UČITELJI PRIPRAVNIKIIN NJIHOV POLOZAJ Kako se nam godi? (Jesenskimotiv.) Zvečer jc prigel drvar, nepismen, pa je prosil, da mu napišem dve pismi za Ameriko. Dal sem papir, kuverto, napisal in povedal, koliko znamk naj kupi. »Pa stopite, dam za literi« je povabil. Odklonil sem. »Kaj bi, saj nimate bog ve plače!« Spet me je pogrelo, vrag vedi čemu, pozneje sem bil zato jezen. »Drugič, o priliki!« sem odklonil. Kadar se ratajskemu učiteiju, upravitelju in slugi zadolgočasi, vzame izza zaboja druge, in sc režal na štiri zobe. neštetokrat potemplane čevlje in s svojimi nemirnimi, nabreklimi mislimi odrine še više v hrib. Predse gleda, ozirati se nima kam, počasi rine navzgor, misel pa vrta. Še više gori podirajo. Polni, sočni gozdovi, kakor da rase denar. Požene se preko drče in stopi do njih. Obstancjo in pomaknejo klobuke. »Se dobro seka?« »»Strmina nas daje, pa že gre!«« Ostali molče, le stari, ki včasih obrne z jezikom čik in bzikne v stran dolgo rjavo slino, govori. »Pa plačajo dobro?« »»Vraga!«« Pljuje že kar predse. Mlajši, za drvarja prezanikrni, gode: »Gospoda žre, oni so študirani, znajo!« »Do 50 na dan pa pride,« pojasni oni, ki čika. »Kaj pa imate vi?« vpraša zanikrni. »Okrog tisoč,« se zlažem za svojih 86. Vrag ve, pozneje sem mislil in grizlo me je, da sem lagal. Oni je še čiknil in se obrnil. Menda sem pozdravil. Spustil scm se nazaj. Misel je vrtala. Drvar ima svojih 1300 do 1500 mesečno. Jedo bel kruh, koruznih žgancev že ne. Naši drvarji. Vedno pa kolnejo, godrnjajo in zabavljajo čez zaslužek. Jaz jih razumem. Prav imajo. Misel je vrtala še huje, žrla je. In oni mi jc čikal tik mimo nosa in ušes Majhna vas, par hiš, podružnica in dve gostilni. Pijo naši drvarji dosti. Ne toliko vina. Močan čaj. Manjša družba zlije na večer v gostilni do 13 litrov čaja. Vem, če bi v gostilni plačal liter, bi jih drvar pet. Tudi jedo dobro. Samo eden v vasi, kmet, ne pije; bogat jc, ne zapravlja, odira. Drva mi je prodajal dvainpolkrat dražje od dnevne cene. Sicer mu sosedje ponoči razdirajo plot in mu tudi drugačc narcdijo kako škodo. Sicer pa je ratajski kar močan, rad dela, dosti misli. Rad ima te hribe. Lc včasih gre v dolino. Takrat obišče tovariša v osmi, ki s štirimi strada. Vrača se dve uri, misel pa vrta. P. An.