnih ženskih učiteljišeih do najvišje mere učne ohveznosti. Vsa razlika v tem je. ker oni n.oški jn žensko uradnice te svoie dncvnice poirošijo za toalete in drus. luksus. ko bi /ena. noročcna uradnica svo.i povišek porabila za pobolišnnie vzcoie in i>rehrano svoje dece in 7ja. poplačilo onih oseb. ki io nadomestnjeio doma. ko ona vrši svoje Ciiiovniškc dolžnosti. 7ato apeluien.o na zakonodajni odbor. da ponravi storien greh naprarn ženi-uradni.ci in poinore baš oni katera v naitežjili dneh. ki .jib druzba prcživlja, vrši dve dolžnosti nasproti svo.ii domovini: deluioč izven dom;i. v uradu in doma vzefaiaioe bodočnost njeno.« Tako piše »Narodna Prosveta«. Iz članka razviditc različno. Prvič še cna krivična tiredba ni uzakonjena ter nam še lahko naši poslanci pomagajo; drugič nismo v našem boiti osamele. oridno delujeio naše drage tovarišicc Srbkinje; tretjič moranio prositi vodstvo naše organizacije. da sedai ob odločilncm trenutku zastavi ves svoi vpliv in nam pi.more do našib oravic. nai ne bcde u-zakon.ien unikuni da stara učiteliica. ki ie že mnogo dclovala in trpela za domovino. dobi mesečno par sto kron mani plačc kot ona. ki shiži prvo leto. Marija Godec.