256
                                               Novice
—    Predsednikom francoske republike je voljen Kazimir Perier.
—   Mladi tatovi. Pred dunajskem okrajnem sodiščem se je imel te dni zagovarjati jednajstleten Janez Haubenstein, ker je v družbi s tremi še mlajšimi deČki ukradel nekemu čevljarju 22 parov čevljev. Trije njegovi tovariši niso prišli pred sodišče, ker še niso spolnili 10 leta. Haubensteina je sodnik obsodil v jednotedenski zapor in materi priporočil, da naj ga da v kako poboliševalnico.
—   Morilca so prijeli. V Eegendorfu je dne 6. t. m, naki Lorenc Schiesler smrtno ranil s sekiro svojega očeta, svojo mater, svojo sestro, in njenega otroka. Hudobnež se je potem štirinajst dnij okrog klatil. Ko se je povrnil v Eegenorf ga je prijela žandarmarija.
—   Kolera v Rusiji. Od 10. do 16. dne t. m. je v varšavski gubeniji za kolero zbolelo 38 in umrlo 19 oseb, v radomski guberniji je pa zbolelo 17 in 4 umrli. V Plocku je od 3. do 9. junija zbolelo 79 in umrlo 50 Ijudij, v Krelcah je pa od 17. do 19. junija zbolelo za to beleznijo 14 oseb. 9 pa umrlo.
—    Sod — ubil otroka. V nedeljo je v Zagrebu sluga Anton Frankolovic peljal na samotežnem vozičku sod, v katerem je bilo 5 vedrov vode Na nekem ozkem mosticu se mu je vsled neprevidnosti sod zvalil z voza na petletno hčerko nekega mesarja, ki je šla mimo. Nesrečni otrok je bil takoj mrtev.
—   Tatinska družba. V Zagrebu so zaprli Janko Horvata-Pelalica, Alojzija Butino in Mata Dimca, ker so kradli v podstrešji hiš razno blago. Dne 22 t. m. so jih zalotili, ko so ravno čakali, da se jim iz podstrešja neke hiše v Dalmatinskih ulicah odpro vrata, da se natihoma izmuznejo. Vlomili so bili v neki kovčeg, v katerem je bilo več perila, katero so kar oblekli. Imeli so na sebi po štiri srajce. Na podoben način so iz raznih podstrešij poprej pokrali za več sto goldinarjev vrednosti Ta dan pa jim sreČa ni bila mila Ljudje so jih bili zasledili, poslali po policijo, da jih je odpeljala v zapor.
—   Roko si je zlomil vojni minister pri vojaških vajah v Graliciji Po končanih vajah sta se na svoje stanovanje peljala vojni minister pl. Kriegshammer in pa načelnik generalnega štaba baron Beck Vsled vojaške godbe so se splašili konji in voz se je zvrnil v neki jarek.
—   Tatinska zakotna pisarja. Dne 21. t. m. že pozno v noči sta zakotna pisarja Janez in Sandor Pečko v Zagrebu iz zapuščine Frančiške Borajnic, ukradla hranilnično knjižico za 400 gld. in več dragocenostij. Pri tatvini jima je pomagala sluznica Prijatelj, kateri sta dala 100 gld. Vse tri so že zaprli.
—   Zastrupljanje v bolnici. V bolnici za neozirav-Ijive v Sonchesu je 60 oseb se otrovalo, ker so jedle meso bolnega teleta. Tri so umrle. VeČ druzih je v smrtni nevarnosti.
v
—   Cez nasip je skočil v Aubinu tramvajski vagon, ki je prišel s tiru. Vagon je priletel na streho neke hiše v ulico, ki je za več metrov nižje. Predrl je streho. Dve osebi sta bih pri tej nesreči usmrteni, več druzih pa nevarno poškodovanih.
—   Nesreča na morji. Potopila se je francoska ladija „Obok", ki je dne 23. t. m. odšla iz Havra. Zadela je skupaj z neko neznano ladijo. Moštvo se je rešilo, škode ie pa več milijonov frankov.
—   Počasen škof. Karlovškega pravoslavnega škofa Mihaela Grujiča ni bilo pri ^glasovanji o civilnem zakonu v ogerski gospodski zbornici. Škof se izgovarja, da ni vedel, kdaj bode glasovanje. Birmoval je po svoji škofiji. Bil je baš v neki vasi ob bosenski meji, ko je izvedel, da bode glasovanje. Odpravil se je takoj v Budimpešto, kamor je pa prišel tri dni prepozno. Kaj naj si pač mislimo o škofu, ki tako važno glasovanje zamudi!
—   Velika nesreča v premogovniku. Podobna nesreča kakor v Karvinu pripetila se je v premogovniku v Pon-typeriddu na Angleškem. Vneli so se plini. Pri tem se je ponesrečilo 250 oseb.  140 so že mrtvih izvlekli iz jame.
—   V juniju zmrznil. Na jugovzhodni strani Karpatov je poslednje dni vedno šel sneg. Veter s snegom je zalotil v gorah tri rumunske kmete, ki so zlezli v neko skalo, da so se obvarovali pred vetrom. Ker je nastal hud mraz, so po-polnuma otrpneli. Dobili so jih pastirji, ki so jih spravili do svojih koč. Dva so še vzbudili k življenju, jeden je pa že bil mrtev. Tudi več živine je poginilo od mraza, ali viharja, ko se je pasla po gorah.
—   Stotnik od ženskih napaden. Na Dunaji sta dve ženski napali na ulici nekega stotnika z dežnikoma. Stotnik se je moral braniti s sabljo. Ker je ie odbijal napade, ni nobene poškodoval. Policija je ženski prijela. Pri policijskem komi-saijatu se je pokazalo, da sta blazni in stotnika niti ne poznate.
—   Brzovlak je povozil neko delavko na postaji Bruck ob Muri; bila je takoj mrtva.
—   Dvojni umor in samomor. V Savanni na Laškem je neka trgovčeva žena. katere mož je bil bolan na smrt, imela znanje z nekim delavcem. Te dni sta se žena in njen Ijubček nekaj sporekla. Ko je ona šla z doma, je delavec skozi okno na ulice vrgel dva otroka omenjene žene itt potem pa sam skočil. On se je ubil Otroka sta tako poškodovana,  da tudi ne ozdravita
—   Smrt vsled elektrike. V Weizu na Štajerskem se je neki delavec dotaknil žice električne razsvetljave in ga je ubilo, Storile so se potem takoj potrebne varnostne naredbe in se vse naprave  ogledale.
—   Nesreča na železnici. Mej Klotovom in Horazdo-vico na Moravskem se je nekemu vozu tovornega vlaka te dni zlomila os in voz je skočil s tiru. Zaradi močnega pretresenja se je užgal vagon na katerem so bili užigalni klinčki. Ogenj se je razširil na voz, v katerem je bil petrolej. Petrolej se je užgal in vagon je raznes o. Pet vagonov se je na to še užgalo in so skoro popolnoma zgoreli. Drugi so močno poškodovani" Jeden sprevodnik je močno opečen in najbrž ne ozdravi. Lase in brado mu je popolnoma osmodilo. Drugi sprevodniki so se k sreči samo nekoliko prestrašili.
—   Smrtna obsodba. Čuden slučaj se je pripetil v Ko-danji. Viljemina Moller je ondi imela deško zavetišče, ki je bilo dolgo na jako dobrem glasu. Zadnji čas se je pa izvedelo, da je Moller imela nesramno zvezo z nekim sjojencem, katerega je pa umorila, ker se je bala, da bi kaj ne izpovedal. Preiskava je pokazala, da je bila z raznimi drugimi dečki v jednakih kaznjivih razmerah in da jih je tudi potem pomorila. Tudi se je pokazalo, da ni ženska temveč mož, kateremu je ime Viljem Moller. Obsodili so ga na smrt
—  Velik požar v Londonu. Dne 21. t. m. je v Londonu pogorel del mesta, mej drugim 20 velicih zalog blaga. Blizu dva tisoč Ijudij je vsled te nesreče zgubilo zaslužek. Grorelo je vso noč Še le zjutraj je 300 gasilcev s 60 bri-zgalnicami omejilo požar.
—   Pogrešeni velicipedist. Od velicipedistov, ki sa udeležili tekmovalne vožnje iz Milana v Monakovo, se pogreša neki Molinari. Dne 11. je Molinari dobil v Briksenu poročilo, da se je ponesrečil prijatelj njegov Sauli. Vrnil se je takoj. Ker je pa pot od Briksena precej strma in ozka, poleg nje pa teče voda, je precej verojetno, da se je Molinari tukaj po noči ponesrečil, padel s svojim kolesom čez skalovje v reko. Dobili ga bodo najbrž še le čez nekaj tednov.
—   Živa zastava. Na Dunaji je v hotelu pri ,,Severni železnici" najela s svojo hčerko stanovanje neka gospa Avrelija Remenyk z Ogerskega. Nekaj časa sta gospa, ki je vedno pravila o svojih lepih posestvih, ki jih ima na Ogerskem in pa o denarjih, ki jih ima še dobiti in njena lepa petnajstletna hčerka Aranka občevali na Dunaji z visečimi krogi, napravili mnogo dolga v hotelih, po gostilnah in kavarnah, pa tudi pri druzih ljudeh. Nekega dne je gospa odšla domu, da dobi denar in hčerko pusti v hotelu. Ker pa le dolgo ni bilo nazaj, se je ljudem čudno zdelo. Nekega dne je prišel postre-šček vprašat, kako je z Aranko. Za postreščkom je šel neki natakar in videl, da je govoril z neko žensko. Natakar je stopil k ženski, ki ni hotela druzega povedati, da je prijateljica gospe Eemenjk. Ker je gotova kaka sleparija, so lepo Aranko zaperli. Sodi se, da je Eemenjk še na Dunaji in da Aranka najbrž še njena hči ni.
—   Iz šumečih valov Vermilijskega jezera v Ameriki so, kakor poroča „Am. Slov." nedavno potegnili trupla mladega moža z imenom James E Potts, iz Adriana, Michigan. Ko so ga dobili na suho, pokazalo se je da je šel mož sreče iskat novo zlatišče ob Eainy Lake, in pri tem našel žalostna smrt v valovih. Njegovi drugi pripovedujejo, da so imeli ta čas zelo viharno pot in so se komaj rešili. Na nevarnem jezeru Vermilion plavi sedaj več čolničev proti zlatišcem. To je bila menda prva nesreča v letošnjem poletju.
257
—   Grozen Vihar. Mesto Aitkin v Minnesotti je obiskal nedavno grozen vihar s točo. Vrtni pridelki so popolnoma uničeni, drevje je pa zelo poškodovano.
—   V ameriških državah Oregon in W^ashington
so imeli prve dni tega meseca jako hude povodnji. Železniške proge so bile pod vodo; na mnogih krajih je voda spodkopala proge in odnesla mostove. Vodi Columbia in Wil-lamette ste napravili mnogo škcde zemljiščem.
—   Preseljevanje v Ameriko pojema. Prebivalstvo Zjedinjenih držav se jako pičlo množi po priseljencih, zdi se, da je vračanje v Evropo toliko, kot priseljevanje prvih štirih mesecev t. 1. Seve nimamo uradnih obvestij v vračanji, vse-kako nam dosti jasno spričujejo o tem podatki parobrodnih družb. Priseljevanje krČi se polagoma v primeri z lanskim letom. V aprilu t. 1. izkrcalo se je v ameriških lukah 19.468 priseljencev, a 42.639 istega meseca vlani — torej za 23 171 ali 50 odstotkov manj. Ako bo šlo tako naprej, kakor je pričakovati, brojili ne bodo priseljenci letos več nego 200.000, proti 788.992. 1 1883. Vse evropske dežele si dele to število jednako. Priseljenje v aprilu z Nemškega in Skandinavskega je le polu toliko kot istega meseca vlani, z Angleškega le dve tretinsko, z Laškega polovično, le Rusko ni skoro nič nazadovalo. Pač dokaz, da so Evropci podučeni o amer. razmerah, postav o naseljevanji torej ni treba poostriti, da bi odvrnili tok z Evrope. Opravičeno je soditi, da se je vsaj polovica letošnjih priseljencev že vrnila, ravno tako vrnilo se je mnogo starejih naseljencev. Prebivalstvo se je torej letos težko namnožilo; tudi do konca t. 1. imajo nativisti lahko mirno vest o preplavljenji Amerike.
—   V Arkansasu bile so minoli mesec grozne povodnji. Eudeča reka (Red River) je vsled neprestanega deževanja tako narastla, da so si morali prebivalci mesta Fulton drugam pomagati ; glavne ceste, manjše kakor tudi največje trgovske hiše je preplavila voda. Sploh vsa okolica na severu in jugu pogorja Iron Mountain, dalje ob železnici Fulton in Clear Lake se je spremenila v veliko jezero. Farmerji s svojimi družinami in govejo živino so morali bežati na višine Nad tisoč ovac in prešičev in druge živine je poginilo. Na tisuČe in tisuče oralov lepo obdelanega polja, iz nad katerega se je dvigalo polno sadežev, je uničenih.
—   300 štrajkarjev je dne 31. maja ustavilo tovorni vlak vozeč premog v St. Louis v Ameriki. Isto so storili tudi v Shelburnu.
—   Sreča v nesreči. V Litki, Min. je trpel na „mesečni" bolezni delavec Mar. Tanem vze dolgo vrsto let. Zadnji Čas po noči ga je zopet prijelo. Sel je na streho in hodil nekaj časa po žlebu, a v tem se prebudil in padel nezavesten na tlak. K srtči se ni ubil; zlomil si je na levi roki par kušČic; drugače pa je ostal nepoškodovan.
—   V dvajsetih minutah je minoli mesec naredil v Jowa City in okolici vihar s točo škode za 100 000 dolarjev, okna so bila skoro na vseh hišah popolnoma razbita. Opeko je tudi raz mnogih hiš odneslo. Brzojavne žice bile so večjidel povsodi pretrgane. Tudi več oseb, katere je vihar dohitel na ravninah, je bilo zelo poškodovanih
258