524
Ivan Berbuč: Po tristo letih.
Po tristo letih.
Spisal prof. Ivan Berbuč.
I.
eprezorna stena zabranjuje človeškemu očesu pogled v bodočnost. In vender se ne da tajiti, da si ustalimo lehko, izvajajoč iz sedanjega razmerja posledic, sliko, ki nam kaže v večjih ali manjših potezah prihodnje izpremembe na zemlji. Seveda je odvisna istinitost take slike tudi od činiteljev, katerih cesto ne poznamo, zato se lehko odmakne od prihodnje realnosti; umevno je tudi, da je slika tem nejasnejša, čim dlje seza v bodočnost.
V poseben vzgled vzemimo zrakoplovstvo. Odkar sta brata Montgolfier 1. 1782. dejanski dokazala, da je zemeljsko ozračje jednako zračnemu morju, v katerem se lehka telesa istotako dvigajo kakor ribe v vodi, razvijala se je ta znanost vedno in redno, in dandanes smemo izvestno trditi, da je ugodna rešitev tega vprašanja odvisna le še od časa. Ce je temu tako, vprašamo lehko: kake posledice bode imelo praktično uvedenje zrakoplovstva ? Odgovorivši na to vidimo prihodnjo preličbo, kolikor je odvisna od tega činitelja.
Že železnice so bile povod velikemu preobraženju na zemlji, ki se je skrčila po njih od vseh stranij. Toda železnice so venderle vezane na zemeljsko površje in imajo zaradi tega premagati mnogo težav; a mislimo si ladjice, katere bodo dvigali lehki balončki v zračne visočine in v katerih se bodo prevažali posamezniki in večje skupine s poljubno hitrostjo v razne meri: — kakšno življenje in kolik prevrat!
Dandanes že se otrese, kdor more, poleti mestnega prahu ter zbeži v hladne gorč. Potovanje je že sedaj nekova »manija«, in niti visoki vrhovi niti najskritejši kotiči niso več varni pred obiskovalci in turisti zaradi te novošegne posebnosti. Kaj šele potem? Takšen posebnež sfrči, če bode bival — recimo — v beli Ljubljani, vsaj na Triglava bliščeče vrhove, da bi tam zajuterkal; obedoval bode kje tam na severu v temnem pralesu, kopal se pop61udne v valovih sinje Adrije in na večer se krepčal v prostorih  »Narodnega Doma«.
Turistom sploh napoči tedaj »zlata doba«. Pušč svoje »milares« ali viržinke bodo pri zajuterku pomilovali z vrhov Montblanka, Mont Everesta, Kinčindžinge ali Popokatepetla omehkuženi svet, ki životari tam doli v meglenih   nižinah.    In tega veselja   ne bodo uživali   samo
Ivan Berbuč: Po tristo letih.
525
poleti, marveč tudi pozimi, preselivši se vedno tja, kjer bode poletje ali pomlad. Kdo bi jih ne zavidal? A še večji užitek čaka te gospode. Poleti se bodo lehko vedno solnčili na severnem, pozimi pa na južnem tečaji, kjer tačas solnce ne vzhaja in ne zahaja, temveč vedno sveti, kjer je tedaj le dan in ni noči. Ptice selivke bodo v primeru ž njimi res pravi pačuhi.
Umevno, da bode imelo zrakoplovstvo tudi senčno stran, zakaj ukrcavanje in izkrcavanje iz zrakoplovnic si lože mislimo nego se dejanski vrši; toda tudi tej nepriličnosti odpomore napredujoče znanstvo, saj s tem vprašanjem se bode stalno rešilo i ono »aviaterjev« ali letalcev. Turist razpne le svoje peruti pa sfrči, kamor mu bode drago. To vam bode mrgolenje, preiskovanje, tekmovanje po gorah, stepah in afriških pralesih!
A kakor bode prevrat tej gospodi prijeten, bode drugim nepri-ličen; — povsod izpremembe in novosti in te so konservativnemu življu človeštva trn v peti. Prvi v tem oziru pridejo na vrsto naši filologi, ki bodo morali v potu svojega obraza prirejati novim pojmom mnogo mnogo novih izrazov in besedij. Koliko mišljenja, modrovanja, spotike novim razpravam in prepirom! Za njimi bodo na nogah takoj hišni gospodarji. Za Boga svetega, tem bode gorje! Ze sedaj toži kakšen debeluh, koliko troškov, skrbij, nočij brez spanja mu provzro-čuje hiša; kaj šele potem! ? Hišam bode treba — kakor umevno — prenarediti krove, zakaj nevarnost bode večja od vzgoraj nego od vzdolaj; oknice ne bodo zadoščale, da bi varovale pred pohodi ne-vabljenih gostov in Še »Wertheimerice« bode treba tako predrugačiti, da ne bodo le »feuerfest«, marveč tudi »luftfest«.
V čem se izpremeni in kakšno bode potem bojevanje, o tem nam ni možno niti približno pogoditi prave podobe. Izvestno je pa, da bode slavni policiji še bolj gorje" nego do sedaj. Tedaj ne bodo zadoščali peš-redniki in taki na konjih, temveč neobhodno potrebni bodo tudi redniki-lčtalci, ki bodo prežah po strehah na malopridneže, kateri bi jim inače lehko kazali dolg nos. Tudi branj evkam in drugim razprodaj alcem na planem bodo morali preskrbeti primernih in varnih prostorov. Kaj inače, če prifrči mimo kakšen kruhostra-dalec brez grošev ter pobere potrebnega blaga? Vpitje za njim bi malo pomagalo!
Daljša razmotrivanja o izpremembah po zrakoplovstvu prepuščamo živi domišliji čitateljevi in vzletu njega mislij; tu hočemo le še navesti,   kdaj   in   kako se bode   to vprašanje rešilo.    V to izkoristiti   si
526
Ivan Berbuč: Po tristo letih.
hočemo pa fantazijo Angleža Williama Delisle-Heya, ki nam daje v svoji knjigi  »Three hundred years   hence«   za   to   primernih   razjasnil.
Z zrakoplovstvom, piše Delisle-Hey, bavili so se učenjaki že v 19. veku; ali rešitev tega vprašanja se ni mogla posrečiti namah, temveč le polagoma. V imenovanem veku so imele zrakoplovnice ladjico in velik balon od svilnate snovi, ki je bil napolnjen z vodikom ali z ogljikovim vodencem. Poskusili so je krmiti po vijakih, s pomočjo perotnic in na druge načine, toda vse zastonj; vsi poskusi so se ponesrečili ob tem, da je podajala balonova obširnost vetru preveč pri-jemališč, kar je krmenje onemogočilo. Pozneje so poskusili uporabiti v svoje namene različne meri vetrov v različnih visočinah; a tudi to se ni posrečilo, ker ni v tem oziru ničesar stalnega in se sploh ne dado preračunjati vetrovne meri.
Šele v takozvanem »mirovnem veku«, o katerem hočemo govoriti kesneje, posrečil se je na tem polji majhen napredek, v kar je pripomoglo izumljenje novega plina »lucigena«. Znano je, da je vodik štirinajstkrat lažji od zraka, lucigen pa je še mnogo lažji od vodika, vrhu tega je pa silno prožen in stisen, zato bode zadoščala majhna prostornina tega plina, da dvigne v zrak velika bremena. Doslej je bila ladjica pod balonom, odslej bode nad njim, in ker mu je prostornina majhna, ne more se veter toliko upirati vanj. V ladjici se pa sedaj lehko utrdi poseben stroj, ki jo bode slobodno vrtel in krmil. Padanje ali dviganje se pa omogoči s tem, da se balon ali vreča, v kateri je lucigen, stisne ali razpusti.
Toda končna rešitev tega vprašanja se posreči šele po izumljenji »baziličnosti«. Baziličnost je neko svojstvo teles, a vzrok temu svoj-stvu je bazilita, jednako kakor pravimo o elektriških predmetih, da imajo električnost, dočim zovemo vzrok temu stanju ali svojstvu elektriko. Bazilita (= basilic force), kraljeva ali prasila, kaže se sedaj kot svetloba, potem kot magnetizem ali elektrika, in zopet kot toplota ali pa kot vzrok kemijskemu sorodstvu; v pozitivni ali negativni svoji podobi provzročuje privlako ali odboj atomov, oživlja neorganske stvari, sploh to je prasila,   ki   nadvlada,   pretvarja,   kroji in zopet spaja vso
v                                                            ...                                                                       ...
materijo. Ze v 19. veku je bilo znano, da se izpreminja pregib v toploto ali magnetizem ali svetlobo ali elektriko i. t. d.; znano je bilo tudi, da so bile te sile jedno in isto, ali neznano, kaj je vzrok tem priličbam. Šele izumstvo nove sile je razsvetlilo v tem oziru fizikalno temoto in stalno rešilo vprašanje o zrakoplovstvu. Odslej je bil plin brezpotreben, da bi dvigal zrakoplavnice, negativna bazilita je odbijala s poljubno hitrostjo od zemlje ladjo, ki se je ustavila lehko v vsaki
Ivan  Berbuč:  Po tristo letih.
527
visočini   ter   se zopet dvigala ali   padala,   kakor se komu poljubi.    In vse to se bode vršilo z največjo varnostjo.
II.
Vsako stoletje ima svoj znak, in v 19. veku glavni znak je narodno vprašanje. Da bode to mirovalo, ni dvoj iti, vsakdo je že danes uverjen, da je sovraštvo radi narodnosti nezmisel; a močnejši narodje si prisvajajo pravico, da zatirajo slabejše, radi tega ne bode še konec iz tega izvirajočim homatijam. Težko je prerokovati končni posledek narodnega boja ter predočiti si v tem oziru bodoče svetovno stanje, in vender bi bilo to zelo zanimivo. Uverjeni smo zato, da pogodimo čitateljem, ako jim navedemo, kako sodi o tem vsaj že zgoraj navedeni Anglež Delisle-Hey. On pravi, da bodeta koncem 19. veka na Angleškem dve stranki, ona bogatincev in ona siromakov, ki se bodeta gledali ostro ok6 v oko. Zaradi vedno večjega nasprotja med njima se začne revolucija na Angleškem koncem tega veka, ki uniči angleško prvenstvo. Anglija bode potem država srednje vrste, kakor sedaj Ho-landska, zakaj med revolucijo odpadejo angleške naselbine, ki so bile do tedaj podlaga angleški slavi in imovitosti. Konec tem zmešnjavam bode Ijudovlada; tedaj pa bode uničeno angleško bogastvo, toda ne angleški duh.
A tudi ostala Evropa bode pozorišče hudim bojem in zmedam. Nasprotje med Germani in Slovani bode vedno večje, in zapleti v Turčiji bodo povod ljutim in dolgim vojnam, ki pomnože slavo in bogastvo Ameriško. Zaradi teh usodepolnih in krvavih razmer vsahno v Evropi skoraj vsi viri kmetijskih in obrtnih pridelkov; Amerika bode preskrbovala zaradi tega obe stranki z živežem in industrijskimi proizvodi, osobito z orožjem in strelivom. In Amerika bode nepristranska dovolj, da bode prodajala proizvode svoje prijateljem in sovražnikom po isti ceni, da le dobi gotov denar. S tem pa se neizmerno okrepi in obogati.
Naposled se tudi Evropa strezni. Ameriškemu bistroumu se posreči tako popolniti morilno orodje, da bode vsako daljno bojevanje nemogoče; izredno se bodo odlikovale med tem Chicago-bombe in ribski torpedi. V prvih, katere bode metalo posebno priredje z matematiško natančnostjo na poljubne daljave, bode električna snov, katera provzroči pri padu projektila takšen napon zraka, da uniči vse živoče stvari jedno miljo na široko. Ribski ali krtovi torpedi bodo pa stroji, ki si bodo vrtali pot pod zemljo kakor krti v vsako mer in navzlic vsem oviram
528                                              Ivan Berbuč: Po tristo letih.
ter razpočijo na določenem mestu s takšno silo, da razrušijo lehko vsako trdnjavo ali največje mesto ali ugonobijo zdajci vso sovražno vojsko.
Umevno, da bode v takem razmerji daljno bojevanje nemogoče. Najsrčnejši vojak bode moral priznati, da gre nedvojbeno v smrt in to, ne da bi koristil domovini. Gnev do takega uničevanja bode vedno jačji, in evropska ljudstva, sita vednega krvoprelitja, izpremene vladne sisteme ter se združijo pod ameriškim vodstvom v »združene države človeštva«. Potem se prične mirovni vek, v katerem bodo znanstva in umetnosti neizmerno napredovale.
Narodno vprašanje 19. veka se reši potem samo po sebi. Romanski narodje, ki se niso že v tem stoletji množili, izmrjejo polagoma, in Nemci se bodo potem razprostirali, ne da bi kdo zapazil, po Fran-
v
coskem, Španskem in po Italiji. V Evropi bodeta le še dva naroda (razven Angležev), namreč Nemci in Rusi, drugi narodiči izginejo v nemškem ali ruskem morji. A ko se prične mirovni vek, bode angleščina na vsem svetu poslovni jezik; Angleži se nasele po vsem svetu, oni bodo učitelji narodom, osobito v politiki. Angleščina se bode vedno bolj širila in uvaževala, in v »ekumeniškem parlamentu«, t. j. v osrednjem parlamentu za ves svet, govorila se bode le angleščina, ki izpodrine nap6sled vse druge jezike.
III.
O drugih izpremembah piše Delisle-Hey:
Po sebi je umevno, da ne bode zrakoplovstvo jedino polje, na katerem se izkoristi   baziličnost;   rabila   se   bode   tudi v druge  svrhe,
v
n. pr. pri prerovih. Ze za evropskih vojen so izumili Amerikanci — kakor že povedano — ribski ali krtov torpedo. Ta je bil tudi pri napravi podzemeljskih prerovov velike koristi. Doslej ni bilo odstraniti pri takih podjetjih nedostatnosti, da se je morala izvažati izkopana tvarina iz prerovov, odslej je olajšala baziličnost delo tudi v tem oziru. Ljudje so izumili v ta namen poseben stroj, podoben velikanski smodki, na obeh straneh zaošiljeni; v nje trebuhu bodo delavci z baziličnim strojem in drugim orodjem. Bližajoč se hribu izpusti strojev voditelj na prvem konci negativno bazilito (odbojno silo), in takoj začne podzemeljska tvarina prasketaje in ropotaje drobiti se v atome, ki se bodo tem bolj oddaljevali, čimbolj se jim bode stroj bližal. Tako nastane prostoren prerov, po katerem se bode stroj dalje pomikal kakor mogočna kača.    Da bi se prerov za tem   priredjem ne zasul,   uporabi
Ivan Berbuč: Po tristo letih.
529
drugi sotrudnik na zadnjem konci drugovrstno bazilito, namreč bazilito kemijske sorodnosti, ki ima svojstvo, da zgosti rušene atome, razta-livši jih v novo tvarino, tako da nastanejo tam takoj gladki, trdni, nezrušni ob6ki.
Izvestno je, da bodo predirali ljudje s pomočjo takih priredij tudi v podzemeljske globočine ter s tem pospeševali znanje o geološkem zlogu zemeljske skorje. Našli bodo mnogo prej neznanih kovin, težjih in dražjih od zlata in platine, našli tudi velikanske podzemeljske otline, kakeršne je opisal že v 19. stoletji Jules Verne v svojem »Potovanji proti zemeljskemu središču«. V te otline, ki bodo neposredno v zvezi z zemeljskim površjem po prerovih, preseli se na tisoče Ijudij. Življenje tam bode jako prijetno in zdravo, toplota istomerna, prostori bodo elektriško razsvetljeni, sploh umetnost bode skrbela za vsakovrstno lagotnost. V teh otlinah bodo najkrasnejši vrti, skrbno obdelana polja, kjer bode raslo žito in drugo rastlinstvo. Posebno prijali bodo ti kraji gobam, ki se bodo tam čudovito razvijale in odklenejo 6nim prebivalcem pravi vir blagostanja, zakaj gobe imajo mnogo dušika v sebi, radi tega namestujejo lehko govedino in drugo živalsko meso. Polne vagone teh gob bodo prevažali na površje.
IV.
Baziličnost omogoči tudi življenje in plovstvo pod vodo. V 19. stoletji je bil znan potapljavski zvon, ki je bil pa zelo nedovršen; vodni pritisek in odvisnost od Ijudij na površji sta mu bila v veliko kvar. Novodobno potapljavsko priredje bode bistveno drugačno. Stoprav dobi takozvana potapljavska pluča, t. j. stroj, ki bode krojil vodo v vodik in kisik ter zajedno proizvajal dušik. Prvi se odstrani po primernem poti, dočim dasta zadnja dva, mešana — kakor znano — zrak. S tem se odvrne odvisnost od Ijudij na morski gladini, dočim se zniža vodni tlak po negativni baziličnosti, da ne bode večji od navadnega zračnega. Iz tega priredja se odvede potem zrak potapljavcem v potapljavski šlem ali kapo, ki ostanejo potem lehko na morskih tleh, dokler jim bode ljubo. Umevno je ob sebi, da bodo imeli potapljavci svoje elek-triške svetilke in da bodo tudi v medsobni zvezi po telefonu.
Vsekako se uvedo tudi ladje, ki bodo plule pod morsko gladino, jednake 6nim, kakeršna je znana ladja »Nemo« v Jules-Vernejevih »20.000 milj pod morjem«. Tudi tem bode gonilna moč bazilita, razsvetljevala jih bode elektriška luč, s svežim zrakom pa preskrbovala potapljavska pluča po načinu, kakeršen je opisan pri potapljavskem zvonu.
34
53°
Ivan Berbuč: Po tristo letih.
Potapljavsko priredje izkoristi se pa še na nečuven način. Pod njim bodo cvetela mesta, sela in trgi. Na velikanske stebre, ukoreni njene v morskih tleh, polože namreč takšno priredje neizmerne velikosti. V priredja notranjih prostorih, katere bode razsvetljevala in grela elektrika, s svežim zrakom pa oskrbovala potapljavska pluča, bodo poslopja, na nekaterih mestih tudi neprepustno zapirajoča vrata, skozi katera bode vhod tamošnjim prebivalcem in potapljavcem, ki bodo imeli posla na morskih tleh. Bivanje po teh mestih bode zelo prijetno, elektriška luč namesti solnce, obok nad poslopji bode moder kakor nebo, povsod bodo lepi zasadi, katere bode razsvitljala elektriška sila, skratka: ljudje ne bodo pogrešali tam ničesa, ni solnca ni neba, ni druge lagotnosti.
Na dnu morja bodo rasle različne povodne rastline, koristne in redilne. ki bodo nov vir blagostanju in prometu. Plovstvo po vodi bode povse ponehalo, nadomestilo je bode plovstvo pod vodno gladino ali po zraku.
V.
Po dokončanih evropskih vojnah, v takozvani mirovni dobi, pričelo se je ljudstvo silno hitro množiti. Ljudij je umiralo vedno menj, osobito med otroki se je zboljšalo razmerje umrših, v kar je — seveda — največ pripomogel napredek na zdravstvenem polji. Razmerje v tem oziru je bilo tako ugodno, da se je podvojilo število prebivalcev že prej nego v petdesetih letih. Ravno to pa je delalo človeštvu 20. in 21. stoletja mnogo skrbij. Strah pred neznosnim preobljudenjem in gladom, ki mu je v zvezi, stal je prete pred durmi, in vse misli so se sukale okolo vprašanja, kako priskrbeti dovolj živeža tem ogromnim množicam. Zato so obdelovali zemljo zelo skrbno, vse prejšnje poti, vozne in železne ceste, pretvorili so v polja. V preobljudenji je iskati tudi vzroka, da se je ljudstvo preseljevalo v morske globine in podzemeljske otline, kar smo že prej omenili in pojasnili.
Vso živino so morali pokončati, ker je človek potreboval vsak kotiček in vsako ped zemlje zase. Sicer pa je bila tovorna žival brez-potrebna, ker so jo zaradi napredka v tehniki stroji povse namesto-vali. Tudi mesa, masla, mleka, usnja niso tedanji sovremeniki pogrešali, ker so zaradi občega napredka vse namestili   z  umetnimi izdelki.
A vse to je bila le začasna pomoč, misliti je bilo torej še na nove pomočke. Visoke gore niso rodovite, tam ne rase skoraj ničesar, kar bi bilo človeštvu v korist. Zato je ukazal centralni parlament, da se gorč odnes6 in   s   to  tvarino   zasujejo   nekaj   doline,   nekaj   morj e
Ivan Berbuč:  Po tristo letih.
531
Uvažuje napredek v zrakoplovstvu in tehniki, umevno je pač, da se je to hitro in lehko izvršilo.
Toda tudi to je bilo le paljativni pomoček in je pomagalo le nekoliko časa; ker se je pa ljudstvo vedno le množilo, misliti je bilo na nove pomočke, da bi se zadoščalo zmerom večjim zahtevam. Učenjaki in drugi so cesto dokazovali, da so mongoli v Aziji in divjaki v Afriki pleme nižje vrste, ki ni sposobno za omiko. Vsi poskusi, da bi se jih omika poprijela, izjaldvili so se; križanje s kavkaškim plemenom ni izdalo ničesa, zakaj mešanci so bili istotak6 nesposobni za višjo omiko kakor njih rmenkasti in črni očetje. Navzlic temu so odbijali omikani in obraženi rodovi kavkaškega pokolenja odločno od sebe vse nasvete, da bi se iztrebila ona plemena, ker niso hoteli žaliti človeških pravic bodisi tudi proti plemenu, ki je na jako nizki stopinji omike.
Kar — k sreči ali nesreči — začnejo Japonci in Kitajci sami od jedne strani, zamorci v Afriki od druge vojno proti belincem, prej so pa že vse med njimi živoče Evropce pomorili. To je odpravilo končno vse plemenite pomisleke pri kavkaškem plemenu proti krvo-prelitju in vžgalo zopet plemensko sovraštvo v njih in jih vnelo k boju. Oborožili so zrakoplovnice in začela se je zadnja kratka, ali strahovita vojna, v kateri so podlegli vsi Azijati in zamorci. Kitaj in Afrika sta prišla v last Evropcem in kmalu se je pričela tudi tam razcvitati evropska omika.
Odslej je bilo na zemlji le jedno pleme — kavkaško, in jeden jezik — angleški.
VI.
Vse to pa ni zajezilo še množenja ljudstva, niti odstranilo skrbij »ekumeničnega parlamenta«, kam s toliko množico in kako ji priskrbeti potrebnega živeža. Da bi temu odpomogel, ukazal je, da se mora ves človeški rod preseliti na morje. Ta ukaz ni provzročil nikakih težav, zakaj tehnika je silno napredovala. Na primernih mestih v morji so sezidali velikanske stebre, nad katerimi so naredili velike oboke in tako pripravili prostor stavbam in mestom. Umevno je, da so bila mesta na morji krasna, prijetna in zdrava; zveza s kopnino je bila lehka, saj, ne oziraje se na druge pomočke, je zadoščalo že zrakoplovstvo vsem potrebam v tem oziru.
Zrakoplovstvo bode pa še v drugem oziru velike važnosti, uporabi se namreč tudi v to, da se priredi v ozračji mnogo postaj, katerim bode namen proučiti vremenoznanstvo v obče in vetrovne meri
34*
532
Jož, Ant. Klemenčič:  Spomini.
posebej. Tudi tu bode baziličnost velike koristi, ker z nje pomočjo bode človek gospod nad vetrovi in nad vremenom, nakazal bode lehko vetrom druge ugodnejše meri. Tropiškim krajem pošlje mrzle vetrove, da se ozračje ohladi, dočim nakrmi gorke južne vetrove proti severnemu in južnemu tečaju, da se led tam staja in ozračje ogreje, tako da bodo tudi tam lehko rasle limone in pomaranče. S tem se do konca 22. stoletja odstrani vsaka nevarnost, da ne bi kopnina zadoščala vsem potrebam človeškega rodu.
Ko bi pa po tej dobi utegnila biti zemlja ljudem zopet pretesna, ni se bati gladu, zakaj planetje so jednaki naši zemlji, med njo in njimi je materija, in kjer je materija, tja gre lehko človek. Tej dobi preostaja torej še razmotrivanje, kako si prirediti pot v zvezde-pre-mičnice.
Končavši dodamo:   »Se non e vero, e ben trovato.«
Spomini.
VJm61kiiili so jadni vzdihi, Umrla tudi  vsa bolest;
Srce" objemlje pokoj  tihi,
Končana moja je povest .
A časih, časih se prikrade Pekoča  solza mi  v  okd,
Vzbude" umrle se mi nade, Vzbudi spet želja za željo.
i.
Poloti se me koprnenje, Srce" utriplje ko nekdaj,
Pred mduo spet  cvete življenje In ž njim mladosti moje raj !
Utrinek zablesti . . .  izgine . . .
In prejšnji mir se vrne spet; Molče" sred temne globine,
Hladno pogled upiram v svet.
Z materinim se zrcalom
Otrok sem igral prerad;
Zdaj  pa, zdaj  pa  se spominjam Nje" in njega dostikrat.
Vanje vpiral sem pogosto Radoveden svoj  pogled;
Dihnil nanje sem,  skaljeno Zjdsni pa se hitro  spet.
Nekoč, nekoč se stemnilo Moje še zrcalo je,
Zjasnilo pa ni se zopet, Kdlno mi ostalo je . . ,
Jož. Ant. Klemenčič.