GLAS
LETO XIX. ŠT. 38 (905) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 23. OKTOBRA 2014
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Danijel Devetak
Cerkev odprtih vrat
  zredna sinoda o temi Pastoralni izzivi družine v
kontekstu evangelizacije se je končala, glavnino
dela pa bo treba šele opraviti. Glasovanje sklep-
nega dokumenta je bilo namreč precej burno, mar-
sikatero žgoče vprašanje je ostalo (še vedno) od-
prto. Če je kdo pričakoval “instant rešitve”, je mor-
da ostal razočaran. In vendar je bil narejen velik
korak naprej, saj je Cerkev o nekaterih temah
končno le začela razpravljati.
Poleg vsega tega lahko mirno zapišemo, da je papež
Frančišek še enkrat presenetil mnoge. Zasedanje je
sklenil s posebno močnim nagovorom, v katerem
se je najprej razveselil duha iskrenosti in kolegial-
nosti, ki je obilno vel v soočanjih med škofi. “Skrbe-
lo in razžalostilo bi me”, je dejal, ko ne bi prišlo do
tako živahnih razprav, ko bi se vsi strinjali glede
vsega, ko bi molčali ali se zavili v hlinjen molk.
Zato je z velikim veseljem in hvaležnostjo poslušal
“posege, polne vere, pastoralne in doktrinalne vne-
me, modrosti in iskrenosti”, ne da bi kdaj podvo-
mili o temeljnih resnicah svetega zakona. Cerkev
ne gleda na človeštvo iz steklenega gradu, od koder
bi ga sodila. Kot “rodovitna mati in skrbna učitel-
jica” se ne boji si zavihati rokave ter zliti olje in vino
na rane človeštva; “ne boji se jesti in piti s poce-
stnicami in cestninarji, ima na stežaj odprta vrata,
da bi sprejela potrebne in tiste, ki se kesajo, ne samo
pravične in tiste, ki mislijo, da so popolni”. Cerkev
se ne sramuje brata, ki je padel, in se ne pretvarja,
da ga ne vidi... Z besedami, ki lepo ponazorujejo
njegovo vodenje Cerkev in ki so izzvale petminutni
aplavz, je Frančišek spodbudil sinodalne očete, naj
še naprej hodijo skupaj, pa čeprav so tudi različnih
misli. Med drugim je - prvič! - zatrdil in poudaril,
da je Petrov naslednik varuh edinosti Cerkve; vsi
škofje v občestvu z njim pa imajo nalogo in
dolžnost jo varovati ter ji služiti, in sicer ne kot go-
spodarji, temveč kot služabniki. Sam papež je “naj-
višji služabnik, 'služabnik Božjih služabnikov'”.
Priznal je, da so na sinodi doživeli trenutke “hitrega
teka” in navdušenja, pa tudi utrujenosti. Posebno
tolažbo jim je dalo poslušanje pričevanj “pravih
pastirjev, ki v srcu modro nosijo radosti in solze
svojih vernikov”. V zanimivi duhovni viziji - prek
skušnjav, ki so jih (lahko) imeli škofje med sinodo
- je Frančišek opozoril na pasti odklonov glede nau-
ka, značilnih za bolj tradicionalistične oz. progre-
sistične cerkvene struje. Omenil je togo vztrajanje
pri nekaterih stališčih, ravnanje tistih, ki “se zapi-
rajo v črko besedil in ne dopuščajo, da nas 'Bog
presenečenj' tudi preseneti”. Gre za skušnjavo ti-
stih, ki se zapirajo v zakone, v gotovosti tega, kar
poznajo, in ne upoštevajo možnosti, da bi se
naučili česa novega. Na drugi strani je uničujoča
skušnjava naivne oz. lažne dobronamernosti, ki v
imenu zavajajočega usmiljenja povija rane, ki jih
prej ni ozdravila; ki obravnava simptome, ne pa
vzrokov bolezni. Nadalje obstaja skušnjava, “da bi
spremenili kamen v kruh in tako prekinili dolg,
težak in boleč post”, pa tudi skušnjava, da bi - obrat-
no - “spremenili kruh v kamen in ga zalučali proti
grešnikom, šibkim in bolnim”. Skušnjava je tudi
stopiti s križa, da bi zadovoljili ljudi in popustili
svetnemu duhu; ali pa ta, da bi se imeli za lastnike
in gospodarje, ne pa varuhe verskega izročila, ozi-
roma skušnjava uporabljati tak jezik, “s katerim se
lahko reče veliko, pove pa nič” in se tako prezira
resničnost. Vse te skušnjave ne smejo ne strašiti ne
jemati poguma, pomembno je iskreno razprav lja -
ti.
V naslednjem letu bo sklepni dokument, v katerem
med drugim piše, da je zakonska ljubezen “eden
najlepših čudežev”, “zorel” v krajevnih Cerkvah;
na sinodi jeseni 2015 pa bodo škofje predlagali
konkretne rešitve za težave in izzive, s katerimi se
družine vsak dan spopadajo.
I
Concordia et pax / Po poteh spomina in sprave
Poklon nedolžnima žrtvama 
dveh ideologij
  druženje Concordia et pax z Goriškega se
je letos “po poteh spomina in sprave” po-
klonilo nedolžnima žrtvama dveh ideolo-
gij, Lojzetu Bratužu in g. Alojziju Obidu. Oba sta
živela v prvih desetletjih tragičnega 20. stoletja,
oba sta se razdajala za slovenske ljudi, oba sta pre-
rano umrla nasilne smrti.
V soboto, 18. oktobra popol-
dne, se je množica najprej
zbrala na Trgu Lojzeta Bra-
tuža v Podgori, da bi se po-
klonila glasbeniku in
mučencu, simbolu trpljenja
goriških Slovencev pod
fašizmom. Po pesmi, ki jo je
pod vodstvom Petra Piriha
odpel podgorski mešani
pevski zbor Mirko Špacapan,
sta g. Sergio Ambrosi in Ber-
nard Spazzapan v imenu pri-
rediteljev povedala, da so
sredi septembra sprejeli povabilo papeža
Frančiška v Redipulji: svetopisemske besede “Kaj
mi mar? - Sem mar jaz varuh svojega brata”? ne
smejo pasti v prazno, še naprej nas morajo iz-
praševati, mi pa moramo še naprej skupaj moliti
za mir, spravo in slogo, si prizadevati - na osebni
in skupnostni ravni - za pravičnost v prepričanju,
da do tega lahko pridemo prek očiščenja spomi-
na, odpuščanja in molitve. Na dvojezičnem
srečanju v Podgori so navzoči želeli še enkrat pri-
sluhniti življenjski zgodbi Lojzeta Bratuža in nje-
gove družine, pesnice Ljubke Šorli, hčerke Lojzke,
ki je bila v soboto prisotna, in sina Andreja,
našega žal že pokojnega urednika. “Kdor prvič
sliši to zgodbo”, je povedal ‘duša’ združenja Con-
Z cordia et pax Franco Miccoli, “se začudi; nam, kismo kot oddaljeni in pogosto nezainteresiraniopazovalci vajeni obsojati režime, pa se zdi ne-
verjetna”. Ni šlo le za fizično izničenje, kot se je
sicer zgodilo v primeru Lojzeta Bratuža in neka-
terih drugih, temveč za izničenje v moralnem,
človeškem, kulturnem in
političnem smislu. Šlo je za
kršenje človekovih pravic,
zanikanje svobode izražanja
in mnenja, za prepoved go-
voriti v drugem jeziku v jav-
nosti, zraven pa še za kazni,
pretepanje, fizično in psi-
hično mučenje, izgon izo-
bražencev in sposobnih
oseb v druge predele Italije,
da bi na kraju pustili ljud-
stvo samo, revno in brez
vodje, brez najboljših mož,
je še povedal Miccoli. Bra-
tuž je bil človek, ki je na miroljuben način branil
svojo istovetnost ter z mučeniško smrtjo izpričal
ljubezen in služenje skupnosti.
Rodil se je leta 1902 v ugledni družini. Po značaju
je bil veren in nežen kot mati, dosledno dosto-
janstven in odločen kot oče. Leta 1917 so tudi nje-
ga prisilili v izgnanstvo, najprej v Viareggio, nato
v pokrajino Campobasso; povsod so cenili njego-
vo človeškost in umetniške vrline. Osemnajst let
star je bil imenovan za učitelja v Šmartnem, kjer
je še naprej vodil zbor; obenem je ustanovil pevski
zbor tudi v Gorici in se z njim udeleževal mestnih
kulturnih prireditev. Po očetovi smrti leta 1921 je
šel poučevat v Solkan.
/ dalje na str. 3
www.noviglas.eu
Jesenski barvni odtenki na Krasu
“Vse, kar sem delal, sem ljubil... ”
“Zadoščenja sem si nabral povsod. Vse, kar
sem delal, sem ljubil. Stvari, o katerih je na
tem svetu vredno razmišljati, je toliko, da mi
ni žal, da sem svoje življenje posvetil
različnim področjem”.
Te besede nam je zaupal prof. Pavle Merku’,
ko smo ga letos meseca februarja ob
podelitvi osrednje Prešernove nagrade
intervjuvali na njegovem domu. Bil je vidno
zadovoljen: “Česa podobnega nisem še
nikoli doživel. Nagrade so nepričakovane.
Nihče ti jih ne dolguje, zato je presenečenje
še večje, veselje pa je tudi veliko”.
Bil pa je videti vidno utrujen. Utrujen je bil
zlasti zato, ker mu je starost onemogočala, da
bi se lahko še naprej ukvarjal z glasbo in
jezikoslovjem: tema področjema je namreč
namenil vse svoje življenje. S prof. Merkujem
smo se pogovarjali še o marsičem, na primer
o že končani njegovi novi, dvajseti knjigi, ki
jo hrani prijatelj: “O njeni vsebini ne bom
govoril. Objavljena bo po moji smrti”.
/ str. 15
IG
Odšel je prof. Pavle Merku'
Svet okrog nas
23. oktobra 20142
Povejmo na glas
Pribežniki, izjemno težka preizkušnja
Prejeli smo
“Kaj mi mar!”
  b teh papeževih besedah,
ki jih je izrekel v pridigi na
tej spominski maši, se mi
je utrnil spomin na neko predavan-
je škofa dr. Jurija Bizjaka. Jasno in
nazorno nam je priklical v spomin
svetopisemski dogodek med Kaj-
nom in Abelom in ga čudovito
umestil v naš čas in tudi naše vsak-
danje življenje, ki je polno preri-
vanj, podtikanj, komolčarstva,
egoizma in podobnega …
Vsekakor je vzpodbudno, da moli-
mo za pokojne in prosimo za mir,
še zlasti med narodi, saj je po svetu
preveč žarišč, ki so nevarna tudi za
nas. To papeževo mašo v Sredipolju
– Redipulji je pripravil italijanski vo-
jaški vikariat, darovala pa se je za vse
žrtve vojn. Tako se je na veliko pisa-
lo! Ni moj namen, da bi kritiziral
organizatorje, kot kristjan pa bi rad
ob tem dogodku pripomnil neka-
tere stvari.
Pustimo to, da velika večina verni-
kov, ki so se zbrali pri tej maši, pa-
peža v živo sploh niso videli, ampak
le na monitorjih. Organizatorji so
pred oltar postavili četo samo itali-
janskih vojakov, kot da ne bi bilo
nobenega primernejšega mesta
zanje. Ves čas se je govorilo in se še,
da je bila to maša za vse žrtve vojn.
Hvala Bogu, da se je nekdo spomnil
na to. Iz poteka maše pa to ni bilo
razvidno. Ali res ni bilo mogoče, da
bi izrekli vsaj po eno mašno
prošnjo še v kakšnem jeziku, ne pa
da je bilo vse od začetka do konca
maše samo v italijanščini? Priznam,
da je mašo organiziral italijanski vo-
jaški ordinarij. Ker pa ima tudi on
vojake po svetu in ne samo v Italiji,
gotovo ve, da se po svetu govori še
kakšen drug jezik poleg itali-
janščine. Tako je ta ordinarij doka-
zal, da njegov miselni domet ne
seže čez Tibero! Ta zadnji stavek ni
moja pogruntavščina, ampak do-
besedna navedba dveh njegovih so-
bratov vojaških ordinarijev, ki sta
somaševala in sta se po tej maši
oglasila pri nas. V Družini je sloven-
ski vojaški ordinarij, ki je tudi bil
tam, zveriženo pisal in glorificiral
samo mašo. – Pač pripada narodu,
O ki je in ostaja maloštevilen in kottakega ga tudi ocenjujejo... Zanimi-vo, iz njegovega zapisa se vidi, da
on kot Slovenec spodrsljaja – same
italijanščine – ni zapazil, kar doka-
zuje, da je pri nekaterih Slovencih
še vedno prisoten čut hlapčevstva.
Kje je tu narodnostni čut ali celo čut
za državno pripadnost? Se vam ne
zdi, da bi to dvoje vsaj pri vojaščini
lahko pričakovali!?
Drugi dan, na nedeljo, sem obiskal
vse te kraje. Na avstro-ogrskem po-
kopališču smo se skupaj slikali s pa-
peževim šopkom in blejskimi
malčki. Ko pa sem prišel na parki-
rišče pred pokopališče, sem obstal.
Tam ni bilo več table, kjer je v itali-
janskem, nemškem, madžarskem
in slovenskem jeziku pisalo: “VO-
JAŠKO POKOPALIŠČE”. Drugi dan
sem zavrtel nekaj telefonov in se
začel zanimati, zakaj so jo sneli, in
to pred papeževim obiskom. Nek-
do, ki malo več ve, mi je rekel, da je
nekatere motila. Zanimivo, vsa tista
burja, ki je lani pihala, je ni odpih-
nila, odpihnil pa jo je papežev obisk
ali strah, da obiskovalci ne bi videli
večjezičnega napisa. Dvomim, da
bi le-ta papeža motil. Prav na to ta-
blo me vežejo zanimivi spomini.
Leta in leta je bil napis na tej tabli
samo v italijanščini, nemščini in
madžarščini. S tamkajšnjim župni-
kom iz Foljana sva se samo (!) štiri
(!) leta (!) borila za dve slovenski be-
sedi: VOJAŠKO POKOPALIŠČE. Ko
sva obredla že vse mogoče urade,
se nama je nasmehnila sreča. Neka
gospa je slučajno odkrila, kdo temu
nasprotuje. Na pristojno mini-
strstvo je napisala prošnjo in zani-
mivo – v štirinajstih dneh je prišel
pozitiven odgovor. Tako je na to ta-
blo prišel tudi slovenski napis in
ostal do papeževega obiska 13. sep-
tembra 2014! Pa recite, da ni to za-
nimivo?
Italijanska kostnica v Sredipolju
ima tudi svojstveno zgodovino, ki
je nekateri ne želijo poznati. Fantje,
ki so se vrnili iz prve svetovne voj-
ne, bi radi kaj zaslužili. Tako so ob-
delovali kamenje – na to kostnico
so v glavnem pripeljali že obdelane
kamnite bloke in jih postavljali na
svoja mesta. Potrebovali pa so tudi
delavce, da so obdelali posamezne
vogale, kjer se kamniti bloki niso
pravilno vgradili. Tem fantom, ki
so obdelovali kamne, so Slovenci
po domače rekli špički, ker so
“špičili” kamenje. Med njimi je bilo
kar lepo število Slovencev. Kar me
najbolj boli, pa je to – in o tem se
ne sme govoriti, ker... – Vstop v ko-
stnico s ceste spodaj je med dvema
vrstama poitalijančenih napisov
slovenskih krajev, kjer je tekla fron-
ta v prvi svetovni vojni. Malokdo
pa ve, da so prostor med temi napi-
si, preden so položili tlak, posuli s
kostmi avstro-ogrskih vojakov. Za-
kaj? V -izmu tistega časa se je tako
proslavljala zmaga Italije... Tako pri-
demo po poražencih k zmagoval-
cem, ko prispemo do italijanskih
vojaških grobov! Prav na tem sra-
motnem mestu so postavili oltar in
darovali mašo samo v italijanščini
za vse žrtve vojn! In to v času
združene Evrope! Ne zveni vse to
neokusno? Daleč od krščanske pie-
tete!
Zanimivo je tudi to, da glavnina slo-
venskih obiskovalcev sploh ne ve
za avstro-ogrsko vojaško pokopa-
lišče, kjer so pokopani tudi naši Ja-
nezi, ampak silijo sem na to itali-
jansko pokopališče. Prva slovenska
potovalna agencija, ki je začela obi-
ske avstro-ogrskega pokopališča, je
bila Quo vadis iz Ljubljane, za kar ji
gre vsa čast. V nekdanji Jugoslaviji
so celo prinašali vence na italijan-
sko pokopališče in ne na avstro-
ogrsko, saj se o cesarjih tedaj ni bilo
dostojno pogovarjati, čeprav je v ti-
stem času Beograd imel enkratnega
“jugo monarha”!  (Ta beseda ni
moja, ampak sem si jo izposodil iz
beograjske televizijske oddaje
“Svlačionica”.)
Da pa bo mera polna, še to: ob
prvem novembru se je vedno po-
stavljalo cvetje na grobove. Tudi slo-
venski konzulat v Trstu obišče vse
partizanske spomenike po zamej-
stvu, sem pa je predaleč … Pa mi ne
zamerite. Že nekaj let obiskujem
drugega februarja to avstro-ogrsko
pokopališče in
molim za naše pokojne, pa vidim
to “površnost”. Upam, da ni namer-
na! Za zgled so nam lahko Avstrijci
in Madžari, ki tega niso nikoli po-
zabili.
Ambrož Kodelja
  talijansko Ministrstvo za šol-
stvo je 3. septembra 2014 ob-
javilo načrt šolske reforme in
ga poimenovalo La Buona scuola
– Dobra šola. Reforma naj bi sto-
pila v veljavo s šolskim letom
2015/16 in naj bi res temeljito po-
segla v sedanji šolski ustroj. Prava
revolucija se napoveduje na po-
dročju načina zaposlovanja šolni-
kov pa tudi v samem juridičnem
statusu učnega osebja. Uvedene
naj bi bile nove možnosti službe-
nega napredovanja, ustanovljeni
naj bi bili nekateri novi poklicni
profili, ki jih dosedanji ustroj ni
predvideval, vse to pa na podlagi
rednega in sistematičnega evalvi-
ranja in ocenjevanja šolskega dela
in uspehov, kar je seveda ravno
tako novost, o kateri se sicer že
dolgo razpravlja, še vselej pa se je
zataknilo, ko naj bi od besed
I prešli k dejanjem.Ministrstvo za šolstvo v teh dnehvabi vse državljane, naj se
vključijo v diskusijo o “Dobri
šoli”. V ta namen je spodbudilo
tudi Deželne šolske urade, naj s
pobudami na območju omo-
gočijo čim širšemu krogu šolni-
kov ter uporabnikov, da pridejo
do besede. V tem sklopu se Urad
za slovenske šole pri Deželnem
šolskem ravnateljstvu za Furlanijo
Julijsko krajino namerava soočiti
s slovensko krajevno stvarnostjo,
in to zlasti z ozirom na vprašanje,
katere izzive omenjeni reformni
načrt postavlja slovenskemu šol-
stvu v Italiji. Skratka, kako naj se
slovenska šola vključi v omenje-
no reformo, kateri so tisti vidiki,
ki jih moramo poudariti in tudi
normativno zaščititi, da morebit-
ne spremembe ne bi ogrozile za-
jamčenih pravic do izobrazbe
v maternem jeziku in do rabe
slovenskega jezika.
Zato Urad za slovenske šole v
naslednjih dneh organizira
dve javni posvetovanji o
načrtu “La Buona scuola”
(Dobra šola). Prvo, namenje-
no Goriški in Benečiji, bo v
petek, 24. oktobra, ob 17. uri
v avditoriju Liceja “Trubar-Gre-
gorčič” v Gorici (ul. Puccini 14).
Uvodne misli bodo podali dr.
Igor Giacomini, vodja Urada za
slovenske šole, prof. Tomaž
Simčič in prof. Živa Gruden. Sle-
dila bo razprava. Drugo srečanje,
namenjeno Tržaški, pa bo v po-
nedeljek, 27. oktobra, ob 18.30 v
dvorani ZKB na Opčinah (ul. Ri-
creatorio 2, Opčine). Tokrat se bo
v uvodnem delu dr. Giacominiju
in prof. Simčiču pridružila dr.
Ksenija Dobrila. Sledila bo razpra-
va.
Kdor se ne bi mogel udeležiti ene-
ga od obeh javnih srečanj, sme
svoja vprašanja ali predloge po-
sredovati tudi v pisni obliki, in si-
cer na enega od naslednjih e-na-
slovov: daniele. furlan1@istruzio-
ne. it in gerardo. tolentino@istru-
zione. it.
  riznati je treba in ne podleči vzvišenemu
moraliziranju, da so pribežniki za razviti
svet, se pravi za vse nas, zelo težka preiz-
kušnja. Tako težka, da zahteva od nas nemara
preveč, saj je z navadnimi in splošno veljavni-
mi pristopi ni mogoče razrešiti. Res je namreč,
da smo zaradi krize v stiski že mi sami. Res je,
da je brezposelnost s svojimi posledicami
uničujoča, da ne govorimo o mladih, ki zaradi
nje nimajo tiste prihodnosti, ki so jo imele ge-
neracije pred njimi. In res je tudi, da je v naši
družbi vse več revnih in da se mnogim, ki to
še niso, obraz revščine približuje z obzorja. In
v tako zaznamovan naš prostor sedaj prihajajo
ali vdirajo pribežniki, in to množično, da bi
se iz krajev zares krute revščine ali vojnega
uničenja zatekli v t. i. obljubljeno deželo, ki
smo mi. Za razviti svet je prihajanje teh
množic razumljivo velikanski problem in zato
ni nenavadno, da so mnenja o tem, kaj storiti,
skrajno deljena. Nekatera se zavzemajo za
sprejem in namestitev teh prišlekov, tista v sre-
dini problem odlagajo in se nekako ne opre-
delijo, izrazita pa so odklonilna stališča, ki
večinoma ne izbirajo sredstev, kako zajeziti
nepovabljen priliv in mu po možnosti pre-
prečiti prihod. In tako rastejo novi zidovi, ki
seveda nikogar ne navdušujejo, a so menda
edina rešitev, zidovi iz betona ali iz žičnih
ograd. Na ta način se Združene države Ameri-
ke branijo pribežnikov iz Mehike, Turčija na
podoben način varuje mejo s Sirijo, Izrael pa
zavira takšen ali drugačen priliv iz palestinske
Gaze. Kot rečeno, je problem tako velik, da je
vsak odgovor nanj razumljiv, čeprav pri tem
čutimo, da ni vsak sprejemljiv za našo člo-
večnost. Le-te ne moremo povsem preslišati,
saj nas utemeljuje in nam narekuje sebi pri-
merne odločitve in dejanja. Poseben primer
pa predstavlja prihod pribežnikov po morju,
se pravi v Italijo. Na morju ni mogoče posta-
viti zidov in pregrad, na morju bi bilo mogoče
prišleke zaustaviti le tako, da ne bi mogli na
kopno in bi se mnogi utopili. In tu človečnost
ne more molčati in tako se je Italija z reševan-
jem utapljajočih bark zares izkazala in si lahko
svoje zadržanje šteje v ponos. Spodbudila je
tudi Evropo, ki je po dolgem oklevanju pri-
sluhnila in se odločila sodelovati pri reševanju
ljudi. Preizkušnja je huda tudi v manjših pro-
storih, se pravi na naši krajevni ravni. Pri-
bežnikov se vsi otepamo, Tržič izjavlja, da jih
nima kam namestiti, podobno Videm, še po-
sebno v velikih težavah sta Goriška pokrajina
oziroma Gorica. V Goriški pokrajini je trenut-
no 415 pribežnikov, pri čemer jih 60 med nji-
mi nima strehe nad glavo. V Gorici pa je sedež
urada, ki odloča o tem, kdo od prišlekov ima
pravico do statusa političnega begunca. Na
srečo dozoreva spoznanje, da morajo vse
občine nemudoma sesti za isto mizo in se do-
govoriti kako in kaj. To je spodbudna novica,
ki upošteva človečnost, brez katere bi v celoti
izgubili, kar je najbolj bistveno: temelj vseh
naših vrednot.
Janez Povše
P
Kritičnosti deželne reforme krajevnih uprav
Občine v zakonu 38/01 morajo
ohraniti svojo avtonomijo
  eželno tajništvo stranke
Slovenska skupnost je v
prejšnjih dneh nameni-
lo glavno pozornost osnutku
deželnega zakona za reformo
krajevnih uprav v FJK. Že po
prvem zakonskem osnutku
omenjene reforme, ki ga je pri-
stojni odbornik Paolo Panontin
pripravil v poletnem času, je SSk
s svojimi izvoljenimi upravitelji
in političnimi predstavniki bila
precej kritična do le-te, izhajajoč
iz načela, da mora-
jo občine vsekakor
ohraniti svojo
upravno avtono-
mijo, še posebno
tam, kjer so prisot-
ne jezikovne in
narodne manjšine
oziroma v vseh
občinah, kjer se iz-
vaja zaščitni za-
kon. Huda po-
manjkljivost za-
konskega predloga
je namreč v tem,
da se nikjer ne
omenja prisotnost
slovenske in drugih manjšin.
Kar se tiče Slovencev v FJK, pa je
upravičeno vprašanje, ali je
osnutek deželnega zakona za re-
formo krajevnih uprav v skladu
z mednarodnimi pogodbami, ki
Italijo zavezujejo, da ščiti sloven-
sko manjšino. To pa je tudi za-
deva, o kateri se bosta morala
izreči novoustanovljeni paritetni
odbor in Republika Slovenija kot
matična država slovenske narod-
ne skupnosti v FJK.
Na številnih zasedanjih deželne-
ga tajništva SSk, ki so potekala v
poletnih in jesenskih mesecih,
ter na srečanju med deželnim
odbornikom Paolom Panonti-
nom in vodstvom SSk, ki so se
ga udeležili tudi glavni izvoljeni
upravitelji slovenske stranke, se
je pokazala zelo skrb vzbujajoča
slika za prihodnost krajevnih
uprav, ki bodo prisiljene se po-
vezati v t. i. “unije občin”, kjer
D bodo glavno besedo imele levečje občine, pri tem pa naše,slovenske občine tvegajo, da bo-
do tudi izgubile skoraj vso avto-
nomijo in veliko upravnih pri-
stojnosti.
Možnost avtonomnega upra-
vljanja lastnega ozemlja je nam-
reč eden od ključnih instrumen-
tov zaščite vsake narodne skup-
nosti, zato je prenašanje pristoj-
nosti z občinske ravni na organe
in telesa širših območij, v kate-
rih smo Slovenci v manjšini, za
našo narodno skupnost lahko
zelo nevarno.
Slovenska skupnost je navedla
kar nekaj bistvenih predlogov, ki
naj bi bili vkjučeni že v osnutek
deželnega zakona, ki ga je sprejel
deželni odbor. Na ponedeljko-
vem srečanju deželne večine v
Vidmu je SSk dala tudi konkre-
ten predlog, da bi se na celotni
deželni ravni izvajala določila
državnega zakona t. i. Delrio, ki
daje občinam možnost izbire
bodisi, da se združujejo v “uni-
je”, ali pa da še naprej ohranijo
svoje pristojnosti, določene sto-
ritve pa pogodbeno združujejo v
skupno upravljanje z drugimi
občinami. Žal je levosredinska
večina ta predlog zavrnila, SSk
pa ni podprla Panontinovega
osnutka reforme krajevnih
uprav, ki bo že v prihodnjih ted-
nih začel svojo pot v pristojni ko-
misiji. V njem združevanje
občin v “unije” ne poteka na po-
dlagi njihove svobodne izbire,
ampak na podlagi prisile, pod
grožnjo ukinitve prispevkov iz
deželnih sredstev in celo komi-
sarske uprave.
Slovenska skupnost bo zato
vztrajala pri predlogu, da se 32
občinam, ki so vključene v
zaščitni zakon 38/01, omogoči
svobodna izbira med združitvijo
v t. i. “medobčinsko teritorialno
unijo”, ali pa da ohra-
nijo svoje pristojnosti
in upravljanje občin-
skih storitev skupno
upravljajo z drugimi
občinami, kot to omo-
goča državni zakon o
reformi krajevnih av-
tonomij, poznan kot
zakon Delrio. Taka
možnost avtonomne
izbire bi tudi omo-
gočila bolj primeren
način povezovanja ti-
stih občin, ki so tudi
statutarno popolno-
ma dvojezične. Gre za
štiri občine v tržaški pokrajini in
tri občine v goriški pokrajini, ne
smemo pa pozabiti niti na šte-
vilne občine v Benečiji, Ne-
diških in Terskih dolinah, Reziji
in Kanalski dolini.
Deželno tajništvo SSk, ki je na-
zadnje zasedalo v četrtek, 16. ok-
tobra, je tudi ocenilo, da je ne-
sprejemljivo to, kar se dogaja v
tržaškem občinskem svetu glede
pravice do rabe slovenskega je-
zika pri posegih svetnikov. Izjave
župana in raznih svetnikov so
sporne in niso v skladu z zaščit-
nim zakonom. Za SSk je nespre-
jemljivo dejstvo, da v pravilniku
tržaške občine še vedno ni zabe-
ležena pravica do uporabe slo-
venskega jezika, kot je na Pokra-
jini in na Deželi, in zato sloven-
ska stranka pričakuje, da bo to
vprašanje rešila levosredinska
uprava, ki jo Slovenci v tržaški
občini strnjeno podpirajo.
Tiskovno sporočilo Urada za slovenske šole
Slovenska šola 
in “reforma Renzi”
Predsednica FJK Debora Serracchiani
Aktualno 23. oktobra 2014 3
  Concordia et pax
Nedolžni žrtvi ...
S 1. strani 
  mel je možnost izbirati med
več ponudbami, a naposled
se je odločil, da ostane med
mladimi in med Slovenci v Go-
rici. Leta 1924 so ga preselili v
Manoppello blizu Pescare, kjer se
ga še spominjajo kot slovenskega
učitelja in izvrstnega organista.
Leta 1929 mu je nadškof Sedej
ponudil, da bi postal profesor
glasbe na škofijski gimnaziji v
Gorici: končno se je lahko popol-
noma posvetil glasbi. Na koncu
istega leta ga je nadškof imenoval
za škofijskega nadzornika cerkve-
nih zborov v škofiji. Poučevanje
v semenišču je moral zapustiti
zaradi policijskega opomina in
zapora. Prijatelj Cesare Augusto
Seghizzi ga je poklical za svojega
naslednika pri vodenju zbora v
goriški stolnici, ki je veljal za naj-
boljši italijanski zbor v mestu.
Bratuž je podpiral gojenje zbo-
rovskega petja po vsem Primor-
skem. Sodeloval je pri številnih
društvih, organiziral je Orglarsko
šolo in veliko sodeloval s Filipom
Terčeljem. Nekega večera leta
1930 so ga v Gorici napadli in
pretepli; pritisk nanj se je stop-
njeval vse do leta 1932, ko so ga
po novoletni maši prijeli in za
šest mesecev neupravičeno
zadržali v ječi. Leto 1933 je mini-
lo nekoliko mirneje. Septembra
se je poročil z učiteljico in pesni-
co Ljubko Šorli. Toplina družine
in rojstvo dveh otrok sta mu vlila
novega zagona in poguma
pri prenašanju zasliševanj
in groženj. Prehodil je
križev pot, postal je ne-
dolžna žrtev slepe in krute
norosti, ki je sicer zatrla
njegovo osebo, a je po dru-
gi strani izrisala svetlo in
čisto podobo doslednega
kristjana. Dne 27. decem-
bra 1936 ga je skupina
škvadristov po maši v Pod-
gori prijela skupaj z drugi-
mi štirimi pevci ter peljala
na sedež fašistov. Dali so
jim piti ricinusovo olje,
Bratuža pa so prisilili, da je
spil gosto in umazano te-
kočo zmes mehanskega ol-
ja in bencina. Po dolgem trpljen-
ju je 14. februarja izgubil zavest
in dva dni kasneje izdihnil. Še
pred jutrom so njegovo truplo
odpeljali v mrliško kapelo na po-
kopališče. Začeli so se zbirati
ljudje, orožniki pa niso pustili
zraven. Množica 3000 ljudi se je
naslednjega dne zbrala pred po-
kopališčem, da bi v tišini molili
zanj. Pogreba ob šesti uri zjutraj
na pokopališču, ki je bilo za-
straženo kot utrdba, so se lahko
udeležili samo svojci in peščica
znancev. “Lojze Bratuž in njego-
va mučeniška smrt ne moreta bi-
ti le manj pomembno zgodovin-
sko poglavje”, je nadaljeval Mic-
coli: “Njegov lik glasbenika in
vnetega katoličana mora biti re-
prezentativen za vso Goriško, ita-
lijansko in slovensko, saj ne gla-
I sba ne vera, ki sta ga podpirali vnjegovem delovanju, ne poznatameja”. Njegov pasivni odpor,
kakršnega je izkazoval režimu, je
značilen za vse zatirane narode,
ki hrepenijo po svobodi. Bratuž
se je kot kristjan boril za svobodo
nenasilno, kot skladatelj in gla-
sbenik na orglah, z liturgičnim
petjem in ljubeznijo do Stvarni-
ka. Taki dogodki se zdijo oddal-
jeni, in vendar se še vedno pona-
vljajo; mir ni pravica, ki bi jo do-
segli enkrat za vselej: dan za
dnem ga moramo iskati, graditi,
gojiti in braniti z dejanji in izbi-
rami, ki od vsakogar izmed nas
zahtevajo vnemo in odgovor-
nost.
Drugi del srečanja je potekal ob
župnišču v Štmavru, kraju, kjer
se je začel križev pot g. Alojzija
Obida. Podatki o duhovniku, ki
se je rodil v občini Šent Lenart
pri Čedadu februarja 1900, so ne-
koliko protislovni, saj se razpo-
ložljivi pisni viri glede nekaterih
točk ne ujemajo s tem, kar ljudje
vedo povedati. Po pričevanju
nečaka Armanda Obita, ki je bil
prisoten na slavju, je njegov stric
bil žrtev komunističnih partiza-
nov, ki so ga umorili v okolici
Podsabotina v dneh med 3. in 11.
januarjem 1944. V duhovnika je
bil posvečen 12. julija 1926 v
Vidmu, po treh letih je bil pre-
meščen v goriško nadškofijo.
Svoje pastirsko delo je opravljal
najprej v Gradišču, nato v Tolmi-
nu, Solkanu, Zgornji Trebuši, Go-
renjem polju in na Banjšicah. V
Podsabotinu in Štmavru je bil
skoraj šest let ekonom in župnik.
V Podsabotinu je skupaj s starši
in sestro živel v župnišču do
bombardiranja, ki je uničilo cer-
kev in župnišče, nato se je prese-
lil v Štmaver. Opozorili so ga, da
se proti njemu nekaj pripravlja,
vendar se je po pogovoru z
nadškofom Margottijem odločil,
da ostane, v prepričanju, da ni
naredil nič hudega. 2. januarja
1944 zvečer so ga partizani med
molitvijo rožnega venca v žup-
nijski kapeli prisilili, da je odšel
z njimi. Prisotni so bili tudi svoj-
ci. Šele kasneje (po odkritju po-
smrtnih ostankov in na procesu)
se je izvedelo, da so g. Alojziju
razbili glavo s puškinim kopi-
tom. Po usmrtitvi so ga najprej
zakopali v jamo v gozdovih pri
Podsabotinu in nato ob neki ma-
kadamski cesti pod gramoznim
materialom; kraj pokopa so za-
menjali, da ljudje
ne bi nosili rož.
Po vojni so izve-
deli za ta kraj,
truplo izkopali in
ga položili v
krsto. Prepoznan
je bil po kolarju.
Po uradnem do-
voljenju, ki ga je
izdalo goriško so-
dišče 27.12.1946,
so 31. decembra
zjutraj s prepro-
stim pogrebnim
obredom truplo
položili v grob na
obrobju goriške-
ga pokopališča. 22. maja 1979 so
ga premaknili v skupno grobnico
goriških duhovnikov, 15. maja
2014 pa, skupaj z drugimi enaj-
stimi duhovniki, na pokopališče
v Oglej. O usodi g. Obida, ki je
pomenila tragičen uvod v - za
primorsko duhovščino - žalostno
leto 1944, je na spominskem
slavju v Štmavru, ki ga je požlaht-
nilo petje Moškega pevskega zbo-
ra Štmaver pod vodstvom Nadje
Kovic, v slovenščini povedal ne-
kaj misli tudi mag. Renato Pod-
bersič. Obid je bil prvi izmed pri-
morskih duhovnikov, ki so jih v
tem letu pobili partizani, je dejal.
Krajevna duhovščina je stopila
skoraj enotno na linijo obrambe
narodnih idealov; tisti, ki niso
podprli partizanskega gibanja in
v slovenskih partizanih niso vi-
deli resničnih osvoboditeljev, pa
so bili osamljeni. G. Obid ni bil
“zagrizen protikomunist”, v pri-
digah pa je ljudi le opozarjal na
to, kaj je Osvobodilna fronta,
kdo se skriva za njo. Pred smrtjo
je bil na kratko zaslišan, to
pričevanje obstaja v ljubljanskih
arhivih, je dejal Podbersič. Ubili
so ga z rafalom iz brzostrelke, zra-
ven pa še njegovega zvestega psa.
Nekaj besed je dodal tudi Arman-
do Obit, ki je obudil nekaj
družinskih spominov. Med dru-
gim se je prisotnim zahvalil, ker
sta se Cerkev in Štmaver prvič po
70 letih javno spomnila njegove-
ga strica.
Bodisi v Podgori kot v Štmavru je
orisu življenja dveh mučencev
sledil trenutek, posvečen molit-
vi; v italijanščini in slovenščini
so za darove miru in sprave mo-
lili goriški nadškof Carlo Redael-
li, koprski škof Jurij Bizjak in dru-
gi duhovniki z obeh strani meje.
V imenu prisotnih oblasti je po-
krajinski odbornik Federico Por-
telli v Podgori izrazil željo, da bi
ljudje znali sprejeti vabilo
združenja Concordia et pax in se
dejavno zavzemali za spomin in
spravo. Na obeh krajih so člani
združenja tudi položili šop cvetja
s slovensko, italijansko in evrop-
sko trobojnico. Z željo, da bi dva
naroda pod isto zastavo le uvide-
la, da sta drug za drugega “varuh
lastnega brata”. / DD
  Srečanje pod lipami o reformi krajevnih uprav
Skupaj za ohranitev
avtonomije naših uprav!
GORICA 
  ostje zadnjega Srečanja pod lipami v or-
ganizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž
in krožka Anton Gregorčič - podpredsed-
nica goriške pokrajine Mara Černic in trije župani
slovenskih občin na Goriškem: Alenka Florenin
iz Sovodenj ob Soči, Franca Padovan iz Števerjana
in Fabio Vizintin iz Doberdoba - so 20. oktobra v
komorni dvorani goriškega hrama razpravljali o
osnutku deželnega zakona o preustroju krajevnih
uprav, ki ga je deželna vlada nedavno odobrila na
predlog odbornika Paola Panontina. Gre za refor-
mo, ki zadeva nova upravna ravnotežja po uki-
nitvi pokrajin in obvezno združevanje storitev na
medobčinski ravni za uprave, ki štejejo manj kot
5.000 prebivalcev, je uvodoma povedal časnikar
in politik Julijan Čavdek, ki se je z gosti pogovar-
jal. Besedilo je začelo svojo pot v deželnih komi-
sijah. Do odobritve v deželnem svetu naj bi prišlo
čez slab mesec, 15. decembra naj bi zakon stopil
v veljavo, 15. marca 2015 naj bi deželni odbor pri-
pravil načrt za teritorialno ureditev, s 1. avgustom
pa naj bi se ustanovile t. i. medobčinske območne
unije. Na tak način bi občine izgubile nekatere
pomembne pristojnosti, je komentiral Čavdek,
“naše občane čaka precej novosti, če bo zakon
sprejet tak, kot je”. Hudo je, ker je upravna avto-
nomija bistven element za zaščito narodne skup-
nosti, je bilo med drugim povedano na srečanju,
kjer so številni prisotni izrekli svoja mnenja in
pomisleke.
Alenka Florenin je povedala, da je zelo zaskrblje-
na; sama je vedno bila za ohranitev pokrajin, saj
je ureditev krajevnih avtonomij v naši deželi po
njenem mnenju še primerna za naš čas. Izrazila
je upanje, da bodo ohranjena jamstva za sloven-
ske občine, da bo deželna vlada pokazala občutlji-
vost za našo stvarnost. Naša dežela pač ima svoje
zgodovinske in jezikovne specifike, “res čudno je,
da v taki reformi o tem ni ne duha ne sluha”.
Čudno je tudi, “da se reforma začenja pri bazi in
ne na vrhu”... Odprtih vprašanj je veliko, še
predvsem za slovenske občine, ki imajo drugačen
zorni kot. Za občine je pomembno, da lahko sa-
mostojno odločajo o svojem teritoriju in koristih
za lastne občane. Ker so nekatere občine prema-
jhne, je tudi normalno, da se nekatere službe
opravljajo skupno z drugimi ustanovami, da ima
širši teritorij enakomeren razvoj. “Toda to lahko
delamo s skupnimi storitvami, kot je že utečena
praksa”. Z novim sistemom bi imeli župani znat-
no manjšo težo.
Fabio Vizintin je poudaril, da osnutek ne vsebuje
nobene omembe slovenske manjšine oz. drugih
narodnih skupnosti, prisotnih v FJK: “To je
ogromna pomanjkljivost”! Specifika slovenskih
občin mora biti nujno omenjena! Z upravnega
vidika gre za pomembno reformo, ki bi močno
spremenila življenje občin in občanov. Poenotene
bodo občinske službe, uvesti bo treba enotne ura-
de. Vprašanje je, koliko bodo občine še odločale
o tem, kar se dogaja na njihovem ozemlju. Ker ne
obstajajo primerne simulacije, je v tem trenutku
težko videti, kaj se bo spremenilo, kam bo pove-
zovanje lahko privedlo naše občine. Osnutek
namreč daje le smernice in je glede marsičesa ne-
dorečen. Moč županov bo res okrnjena, sploh ni
jasno, “kakšno vlogo bom imel kot upravitelj in
kakšno moji odborniki”, je dejal Vizintin. “Prisil-
jeni smo iti v določeno smer”, celotna reforma
prihaja zviška, “zato imam velike dvome”. Dežela
naj dobro premisli in pretehta svoje razloge, pre-
den nadaljuje svojo pot.
Franca Padovan je podčrtala, da je ne le zaskrblje-
na, ampak “jezna in razočarana”. “Dežela uvaja
reforme, ne pomisli pa, na čigavih ramenih to de-
la”. Občine bodo izgubile vso svojo moč. “Če ne
bomo mogli odločati niti o svoji osnovni šoli, kaj
potem”? Županja ima občutek, da kot slovenska
manjšina nimamo dovolj močnih sogovornikov.
“Taka reforma našim malim občinam ne prinaša
nič dobrega”. Izrazila je upanje, da bi bila sloven-
ska manjšina v zakonu vsaj omenjena in da bi slo-
venske občine imele besedo. “Župan mora skrbeti
za svoj teritorij in svoje ljudi”. Nova reforma po
mnenju France Padovan ne bo omogočila velikih
prihrankov: sedanje občine že veliko let sklepajo
konvencije za skupne službe, “stvar se dobro obre-
stuje”. Med župani že nekaj časa skupaj razmišlja-
jo, kako bi uslužbence in urade še bolj združevali.
Po mnenju briške županje bo reforma povzročila
“izpraznitev naših občin, začetek konca naše na-
rodne skupnosti, na sploh velik udarec za sloven-
sko manjšino”. Od povezovanja do spojitve občin
je korak kratek... Sem za reforme, je dodala Pado-
vanova, ki bi pa rada videla več konkretnih po-
datkov o koristih novega sistema.
Mara Černic je potrdila, da je vedno bila - prav ta-
ko kot stranka Slovenska skupnost - proti ukinitvi
pokrajin oz. proti njihovi spremenitvi v drugora-
zredne institucije. To na poseben način velja za
goriško in tržaško ter deloma za videmsko pro-
vinco že zaradi prisotnosti slovenske manjšine in
obmejnih leg. “Tudi pokrajina se namreč ukvarja
z upravljanjem širšega teritorialnega območja”.
Ukinitev pokrajin bi po njenem mnenju ne pri-
spevala k posebnemu zmanjšanju stroškov; uved-
ba manjših enot pa bi znala upravne stroške še
povečati. Nova reforma bo gotovo privedla do ve-
like zmešnjave pri dodelitvi kompetenc in pristoj-
nosti treh enot. Že danes je vez med pokrajino in
deželo zelo nejasna: “Kje se začenjajo kompetence
in odgovornosti ene in druge”? Deželno upravno
sodišče je med drugim nedavno sprejelo priziv
predsednika pordenonske pokrajine Alessandra
Cirianija glede zakona za izvolitev drugorazred-
nih pokrajin; sprožilo se je vprašanje njegove
ustavnosti, sedaj se mora izreči ustavno sodišče.
Njegova razsodba bo gotovo vplivala na sedanji
zakonski osnutek celotne reforme krajevnih
uprav. Institucionalno ureditev bi po mnenju Ma-
re Černic lahko izboljšali na podlagi pridobljenih
izkušenj in tako, da bi točno določili pristojnosti
dežele, pokrajin in občin. Pomembna je vez med
institucijo in občanom. “Mi živimo na teritoriju,
samo s svojimi institucijami ga lahko ščitimo”.
Kaj lahko naredimo?
Mara Černic meni, da bi bilo za občine najboljše
funkcionalno povezovanje, ki že obstaja in se lah-
ko še okrepi. Števerjan bi se lahko povezal z
briškim območjem, “a njegova identiteta bi bila
ogrožena”; podobno bi veljalo, če bi se povezal z
Gorico. Kraško območje je kljub razlikam enovi-
to, občine imajo marsikaj skupnega. Najbolje bi
bilo, ko bi “si zamislili specifično varianto za
ohranitev posebnosti slovenskih občin”. Alenka
Florenin je priklicala navzoče k realizmu, da bi
skupaj videli, kaj lahko dosežejo in česa ne more-
jo. V osnutek bi morali nujno vključiti specifičen
člen, ki jamči spoštovanje zakonov 482, 38 in
deželni zakon 26 za slovensko manjšino. “To bi
moralo biti izrecno zapisano”. Naše šolstvo bi
morali ščititi specifični zakoni. Tudi Vizintin za-
govarja nujo po izrecni zaščiti naših gospodarskih
in socialnih specifičnosti, da naša skupnost
preživi. V primeru večje območne unije pa vidi
celo vrsto upravnih in logističnih težav. Franca
Padovan je dejala, da bi za Števerjan morda bila
najbolj naravna pot z Gorico, “toda paziti mora-
mo, da ne izgubimo 'goratega območja', ki je za
našo občino zelo pomembno”. Najbolj pametno
bi bilo, ko bi slovenskim občinam omogočili iz-
biro med združitvijo v unije oz. združitvijo stori-
tev.
V razpravi se je deželni svetnik Igor Gabrovec raz-
veselil pozitivnega razmišljanja in pogumnih be-
sed upraviteljev, ki se zavedajo, kaj lahko reforma
pomeni v eni ali drugi smeri.
/ dalje na str. 14
G
J. Čavdek, M. Černic, A. Florenin, F. Vizintin, F. Padovan (foto dpd)
MePZ Mirko Špacapan poje na trgu v Podgori
Armando Obit, nečak ubitega duhovnika, govori v Štmavru
Kristjani in družba23. oktobra 20144
Bl. Pavel VI. – pozabljeni papež (1)
Teža papeške službe
  iovanni Battista Monti-
ni je bil kakor rojen za
visoke cerkvene službe,
morda tudi za papeštvo, glede
na svoje prirojene sposobnosti
za dialog in diplomatske odno-
se, s svojo govorniško žilico,
sposobnostjo za poslušanje,
ostrim očesom in – ko je bilo
potrebno – tudi besedami. Ve-
del je tudi, kdaj je treba govoriti
in kdaj molčati, kdaj se umak-
niti. Že ko je kot mlad uradnik
hodil po hodnikih rimske kuri-
je, je bil dobro sprejet, zlasti pa
sta ga odlično sprejela in se
nanj zanesla vladajoča papeža –
Božji služabnik Pij XII. in sv. Ja-
nez XXIII. V kuriji, pa tudi dru-
G god, je bil torej dobro sprejet, ale do takrat, dokler ni zares sto-pil na Petrov prestol – takrat pa
ga nasprotujoča si tokova nista
imela kaj dosti rada, še zlasti ne
naprednjaški tok, ki ga je pred
papeževanjem nekako štel za
svojega. Kot smo dejali pri
naših dveh svetniških papežih
zadnjič, pa velja ponoviti tudi
tokrat, da se papež vselej izmuz-
ne tovrstnim predalčkanjem.
Zanimivo, da sedaj že blažene-
mu Pavlu VI. ni uspelo zapisati
kdo ve kako dobro niti na
splošno v srca katoliških verni-
kov. Zato bomo naredili v nekaj
nadaljevanjih pregled, ki bo zo-
pet šel onkraj mitološkega pri-
kazovanja, da bi vsaj malo razu-
meli, kaj se je dogajalo. V resni-
ci je veliko pomislekov glede
Montinija bilo že vsaj med kon-
klavom, če ne že prej. Vsekakor
lahko rečemo, da bi Janez
XXIII. ne imel nič proti, če bi
prav tedanji milanski nadškof
postal papež za njim, kar je za-
gotovo na koncu imelo svojo
težo, vendar pa danes vemo, da
so se kardinali razdelili na dva
nasprotujoča si bloka, zlasti ku-
rijski kardinali pa so Montiniju
močno nasprotovali. Zanimivo,
da se je vse skupaj spremenilo
prav po posredovanju kurijske-
ga kardinala Teste, ki je prekinil
strogi red konklava in prisotne
kardinale povabil, naj premaga-
jo nastala nasprotja v dobro
Cerkve same, čeprav drži, da tu-
di Testa sam ni bil preveč pre-
pričan o kard. Montiniju. Zdelo
se je namreč tudi njemu, da je
bil milanski nadškof preveč
“negotov, poln dvomov, zato pa
nepripraven, da bi držal krmi-
lo” Kristusove Cerkve. Na kon-
cu so se razpoke vendarle za-
krpale, tako da je bil izvoljen
Pavel VI. Ime, ki si ga je izbral,
pa je tudi imelo svojo težo, kar
ga je še dodatno obremenjeva-
lo. Ves pontifikat je namreč
čutil, tega pa nikdar ni skrival,
kako je krhek v primerjavi z ve-
liko nalogo, ki mu je bila zau-
pana. Če je Pavel, Apostol naro-
dov, svojo krhkost uspel in znal
spremeniti v neverjetno oznan-
jevalno silo, ki je evangelij po-
nesla precej daleč stran od sa-
mega Jeruzalema, pa se je za Pa-
vla VI. pogosto zdelo, da je na-
loga pretežka zanj in da mu
zanjo zmanjkuje pravih moči,
pa seveda ne le fizičnih. Njegov
  Ob godovnem dnevu sv. Frančiška
Sv. maša v bogatem
kulturnem biseru
KOPER 
  oprski župnik Primož
Krečič je na Frančiškov
god, po več desetletjih
premora, vodil somaševanje v
nekdanji cerkvi sv. Frančiška
Asiškega v Kopru, ki je danes
preoblikovana v dvorano Proto-
kolarni objekt sv. Frančiška A. ko-
prske občine. Pred kratkim je
občina v povezavi z Zavodom za
varstvo kulturne dediščine
končala večletna obnovitvena
dela, ki so objektu povrnila nek-
danjo podobo in sijaj ter
Koprčanom odkrila bogat kultur-
ni biser. Gre za večjo gotsko cer-
kev z baročno stropno poslikavo
motivov iz življenja sv. Frančiška
ter poslikavo v prezbiteriju, ki pa
so jo ob prenovi tehnično opre-
mili, da bo lahko služila kot dvo-
rana za kulturne prireditve z več
100 sedeži.
K Že tri leta po smrti sv. FrančiškaAsiškega so manjši bratje prišli vKoper, l. 1264 pa so
zaprosili za širitev
in obnovo cerkve.
Samostan in cerkev
sta služila potrebam
manjših bratov, ka-
sneje, po razcepu,
pa bratom minori-
tom. Za cerkvene
namene so jo upo-
rabljali do leta
1809, ko je bil v Na-
poleonovih časih
minoritski samo-
stan ukinjen, zase-
dli so ga vojaki Ilir-
skih provinc. V
šestdesetih letih je
bila cerkev predela-
na v telovadnico, uporabljala jo
je Gimnazija Koper vse do leta
1990, ko so objekt zaprli.
Veliko število vernikov je z zani-
manjem prisluhnilo Borisu J.
Markežu, OFM, gvardijanu samo-
stana sv. Ane v Kopru, ki je v pri-
digi dejal: “Zidovi nemo govorijo
o bratih minoritih, ki so tu živeli,
in o prednikih, ki so v ta hram
prihajali iskat vse dobro. Danes
nas preveva veliko veselje, da lah-
ko v tej cerkvi manjših bratov
obhajamo sv. mašo, in to prav na
god sv. Frančiška”. Svoj nagovor
je sklenil v Frančiškovem duhu
in klical blagoslova nad mesto
Koper, tako kot je sv. Frančišek
molil nad Assisijem. Somaševali
so tudi Franc Bole, Bogdan Vid-
mar in Andrej Šegula, ki je zasto-
pal brate minorite. V Kopru so si-
cer, kot je spomnil Krečič, delo-
vali štirje Frančiškovi redovi, tudi
sestre klarise in
kapucini, od teh
so danes v mestu
prisotni samo
frančiškani. S pe-
smijo je ubrano
sodeloval stolni
cerkveni pevski
zbor pod vod-
stvom Mirana
Bordona, k
občuteni slove-
snosti je dopri-
nesel tudi Enzo
Hrvatin. Odkrit-
je duhovnega za-
klada, ki ga hra-
ni nova pridobi-
tev, glasno govo-
ri o bogastvu mesta Koper.
Jba
dolgoletni prijatelj je bil fran-
coski filozof in akademik Jean
Guitton, ki nam to krhkost ra-
zloži. Zaradi nekaterih zdrav-
stvenih težav, ki jih je imel v
otroštvu, naj bi Giovanni Batti-
sta Montini “vse življenje v
sebi ohranjal zavest krhko-
sti lastne eksistence, svojega
lastnega časa, ki ga je ves čas
ogrožal konec, možnost, da
bi bil prekinjen brez vna-
prejšnjega opozorila... Ni
potreboval meditacije, da bi
učinkovito podajal misel na
smrt, ki spreminja naše zaz-
navanje časa. Prepričan
sem, da se mnoga njegova
dejanja, ki so ljudi presene-
tila, da razložiti prav s tem
zgodnjim izkustvom
smrti... Vsakokrat, ko sva se
poslavljala, je pozdravil, kot
da bi to bilo zadnjič, ko se
vidiva: 'Reciva si eshato-
loški nasvidenje'”.
/ dalje prihodnjič
Andrej Vončina
Giovanni Battista Montini - Pavel VI.
“Veliki krmar koncila”
razglašen za blaženega
   našo apostolsko
oblastjo raz-
glašamo, da se časti-
tljivi Božji služabnik Pavel VI.,
papež, odslej imenuje blaženi
in se njegov god obhaja v do-
ločenih krajih in po z zakonom
določenih pravilih vsako leto
26. septembra”. S temi beseda-
mi je papež Frančišek v nedel-
jo, 19. oktobra, na Trgu sv. Pe-
tra razglasil za blaženega Pavla
VI. med mašo ob koncu plenar-
nega zasedanja 3. izredne sino-
de o družini. Slovesne evhari-
stije se je udeležil tudi zaslužni
papež Benedikt XVI.
Kot je poročal Radio Vatikan, je
papež Frančišek med homilijo
dejal, da mu na dan beatifika-
cije prihajajo na misel njegove
besede, s katerimi je ustanovil
škofovsko sinodo: “Ko pozorno
preiskujemo znamenja časa,
skušamo prilagoditi poti in
metode … današnjim na-
raščajočim potrebam ter spre-
menjenim pogojem v družbi”.
Za tega velikega papeža, po-
gumnega kristjana, neutrudlji-
vega apostola “pred Bogom da-
nes ne moremo ne izreči tako
preproste, iskrene in pomem-
bne besede: hvala! Hvala ti, naš
dragi in ljubljeni papež Pavel
“Z VI.! Hvala za tvojoponižno in pre-roško pričevanje
ljubezni do Kristu-
sa in njegove Cer-
kve”! V osebnih za-
piskih je “veliki
krmar koncila”
dan pred koncem
koncilskega zase-
danja zapisal:
“Morda me je Go-
spod poklical in
me drži v tej službi
ne toliko, ker bi
imel sposobnosti,
da bi vodil in rešil
Cerkev sedanjih
težav, temveč zato,
da bi vsaj nekaj
trpel za Cerkev, da
bo povsem jasno,
da jo On, in ne
drugi, vodi ter
rešuje”. V tej po-
nižnosti žari ve-
ličina blaženega
Pavla VI., ki je znal,
medtem ko se je
oblikovala sekula-
rizirana in sovražna družba, z
daljnovidno modrostjo, včasih
osamljen, uravnavati krmilo
Petrove barke, ne da bi izgubil
veselje in zaupanje v Gospoda.
Pontifikat bl. Pavla VI. je trajal
od leta 1963 do 1978. Znan je
tudi kot romarski papež, saj je
največ potoval in je bil prvi pa-
pež, ki je obiskal vseh pet celin.
Med drugim je sklenil 2. vati-
kanski cerkveni zbor, ki ga je
začel njegov predhodnik Janez
XXIII.
Giovanni Battista Enrico Anto-
nio Maria Montini se je rodil
26. septembra 1897 v pre-
možni družini v Concesiu v
Lombardiji. Leta 1916 je vstopil
v bogoslovje, nato je šel
študirat v Rim. Leta 1924
je začel delati na vatikan-
skem državnem tajništvu,
kjer je ostal 30 let. Leta
1953 je bil imenovan za
milanskega nadškofa,
kmalu je zaslovel kot
'nadškof delavcev'. Na
prvem konzistoriju papeža
Janeza XXIII. v decembru
istega leta je bil povzdi-
gnjen v kardinala, 21. ju-
nija 1963 pa izvoljen za pa-
peža. V svojem prvem spo-
ročilu za svet se je obvezal,
da bo nadaljeval delo svo-
jega predhodnika. Dne 14.
septembra 1965 je razgla-
sil ustanovitev škofovske
sinode, ki so jo zahtevali
koncilski očetje. Uspešno
je sklenil koncil, v zgodo-
vini pa bo ostala zapisana
tudi stroga reforma rimske
kurije. Prav tako so bili do-
bro sprejeti njegov nago-
vor Združenim narodom
leta 1965 in razne temel-
jne okrožnice. Umrl je 6.
avgusta 1978, na praznik
Jezusove spremenitve na gori.
Prosil je, naj bo njegov pogreb
preprost, da bi ga pokopali v
zemljo in ne v grobnico ter mu
ne naredili nagrobnika.
Razočaranje slovenskih vernikov v Gorici
Grenak priokus ob
novosti glede sv. maš
  suplost, razočaranje, za-
grenjenost, nemoč in ne-
strinjanje so bili občutki,
ki so jih zaznali verniki, ki redno
obiskujejo slovensko sv. mašo ob
deveti uri v cerkvi sv. Ignacija na
goriškem Travniku, ko so v Vestni-
ku slovenske duhovnije in izpred
oltarja izvedeli, da bo ta zgodovin-
ska maša, na katero smo Goričani
tudi čustveno zelo navezani – ko-
liko tehtnih besed imenitnih slo-
venskih pridigarjev je prihajalo z
njene prižnice, koliko let je v njej
maševal prof. Stanko Jericijo! Ko-
liko doživetij ob petem pasijonu
na oljčno nedeljo! - ob tej jutranji
uri samo še dvakrat: v nedeljo, 26.
oktobra 2014, in na dan Vseh sve-
tih, 1. novembra 2014. Od nedelje,
2. novembra 2014, bo ta sv. maša,
v najbolj reprezentačni cerkvi v
našem mestu, odkar imamo v go-
riški stolnici le še velikonočno
vstajenje, ob 18. uri. Ta novost, pri
kateri se izkazuje boleča praznina,
ki je nastala ob smrti msgr. Cvetka
Žbogarja – sedaj imamo, kot piše
v Vestniku in kot smo večkrat
slišali na nedavni zelo burni seji
župnijskega sveta Slovenskega pa-
storalnega središča v Gorici – ene-
ga župnika za 9 enot!! -, še zdaleč
ne ustreza vernikom, ki tako radi
zahajajo v najlepšo baročno cer-
kev v Gorici. Vsi se namreč ude-
ležujejo te maše - kot so sami dejali
ob “improvizirani” anketi po tej
nelepi novici o novih urnikih maš
-, ker je to najbolj zgodnja nedel-
jska maša, če izvzamemo tisto pri
sestrah na Korzu in v Zavodu Sv.
Družine. Nedeljo pač si vsakdo
želi začeti s sv. mašo, kot je prav,
potem pa si uredi prosti dan, kot
sam želi. Prestaviti sv. mašo na 18.
uro je skoraj enako kot jo ukiniti,
saj če ne bo vernikov pri njej, bo
kar sama od sebe odpadla. Število
tistih, ki sedaj obiskujejo sv. mašo
na Travniku – in jih ni malo!! ve-
likokrat presega 70 oseb; ko jih je
najmanj, jih je vseeno med 45 in
50. Ti so dejali, da ne bodo več pri-
hajali v to cerkev: marsikdo se bo
odločil za obisk italijanske maše.
Tako se izgubljajo slovenski verni-
ki v mestu in tako izginja sloven-
ska prisotnost v njem! Ostali bo-
mo le pri sv. Ivanu – nel ghetto de-
gli sciavi, kot se je izrazil neki ita-
lijanski someščan! Boleč je
občutek, da se niso našle ali niti
hotele iskati še kakšne možne
rešitve za ohranitev te jutranje sv.
maše in se niso vzeli v poštev ne-
kateri predlogi vernikov in tudi za-
gotovitve mlajšega slovenskega
duhovnika, ki se je obvezal, da bo
maševal ob nedeljski maši ob de-
O veti uri, kot je javno izjavil predčasom tudi pred oltarjem in kot jedejal tudi goriškemu nadškofu Re-
daelliju, čeprav je sedaj kaplan v
italijanski župniji in je še na okre-
vanju po poškodbi.
Na zgodovinsko prisotnost sloven-
skega jezika v travniški cerkvi opo-
zarja tudi prof. Lojzka Bratuž, ki je
po smrti dragega brata Andreja,
novembra l. 2011, prevzela njego-
vo mesto za orglami, potem ko je
vrsto desetletij orglala v stolnici.
Tako piše:
Širijo se vznemirljive vesti o usodi
slovenske nedeljske maše v cerkvi
na goriškem Travniku. Vznemir-
jenost je vsekakor razumljiva in
celo utemeljena, saj gre za bogo-
služje z večstoletno tradicijo.
O resničnosti takšnih vesti priča
tudi Vestnik, ki ga izdaja Sloven-
sko pastoralno središče-Gorica in
v katerem so objavljeni novi urni-
ki svetih maš veljavni od 2. no-
vembra dalje. V Vestniku je obja-
vljen tudi urnik za svete maše ob
Vseh svetih. Tu beremo ob sedmih
urnikih za Goriško, da se ukinjata
sv. maša na Travniku ob 9. uri in
sv. maša pri kapucinih ob 18.30.
V zvezi s slovensko sv. mašo na
Travniku ni mogoče spregledati,
da sodi v našo davno preteklost. V
18. stoletju je prvi goriški nadškof
Karel Mihael Attems – bil je neslo-
venskega rodu – v cerkvi na Trav-
niku pridigal v več jezikih, npr. v
italijanščini, slovenščini in
nemščini. Njegove pridige so pri-
hajali poslušat slovenski ljudje iz
mesta in okolice. Slovenski jezik
se je tu ohranil tudi v poznejših
stoletjih celo v temnih časih
fašistične diktature, ko se je v tej
cerkvi še pridigalo, molilo in pelo
po slovensko, a ne samo med
mašno daritvijo, temveč tudi pri
popoldanskih blagoslovih s peti-
mi litanijami. Za vse to so desetlet-
ja skrbeli goriški skladatelj Lojze
Bratuž in Emil Komel vse do so-
dobnikov Stanka Jericija in dru-
gih. Med duhovniki naj omenimo
vsaj Ivana Reščiča, msgr. Mirosla-
va Brumata, Lada Piščanca in Mir-
ka Mazoro. Povojna leta so prine-
sla še živahnejše versko življenje.
Travniška cerkev je bila pri sloven-
skih nedeljskih mašah prepolna.
Zaradi vsega tega bi bilo nepojm-
ljivo, da se sedaj odpovedujemo
temu, kar že imamo. Ne smemo
pa tudi dopustiti, da bi nam kdo
kratil pravico, ki nam po vseh na-
ravnih in božjih zakonih pripada.
To pravico moramo čuvati in
ohranjati kot dragocenost za nas
in za bodoče tukajšnje slovenske
rodove.
Kristjani in družba 23. oktobra 2014 5
AFORIZEM
Obšli smo božanski smisel in brez tega življenje nima več
smisla in potem pride materializem, neobrzdana spolnost...
ljudje so postali kot avtomati brez duše. Po vsej verjetnosti bo
prišel neki božji bič, ne še hekatomba, da nas opozori, kajti
Bog je usmiljen!
Modri Sirah pravi: “Oče, če hočeš dobro sinu, ne štedi s
palico”!
* + *
MISEL OB SVETEM MARTINU
Do smrti ne bom nehal ponavljati izjave rimskega modrijana
Plinija starejšega o vinu: “Vino – kakšna neumnost: koliko
truda in naporov za pridobivanje in uživanje pijače, ki te oropa
mišljenja in te peha v norost in zločin”!
Mili Bog, naj se me usmili. Živi krst mi ni tega povedal, preden
sem jeseni leta Gospodovega 1970 v najivnosti šel pomagat
brat grozdje na “vendimo” v Goriška Brda.
Maledetto il giorno che ho bevuto il primo sorso di vino! Sram
me je, da sem del pijanskega naroda: po statistikah smo na
16. mestu na svetovni lestvici pitja alkoholnih pijač, z 11 litri
čistega alkohola na posamezno osebo in približno 900
mrtvimi na leto. Alkoholnemu in vinskemu lobiju kličem: koliko
časa boste še izzivali naše potrpljenje? Quousque tandem...
Iz osebnega dnevnika Pavla BračkaKaritas v BiH in Srbiji
Izvajanja projekta
razvojnega sodelovanja
  lovenska karitas je v sodelo-
vanju z lokalnimi partnerji
v Srbiji ter v Bosni in Herce-
govini letos začela izvajati dva
projekta mednarodnega razvoj-
nega sodelovanja. V BiH izvaja
projekt psihosocialne pomoči
otrokom in opolnomočenja
žensk, v Srbiji pa krepitve okoljske
in družbene zavesti med mladi-
mi.
Projekta so začeli izvajati julija le-
tos, potekala pa bosta do leta
2016. Sofinanciralo ju je sloven-
sko zunanje ministrstvo, vsakega
v vrednosti 80.000 evrov.
Projekt psihosocialne pomoči
S otrokom in opolnomočenjažensk v BiH izvaja v partnerskemsodelovanju z nacionalno Cari-
tas. Projekt je nastal na podlagi lo-
kalnih potreb prebivalstva v BiH,
kjer je zaradi številnih geopoli-
tičnih in etničnih sprememb ter
šibkega gospodarstva v zadnjih le-
tih stopnja brezposelnosti visoka
in tretjina ljudi živi pod pragom
revščine, ob tem pa so še posebej
prizadete ženske in otroci.
Glavni namen projekta je poma-
gati ranljivim skupinam otrok pri
soočanju z različnimi psihoso-
cialnimi motnjami in razvijati nji-
hove talente ter opolnomočiti
ženske, da se bodo znale soočati
s stiskami in jih znale preprečeva-
ti, jih naučiti novih spretnosti in
jim pomagati pri iskanju zaposlit-
ve.
Da bi dosegli te cilje, bodo v ok-
viru projekta po Škofijskih karitas
v Sarajevu, Banja Luki in v Mo-
starju s pomočjo dodatno stro-
kovno usposobljenega kadra in
prostovoljcev potekale na me-
sečni ravni delavnice za otroke in
delavnice za ženske, vsakodnevna
individualna svetovanja in me-
sečne skupinske terapije.
S projektoma želijo pomagati vsaj
840 otrokom in opolnomočiti
vsaj toliko žensk na območjih,
kjer bodo izvajali projekt.
Projekt krepitve okoljske in
družbene zavesti med mladimi v
Srbiji pa izvajajo v partnerskem
sodelovanju s Caritas Beograjske
nadškofije.
V Srbiji se zaradi povečane stop-
nje industrije in urbanizacije ter
nizke stopnje okoljske zavesti
soočajo z vse bolj onesnaženimi
vodnimi viri, na splošno pa se
družba v Srbiji sooča s proble-
mom upadajočega družbenega
delovanja državljanov.
Glavni namen projekta je osvesti-
ti učence in dijake o pomenu va-
rovanja okolja s poudarkom na
trajnostnem upravljanju z vodni-
mi viri ter jih pripraviti na aktiv-
no državljansko vlogo in jih spod-
buditi k prostovoljstvu s pomočjo
dodatno usposobljenih učiteljev
in pripravljenih gradiv.
Za dosego ciljev bodo v okviru
projekta pripravljena gradiva in
izvedena usposabljanja za učitel-
je, s pomočjo teh pa delavnice
osveščanja o ekologiji in prosto-
voljski projekti na osnovnih in
srednjih šolah. S projektnimi vse-
binami želijo doseči 27.000 mla-
dih in 350 učiteljev v Srbiji.
P. Placido Cortese, mučenik
Preteklega 8. oktobra je minilo 70 let, odkar je nacistična
policija v Padovi aretirala minorita p. Placida Corteseja. Doma
je bil s Cresa, imel je 37 let, ob duhovniškem delu, ki ga je
opravljal v baziliki sv. Antona in kot zelo uspešen urednik
mesečnika
Messaggero
di S. An to -
nio, se je v
letih druge
svetovne
vojne ve l i  -
kodušno po -
svetil pomo -
či prega nja -
nim: slo -
venskim in
hrvaškim
inter niran -
cem v Chie -
sanuovi in drugih fašističnih koncentracijskih taboriščih, po
zlomu Italije rešencem iz taborišč in pobeglim zavezniškim
vojnim ujetnikom, nasprotnikom trinoštva, Judom, ki so jih
lovili nacisti.
Patra so odpeljali v Trst in zaprli v “bunker” gestapa, torej v
kletne celice sedeža gestapa na Trgu Oberdan, od koder so
ga vodili v zgornja nadstropja na zaslišanja. Ker ni izdal
nobenega sodelavca, so ga mučili do smrti, njegovo truplo pa
je verjetno zgorelo v krematoriju tržaškega nacističnega
taborišča v nekdanji Rižarni.
Pred leti je civilno sodišče določilo kot domnevni dan njegove
smrti 15. november 1944.
Ravno 15. novembra bo večja spominska slovesnost v Padovi,
o kateri bomo še poročali.
Po letih pozabe je danes Cortesejev lik živ med pripadniki
vseh treh narodov, med katerimi je deloval. Cerkev je leta
2002 začela postopek, da bi zglednega redovnika razglasila
za blaženega zaradi mučeništva iz ljubezni do bližnjega.
Še pred 70-letnico smrti se bodo sobrata v sredo, 29. oktobra,
spomnili slovenski in hrvaški minoriti. Iz Pirana, kjer bodo imeli
tiste dni svoje srečanje, se bodo pomaknili v Trst in obiskali
kraje njegovega mučeništva. Med njimi bodo generalni
asistent minoritov za Srednjo Evropo p. Miljenko Hontić,
slovenski provincialni minister p. Milan Kos, nekdanji hrvaški
provincial in pisec dveh knjig o p. Corteseju p. Ljudevit Maračić
in drugi. Pridružili se jim bodo tudi italijanski patri iz tržaškega
samostana v ul. Giulia.
Ob 16.30 bodo skupno obiskali Rižarno in se v slovenščini,
hrvaščini in italijanščini v molitvi spomnili p. Corteseja. Na to
molitveno srečanje so vabljeni vsi, ki jim je pri srcu lik p.
Corteseja.
Ob 70-letnici smrtiOb svetovnem dnevu hrane in svetovnem dnevu boja proti revščini
Slovenska karitas opozarja
na pereče probleme
  a Slovenski karitas so ob
letošnjem svetovnem
dnevu hrane (16. okto-
ber) ter svetovnem dnevu boja
proti revščini (17. oktober), želeli
opozoriti predvsem na proble-
matiko lakote po svetu ter na po-
manjkanje hrane in druge pe-
reče socialne probleme v Slove-
niji.
V času od 13. do 19. oktobra
2014 je potekal v okviru 2-let-
ne globalne kampanje Caritas
Internationalis “Ena človeška
družina, hrana za vse”, kateri
se je pridružila tudi Slovenska
karitas, teden aktivnosti v po-
vezavi s ciljem končanja lako-
te na svetu do leta 2025. Da-
nes po svetu trpi zaradi lakote
preko 805 milijonov ljudi,
vsako leto zaradi podhranje-
nosti umre več kot 3 milijone
otrok, kljub dejstvu da na sve-
tu pridelamo dovolj hrane za
vse ljudi, ki pa je žal nepra-
vično razporejena (FAO,
2014). Kampanjo in teden ak-
tivnosti, ki so potekale po več
kot 50 nacionalnih Karitas po
vsem svetu, tudi v Sloveniji, pod-
pira tudi papež Frančišek, ki nas
vabi, da dvignemo glas za revne
in da se ravnodušno ne obrne-
mo stran, če vidimo, da je naš
sosed lačen. Aktivnosti Karitas
po svetu so vključevale dogodke
v podporo revnim kmetom,
ukrepom proti nepravičnim za-
konom, ki škodujejo malim
kmetom, dogodke, ki so podpo-
ra družine (podelijo izkušnje, ka-
ko pridelajo hrano za preživetje),
N organizira se razdeljevanje to-plih obrokov revnim, ter dogod-ke ozaveščanja o problematiki
hrane med odpadki in o proble-
matiki lakote z namenom zaveze
vseh vlad, institucij in posamez-
nikov, da se konča lakota na sve-
tu do leta 2025. Na Slovenski ka-
ritas so povabili slovenske šole
in vrtce k izvedbi delavnic oza-
veščanja in teka solidarnosti do
vseh vrstnikov po svetu, ki
občutijo lakoto. Z namenom bo-
ja proti lakoti je teklo preko
1.500 otrok in mladih iz sloven-
skih šol in vrtcev. Na Slovenski
karitas z darom darovalcem po-
magajo pri nakupu hrane za po-
dhranjene, šoloobvezne otroke
in revne bolnike v posameznih
afriških državah. Več na www.
karitas. si/akcije/za-srce-afrike.
Ob svetovnem dnevu hrane in
ob svetovnem dnevu revščine
želimo opozoriti tudi na proble-
matiko pomanjkanja hrane in
druge pereče socialne probleme
v Sloveniji, ki so številni. Karitas
v Sloveniji letno pomaga preko
125.502 osebam v stiski. Med
njimi je več kot 22.000 družin z
otroki. Vse več je družin, ki jim
grozi deložacija zaradi ne-
plačevanja položnic in za-
dolženosti. Mnogi, ki sicer pre-
jemajo minimalno plačo in niso
upravičeni do socialnih transfer-
jev, ne morejo preživljati svojih
družin. K temu se pridružuje še
preko 39.000 starejših, ki se
preživljajo z zelo nizkimi pokoj-
ninami in so največkrat osam-
ljeni. Kljub temu da živijo pod
pragom revščine, navadno ne
prosijo za pomoč.
Več kot 10.000 prostovoljcev, ki
delujejo v 451 župnijskih Kari-
tas, je v preteklem letu ljudem v
stiski razdelilo 3.302 toni hrane.
S tem je uspelo prejemnikom za-
gotoviti za 2-3 mesece osnovnih
živil. V letošnjem letu smo do
meseca septembra razdelili pre-
ko 1.700 ton hrane, 600 ton iz
blagovnih rezerv, 1100 ton pa
smo zagotovili z dobrodelnimi
akcijami, sredstvi FIHO ali s stra-
ni materialnih donacij podjetij
trgovcev in proizvajalcev hrane.
Slovenska karitas za ljudi v stiski
v decembru 2014 pričakuje še
del pomoči iz Sklada najbolj
ogroženim osebam v obliki
osnovnih prehranskih izdelkov
v skupni količini 1.006,95 ton.
Tako upamo, da nam bo tudi
letos uspelo se približati lan-
skemu obsegu pomoči.
Na Slovenski karitas se zave-
damo, da je pomoč s hrano
tudi vstopna točka za celostno
pomoč družinam in posa-
meznikom v stiski. Sodelavci
in prostovoljci Karitas jim ob
tem nudimo pogovor, sveto-
vanje, jih opolnomočimo,
skupaj prepoznavamo more-
bitne druge stiske ter jih glede
na njihove stiske usmerjamo
k strokovnim institucijam
(odvisnost, nasilje...).
Danes se z revščino v Sloveniji
soočajo tudi posamezniki in
družine, ki si nikdar v življen-
ju niso mislili, da bodo kdaj
prestopili vrata humanitarne or-
ganizacije. Prostovoljci in sode-
lavci Karitas smo ljudem, ki so
se znašli v stiskah in zmogli priti
do nas, pripravljeni podati roko.
Ob tem apeliramo na vse, ki
imajo možnosti odločanja in
sprejemanja zakonov, da storijo
več v smeri pravičnejše družbe
in zmanjševanja revščine tako v
Sloveniji kot po svetu.
Imre Jerebic
generalni tajnik 
Slovenske karitas
Osebno pričevanje
Medjugorje ni tako
enostavna “stvar”...
  ajprej bi se rad zahvalil
Novemu glasu, ki prijaz-
no objavlja prispevke o
Medjugorju. Obenem bi rad po-
vedal, da organiziram romanja
v Medjugorje od leta 1985 pri-
bližno dvakrat letno. Prirejam
pa jih predvsem zato, ker sem
bil v Medjugorju čudežno oz-
dravljen, da se s tem nekako
zahvaljujem Materi Božji za to
veliko milost. Ne bom tu opiso-
val svojega ozdravljenja, ampak
lahko le zapišem, kar mi je po-
N vedal romar iz Gorice, Italijan,ko smo se prvič vračali iz Med-jugorja: “Ti, Darko, sedaj, ko se
vračamo, nisi več 'isti', si zelo
spremenjen, zelo si se pomla-
dil”. Ta romar zahaja z nami na
romanja vsako leto.
Želim povedati tudi to, da Med-
jugorje ni tako enostavna “zade-
va”. V slovenščini je izšla knjiga
Marijin klic. V njej je tudi zapi-
sano, kako nas Mati Božja kliče
v ta milostni kraj, ker nam želi
pomagati na naši življenjski po-
ti, da bi živeli nebesa že
na tej zemlji, nekoč pa
srečno prišli v nebeško
domovino.
Letos poteka že 33. leto,
odkar se Mati Božja pri-
kazuje v Medjugorju in
daje sporočila. Ta spo-
ročila niso nikakor no-
va. Ona ponavlja, kar
nam je Jezus, njen Sin,
že povedal. Ta sporočila
bi zaokrožil nekako ta-
ko: v prvi vrsti je sveta
maša, nato molitev sve-
tega rožnega venca s
srcem, potem sveta
evharistija, tej sledijo
Sveto pismo, post in mesečna
spoved.
V enem izmed zadnjih sporočil
Marija pravi takole: “Dragi otro-
ci! Ne zavedate se, kakšne milo-
sti živite v tem času, v katerem
vam Najvišji daje znamenja, da
bi se odprli in spreobrnili. Vrni-
te se k Bogu
in molitvi in
naj v vaših
srcih,
družinah in
skupnostih
zavlada moli-
tev, da vas bo
Sveti Duh vo-
dil in spodbu-
jal, da bi bili z
vsakim dnem
bolj odprti
Božji volji in
Njegovemu
načrtu za vsa-
kega izmed
vas. Jaz sem z
vami ter s svetimi in z angeli po-
sredujem za vas. Hvala vam, ker
ste se odzvali mojemu klicu”.
Teh nekaj misli sem zapisal v
spodbudo vsem, ki ste tako po-
trebni Božje pomoči.
Kar se tiče letošnjega romanja
med 3. in 6. oktobrom, moram
priznati, da je zares lepo uspelo,
čeprav je bila skupina mešana;
udeležili so se ga Slovenci in Ita-
lijani. Navdušen sem bil nad
pričevanjem romarjev, ko smo
se vračali iz Medjugorja. Ne
bom podrobno opisoval vsega,
kar so pričali. Omenim samo
misel neke romarice: “Zares mi
je bilo lepo. Presrečna sem. Ra-
da bi se spet takoj vrnila v Med-
jugorje”.
Tako pa je moje mnenje: v svoji
družini, v svojem kraju skušati
živeti Marijina sporočila in na
tak način osrečevati sebe in
bližnjega.
Darko Durcik
Imre Jerebic
Goriška23. oktobra 20146
Dr. Ivan Štuhec v ponedeljek pod lipami
Znani slovenski teolog, filozof morale in profesor Ivan Štuhec,
sicer duhovnik mariborske nadškofije, bo ponedeljkov gost
Srečanj pod lipami. Na njem bo govor o stanju duha na
Slovenskem, o slovenski politiki in slovenski Cerkvi ter o vlogi
katoličana v slo -
venski družbi. Dr.
Štuhec je v šir -
šem slovenskem
pro storu znan kot
prodoren ko men -
tator jasne be -
sede in ostre
misli. V pogovoru
s časnikarko Eriko
Jazbar bo ana -
liziral glavne te -
žave, ki upo ča -
snjujejo rast
slovenske družbe, pa tudi komentiral dogajanje zadnjega
obdobja, od imenovanja novega ljubljanskega nadškofa do
Cerarjeve vlade, odvzema poslanskega mandata Janezu Janši,
porazne parabole Alenke Bratušek, pa do zadnjih vesti z
mariborske nadškofije. Govor bo o “stricih z ozadja” ter o pravni
državi, pa tudi o odnosu do zamejstva in zdomstva, boleči
preteklosti in skupnem kulturnem prostoru. V ospredju bodo
žgoče in aktualne tematike, s katerimi se danes sooča
slovenska javnost, ki so kot nalašč za sogovornika, ki si upa na
dan tudi z izzivalnimi stališči, vsekakor pa ga ne odlikujejo
sprenevedanje, všečnost za vsako ceno in polresnice.
Večer prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za
družbena vprašanja Anton Gregorčič. Tudi tokrat bo izjemoma
na ponedeljek, 27. oktobra, ob 20. uri v komorni dvorani
goriškega hrama.
Gostovanje gledališke skupine Žar 
v Sovodnjah
V nedeljo, 5. oktobra, je bila v Kulturnem domu v Sovodnjah ob
Soči lutkovna predstava Ljubica in Arpit. Kulturno društvo
Sovodnje je imelo v gosteh lutkovno skupino Žar iz Ajdovščine,
ki deluje v okviru Univerze za 3. življenjsko obdobje. Predstavo
je zrežirala izkušena Ada Bačar, ki je tokrat priredila ljudsko
pravljico iz Benečije.
Prireditev je bila v sklopu tedna otroka, ki v Sloveniji poteka
vsako leto v prvem tednu meseca oktobra. Kljub že dolgo
pričakovani topli in sončni nedelji je bila dvorana polna. Večer
je popestril nastop Otroškega pevskega zbora KD Sovodnje, ki
je zapel venček slovenskih ljudskih pesmi. Otroci so konec
septembra že pridno začeli vaje. Zborček sestavljata dve
skupini: otroci iz vrtca imajo vaje vsako soboto od 10.45 do
11.30 pod vodstvom domačih učiteljic Valentine Nanut in Erike
Tomsič. Jana Drassich, ki že od nastanka zborčka uspešno vodi
skupino osnovnošolcev, pa vadi z otroki od sedmega do
desetega leta ob sobotah od 11.30 do 12.30. Vaje potekajo v
prostorih Kulturnega doma. Kdor bi se želel pridružiti malim
pevcem, je seveda dobrodošel!
Kratke
  1. srečanje Na kavi s knjigo v novi sezoni 
Bojan Pavletič: skromen
človek, velik intelektualec
KATOLIŠKA KNJIGARNA 
  rvo srečanje Na kavi s knji-
go je bilo prejšnji teden po-
sebej zanimivo, ker sta v
ospredje prišli dve temi, med se-
boj različni, a tesno povezani.
Prva je bila lik profesorja Bojana
Pavletiča, ki je na slovenskih
šolah poučeval telesno vzgojo, a
je bil veliko več kot samo “nava-
den profesor”. Druga tema je bilo
združenje Sokolov, predvsem
tržaških: njihovo zgodovino je z
veliko vnemo preučeval prav
prof. Pavletič. In ti dve temi sta
združeni v knjigi Primorski sokoli
bodo še leteli – Življenje in delo
Bojana Pavletiča, ki jo je uredil
športni delavec Mario Šušteršič,
izdala pa jo je založba Mladika.
Srečanje z avtorjem Mariom
Šušteršičem in z založnikom Ma-
rijem Maverjem v Katoliški knji-
garni v sklopu matinej Na kavi s
knjigo je tako v ospredje postavi-
lo bogato življenje pokojnega
profesorja, ki pa je bilo pred jav-
nostjo skoraj do konca skrito. O
tem je posebej spregovoril Marij
Maver, ki je podčrtal, da je bil
šport samo ena od številnih lju-
P bezni Bojana Pavletiča: “Bil ješportnik, koordinator in organi-zator številnih pobud. Bil je med
ustanovitelji Bora in pobudnik
Dospa, tudi Ivan Peterlin, zdajšnji
predsednik ZSŠDI, je
zrasel v njegovih
vrstah. Pavletič ga je
usmeril v šport. V zad-
njih letih njegovega
življenja pa smo odkri-
li še vsa ostala njegova
zanimanja: literatura,
zgodovina, pesništvo.
O njem lahko rečemo,
da je bil športnik, kul-
turnik, navduševal se
je tudi nad zgodovi-
no”. Leta 1999 je na
Dragi predaval o Soko-
lih: pri njem je bilo
vedno močno čutiti,
koliko mu je pomenil
pojem narodnosti. Ge-
nealogija nastanka njegovih
knjig je bila dokaj nenavadna, je
še pojasnil Maver: “Pavletič je ve-
liko pisal, a tega ni rad delil z dru-
gimi. Šele proti koncu svojega
življenja je na Mladiko prinesel
svoje rokopise. Prvi je bil Prareal-
ci iz ulice starega Lazareta, v ka-
terem opisuje vzpostavitev slo-
venskega šolstva na Tržaškem po
2. svetovni vojni. V njem so pri-
kazani razvoj, pa tudi politični za-
petljaji iz tistega obdobja”. Na-
slednji rokopis, ki ga je Pavletič
izročil v tisk, je bil 9 velikih jokov,
knjiga, ki je prejela nagrado Vsta-
jenje in jo je Alojz Rebula označil
za pravo literaturo. Gre za avtor-
jevo avtobiografijo, ki ima kot
izhodišče eksodus primorskih
Slovencev (avtor je dobršen del
otroštva preživel na Štajerskem)
in se utemeljuje na trenutkih jo-
ka. Pavletič jih je izbral devet in
skozi nje ter po lastni izkušnji opi-
soval življenje primorskih Slo-
vencev v takratni Jugoslaviji.
“Zadnje delo, ki ga Pavletič nika-
kor ni hotel dati iz rok, je bil kra-
tek ljubezenski roman Zvoki
barv. To je bil njegov labodji spev.
Njegova dediščina je vredna spo-
mina in vredna, da jo zabeležimo
v zborniku, ki ga danes predsta-
vljamo”, je sklenil Maver.
Urednik zbornika Mario Šušteršič
je tudi orisal lik prof. Pavletiča, s
katerim je dolga leta sodeloval. V
njegov literarni opus, je pripom-
nil Šušteršič, spadajo tudi številne
poezije in pesnitve. Tudi sam je
poudaril Pavletičevo skromnost
in dejstvo, da je bil močen in po-
vezovalen element v vseh krogih,
kjer je deloval. Nazorni primer te-
ga je bilo dejstvo, da Pavletič ni
hotel sprejeti nominacije za
Bloudkovo nagrado, izraz samo
enega dela manjšine.
Šušteršič se je zaustavil tudi ob
pomenu, ki ga je imelo gibanje
Sokolov v naših krajih, predvsem
na Tržaškem. Za izhodišče je vzel
Pavletičev intervju za Radio Trst
A, v katerem se pomen Sokolov
postavlja v
ospredje ne sa-
mo zaradi špor-
tnega vidika,
ampak predv-
sem zaradi na-
rodnostne vlo-
ge. Pavletič je
namreč podrob-
no preučil zgo-
dovino tega gi-
banja, ki je v
drugi polovici
19. stoletja prire-
jalo najbolj
množične shode
Slovencev: “Pov-
sod je bil močno
prisoten, ponu-
jal pa je celo vrsto aktivnosti: od
gledališča do izletniškega in pre-
davateljskega odseka. V do-
ločenih trenutkih je bil šport celo
nekoliko zapostavljen. Odprt je
bil za pripadnike vseh političnih
sil, njegovo gonilo je bila narod-
na zavest. V tem gibanju so se ka-
lili tudi slovenski fantje in dekleta
v Trstu, sem so zahajali tudi ba-
zoviški junaki”. Šušteršič je nato
na kratko predstavil še sam zbor-
nik, ki ilustrira in osvetljuje Pa-
vletičev lik in osebnost. O njem
so spregovorili prijatelji in sode-
lavci, ki so ga poznali zelo dobro.
Gre za pravo pričevanje o njem.
V Katoliški knjigarni v Gorici se
je po predstavitvi razvila še zani-
miva debata med udeleženci, ki
so se Pavletiča spominjali iz la-
stnih izkušenj: kljub različnim
pričevanjem pa se je lik prof. Pa-
vletiča pri vseh izrisal v obliki
skromnega, delavnega in priza-
devnega človeka, ki je v sebi skri-
val veliko kulturno in intelektual-
no bogastvo.
AČ
  o nam sivina prvih jesen-
skih dni, oblaki in dež, ki
ga je bilo sicer na pretek
tudi poleti, zmračijo obraz in
naznanijo, da smo se dokončno
poslovili od sproščujočih, svo-
bodnih dni, se v prijetno do-
mačnost mladinske sobe Feiglo-
ve knjižnice v Gorici prismehlja-
jo Pravljične urice. Deset čarob-
nih zgodb s takimi vsebinami, ki
v sebi nosijo zmeraj dragocene
življenjske biserčke, se bo zvrstilo
tudi letos z namenom, da bi se
otroci že v rosnih letih približali
knjigi in spoznali lepoto literar-
nih vsebin in njihovih sporočil.
Prvo letošnje srečanje je bilo zad-
nji septembrski ponedeljek, ko
sta v mladinski sobi nastopili
mladi ljubiteljski igralki Lucrezia
Bogaro in Ilaria Bergnach, ki ju
poznamo predvsem iz izredno
uspešne in mnogokrat nagrajene
predstave Umor v vili Roung
Dramske družine SKPD F. B. Se-
dej iz Števerjana. Za otroke sta iz
pravljice Nočem pljubčkov pri-
pravili ljubek, čeprav zelo kratek
K prizorček, ki so ga mali gledalcispremljali zelo zavzeto in ob kon-cu pričakovali še nadaljevanje!
Lucrezia se je v kostumu in maski
“prelevila” v malega medvedka,
ki noče poljubčkov,
ker so mokri, glasni
…, potem pa si jih
srčno želi, ko v po-
steljici ne more za-
spati zaradi skrivno-
stnih nočnih glasov.
Ilaria Bergnach pa je
bila razumevajoča,
ljubeča mamica
medvedka.
V ponedeljek, 13.
oktobra, je kakih
šestindvajset
malčkov - v družbi
mamic ali očkov, teh
je bilo sicer malo, in
celo skrbnih mladih
varušk – razigrano poskakalo v
pravljični svet ob pesmici “En,
dva tri v pravljično deželo gremo
mi”. Toplo pravljično vzdušje je
ustvarila Martina Šolc, otrokom
zelo znana pravljičarka, ki je bila
tokrat še posebno prisrčna
in razigrana. Navihanim ci-
cibanom je postavila nekaj
izzivalnih vprašanj, kako
poslušamo pravljico, ali z
zaprtimi očmi in ušesi? S
kretnjami, gibom in poved-
no mimiko jim je animira-
la pravljico Nevarno. Pripovedo-
vala je o prvošolčku krtku, ki je z
velikim veseljem srkal znanje, saj
je imel izredno rad črke in jih je
še rajši zlagal v besede, tako da je
npr. na nalepke napisal imena
posameznih stvari, ki jih je našel
v gozdu: mah, lišaj, vejica, list …
Pri tem je naletel na veliko,
ogromno žival z ostrimi zobmi.
Na njen hrbet je napisal: Nevar-
no! Kmalu pa je ta grozna žival,
krokodil!, krotko stopala za
krtkom, ker se je hotela le igrati z
njim. Celo rožice mu je prinesla
in mu pošiljala poljubčke. Posta-
la sta velika prijatelja. Otroci so
živo spremljali pravljično zgodbo
in skakali, mižali, plesali in poi-
menovali vse, kar je Martina je-
mala iz svoje “čudežne” košarice.
Pravljična urica se je tako spre-
menila v privlačno urico učenja
slovenske abecede, črkovanja, pa
še v lekcijo nara-
voslovja. Ko pa
so se pravljični
pripetljaji izpeli,
so otroci spet
“poskakali” v re-
snični svet in
skupaj z odrasli-
mi zaploskali
Martini za lepo
doživetje. Pred
odhodom do-
mov so se usta-
vili pri
knjižničarki Bre-
di, da bi si izpo-
sodili izbrane
ilustrirane knji-
ge, ki jih ima Feiglova knjižnica
kar veliko.
Naslednja Pravljična urica bo v
ponedeljek, 27. oktobra, ob 18.
uri.
IK
Prva in druga Pravljična urica v Feiglovi knjižnici 
Prisrčni zgodbi sta otroke
ponesli v čarobni svet
V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 23. oktobra, ob 18.30 gost
Marij Čuk s svojo novo knjigo Ko na jeziku kopni sneg. Čuka ne gre
posebej predstavljati, znan je kot televizijski voditelj in desetletni glavni
urednik slovenskega informativnega sporeda RAI, s svojo literarno
govorico pa se uvršča v ožji krog najboljših sodobnih slovenskih
ustvarjalcev. Na svoji dolgi umetniški poti se je uveljavil z
brezkompromisnimi in ostrimi dramami in komedijami, proznimi
satirami in romanom, posebej pa še s poezijo, ki je oživela v številnih
knjigah. Zadnja, Ko na jeziku kopni sneg (za duhovito opremo je
poskrbel grafik Marjan Kravos), prinaša nove dosežke Čukove
iskateljske poti, kar v uvodni poglobljeni študiji utemeljuje tudi znani
literarni zgodovinar akademik Boris Paternu.
O tem in še marsičem bo beseda v četrtek v Centru Bratuž, kjer se bo
s Čukom pogovarjala Marija Češčut, tenkočutna opazovalka in
spremljevalka književnosti, slišati pa bo tudi interpretacijo poezij. Tudi
v Gorici bo šlo za prvovrstno umetniško doživetje, ki sta ga prireditelja
(Založba Mladika in Center Bratuž) po vzorcu tovrstnih dogodkov v
antiki združila še s prijetnim. Na voljo bo brezplačna pokušnja vin
zaščitenega porekla iz kleti Fiegl z Oslavja in pa vrhunskih sirov Zidarič,
tako da se bo poezija zlivala še s harmonijo okusov.
Marij Čuk gost v KCLB
Mario Šušteršič in Marij Maver (foto dpd)
Goriška 23. oktobra 2014 7
  25. jesenski pohod na Sabotin
Prijeten konec tedna v Štmavru
KD SABOTIN 
  epa, topla sončna nedelja,
19. oktobra 2014, je zvabila
okoli dvesto ljubiteljev po-
hodništva in narave, ki se v tem
času odeva v tisočero čudovitih
barvnih odtenkov, na 25. jesen-
ski pohod na Sabotin. Vzpon na
ta hrib, ki je bil nema priča gro-
zljivih vojnih dogodkov, že četrt
stoletja z nezmanjšano vnemo
vsako leto prirejajo delavni člani
Kulturnega društva Sabotin, ki
domuje v nekdanji štmavrski
osnovni šoli. Po požaru se mora
društvo zadovoljiti z eno samo
nekdanjo učilnico. In prav v tej
so tri mlade članice lutkovne sku-
pine Mi smo mi – Navihanci SKD
Celovec uprizorile nadvse pri-
kupno lutkovno igrico Žabe in se
pri tem izkazale kot spretne vodi-
teljice lutk in pevke z zelo prijet-
nimi glasovi, ki se imenitno zli-
vajo v uglašen tercet. Pravljični
splet z modrimi življenjskimi
drobtinicami je po motivih Maxa
Velthujsa napisala in zrežirala
Breda Varl, najbolj znana,
odlična poznavalka lutkarstva na
Slovenskem, ki skupaj z možem
Tinetom Varlom že petindvajset
let uspešno ustvarja s koroškimi
igralci; tem je že od nekdaj pri
srcu ta očarljiva gledališka zvrst.
Predstava Žabe je nastala l. 2012.
Tudi z nedeljskim nastopom v
Štmavru so koroški lutkarji po-
trdili svoj sloves zavzetih igralcev,
ki znajo v lutko vdihniti dušo.
Tokrat je bil protagonist pravljice
žabec, ki je nadvse ljubil zeleno
barvo, saj je bil sam živo zelen.
Znal je skakati in plavati, ni pa bil
vešč letenja kot goska, pa tudi pa-
lačinke mu niso uspevale kot
rožnatemu pujsku in ni znal brati
kot učeni zajec. Nekaj pa mu je
krasno uspelo: ko se je zaljubil v
zeleno žabico, se mu je rodilo
ničkoliko malih sinčkov in hčer-
kic. Najprej je bil žalosten, ker so
bili črni in je bil prepričan, da ni-
so njegovi. Ko pa so se iz paglav-
cev spremenili v srčkane zelene
skakljajoče žabice, je bil pre-
srečen. Otroci so očarani sprem-
L ljali pravljično vsebino, saj so lut-karice jasno in razločno podajalebesedilo in za svoje izvajanje pre-
jele iskren, dolgotrajen aplavz.
Ob koncu so otrokom prijazno
pobliže pokazale žabca in vse
ostale junake zgodbe. Čudovite
velike lutke - namizne marionete,
kot je sama razložila - z velikimi
izrazitimi očmi in poudarjenimi
značilnostmi živalic, v katerih se
razkrivajo človeške vrline in na-
pake, si je prav za to uprizoritev
zamislila in izdelala režiserka in
scenografka predstave, enkratna
mentorica mladih lutkarjev, Bre-
da Varl, ki je zgodbico scensko
uokvirila v bistvene elemente in
domiselno ustvarila videz mlake.
Dovršeno pripravljena otroška
predstava bi si zaslužila nastop na
dobro opremljenem gledališkem
odru in ogled večjega števila
otrok, kot se je to isti dan zgodilo
na Tržaškem, v abonmaju Gleda-
liškega vrtiljaka. Gostovanje ko-
roških lutkarjev je spadalo v le-
tošnji spored Koroških kulturnih
dnevov na Primorskem. Kulturna
izmenjava poteka že nad trideset
let in jo prirejajo Zveza slovenske
katoliške prosvete iz Gorice – v
Štmavru je bila prisotna predsed-
nica Franka Padovan -, Slovenska
prosveta iz Trsta in Krščanska kul-
turna zveza iz Celovca, da bi se
utrdile medsebojne kulturne ve-
zi.
Naj spomnimo bralce, da je SKD
Celovec l. 2013 praznovalo 60-
letnico delovanja, ustanovljeno
je bilo namreč 1. julija 1953.
Predstava je bila slastna “pred-
jed” pred kosilom s “pašto” in
drugimi dobrotami, ki so jih bili
deležni pohodniki ob sestopu s
Sabotina. Na hribu, kot je že tra-
dicija, je bila pri razvalinah cer-
kvice sv. Valentina sv. maša, ki jo
je daroval župnik Marijan Mar-
kežič in se v pridigi navezal na
misijone. Berila sta v slovenščini
in italijanščini prebrala Ana Tu-
rus in Andrej Vogrič. Mašno da-
ritev je s petjem spremljal MoPZ
Štmaver pod vodstvom Nadje Ko-
vic. Zbor je dve pesmi zapel tudi
na kulturnem večeru v soboto,
18. oktobra, in sicer Simona Gre-
gorčiča Soči in Mojo srčno kri
škropite. To je bil poklon štma-
vrskih pevcev goriškemu slavčku
ob 170-letnici njegovega rojstva.
Na večeru je bil gost zbor Rečan
iz Beneške Slovenije, ki je zapel
pet priredb znanih pesmi v be-
nečanskem narečju. Zbor vodi
Davide Tomasetig. Napovedana
predstavitev knjige Avtoštoparske
zgodbe moja prva svetlobna se-
kunda Mirana Vodopivca, nek-
danjega kanalskega župana, je za-
radi težav, ki jih je imel avtor na
letališču v Stuttgartu, odpadla.
Nekaj utrinkov iz knjige, v kateri
Vodopivec s hudomušnim pere-
som piše svoje dogodivščine na
avtoštoparskih potovanjih, je pre-
bral Matjaž Pintar. Med drugim
je povedal, da je avtor knjige, ki
je izšla letos v Kanalu, prevozil
tristo pet tisoč kilometrov, od l.
1984 do l. 2013, samo l. 2013 jih
je 28.500. Najhitreje se je vozil
280 km na uro, in sicer v avdiju
v nemškem Frankfurtu, njegova
najdaljša vožnja v enem samem
avtu je bila dolga 1130 km. Nje-
govo najdaljše čakanje na prevoz
pa znaša celih enajst ur, in sicer
v Avstriji. S tem da je dvigal palec
in ustavljal avtomobile, je prepo-
toval 38 evropskih držav; 17
držav v 4 dneh in 12 urah (never-
jetno!). Njegovo najdaljše av-
toštoparsko potovanje šteje 9200
km, do Nordkappa. Zgodilo se
mu je tudi to, da je potoval v
mrtvaškem avtu, k sreči brez tru-
pla v njem!
Namesto Mirana Vodopivca so
udeleženci sobotnega večera
spoznali gospo Heleno Vuk-
Gapčevo, nekdanjo učiteljico,
hčerko zdomskih staršev, ki je
spregovorila o svoji knjigi Mar-
kiči in Markčarji, ki je izšla letos
s spremno besedo Branka Ma-
rušiča. V njej je avtorica zbrala za-
nimivosti treh zaselkov, v katerih
živi le 17 ljudi. Opisuje navade in
vraže ob Idriji, navaja pregovore,
reke; spregovori tudi o sadjarstvu,
živinoreji, kontrabantu pred 1.
svetovno vojno, krošnjarjenju,
omenja, kako je bilo z do-
mačinom Mohorjem Blaževom,
ki je oslepel …
Poslušalci so z zanimanjem
spremljali avtoričino predstavitev
te publikacije, ki razkriva drobne
posebnosti nam zemljepisno
bližnjih, a neznanih krajev.
IK
  meh je pol zdravja: o tem
so trdno prepričani v Pro-
svetnem društvu Štandrež,
saj vsako leto v jeseni, ko se člo-
veka loteva malodušnost ob mi-
sli, da vse mineva, pripravljajo
dehteč šopek petih komedijskih
predstav, da bi gledalcem po-
lepšali jesenske in zimske nedel-
je. Abonmajska ponudba ljubi-
teljskih gledaliških predstav, edi-
na te vrste v “zamejstvu”, ki red-
no beleži polno zasedeno župnij-
sko dvorano Anton Gregorčič v
Štandrežu – le-ta ima 150 se-
dežev -, bo letos že 14. zapored
in se bo začela v nedeljo, 26. ok-
tobra 2014, ob 17. uri, ko bo v go-
ste prišla gledališka skupina KPD
Planina iz Sel na Koroškem, naj-
bolj slovenski vasi na tem koščku
hribovitega zemeljskega raja. Pod
režijsko taktirko dolgoletnega
umetniškega spremljevalca Fran-
cija Končana bodo koroški igralci
uprizorili komedijo Matjaža Zu-
pančiča Bolje tič v roki kot tat na
strehi. Predstava spada v sklop
prireditev letošnjih Koroških kul-
turnih dnevov na Primorskem
oz. Goriškem. Nedelja pred sv.
Martinom, 9. novembra, bo tudi
humorno obarvana. KD Kontra-
S da Kanal, ki se je že ničkolikokratpredstavilo v Štandrežu, bo po-streglo s komedijo Mirana Kende
Rodil se je očka v režiji Severina
Drekonje, stebra te dramske sku-
pine. V nedeljo, 14. decembra,
ko bo v zraku že
praznični pridih,
bodo igralci KUD
Dolomiti – Dobro-
va predstavili ko-
medijski splet Veter
v vejah Sasafrasa, ki
jo je napisal Rene’-
de Obaldia, zrežiral
pa Franci Končan.
Prvo gledališko
srečanje v novem
letu bo v nedeljo,
11. januarja 2015.
KD Jožef Virk – Dob
bo postregel s ko-
medijo Valentina
Katajeva, Dan oddi-
ha, ki se kar pogosto pojavlja na
ljubiteljskih odrih. Uprizoritev je
zrežiral Mihael Starbek.
Kot je že ustaljena navada, bo
epilog tega posrečenega niza
abonmajskih ljubiteljskih gleda-
liških predstav zaupan do-
mačemu dramskemu odseku PD
Štandrež, in sicer v nedeljo, 25.
Obvestila
Družinska pastorala goriške
nadškofije vabi v soboto, 25.
oktobra, ob 17. uri v avditorij Fogar
na predavanje o aktualni temi
teorije spola. Govorili bodo
predsednik Foruma družin FJK
Giancarlo Biasoni, odvetnik
državnega Foruma družin Simone
Pillon in nevropsihiater ter član
združenja Scienza e Vita Gian Luigi
Gigli. Toplo vabljeni!
Potujoča razstava “Nora, du bist ein
Engel” bo na ogled še do petka, 24.
oktobra 2014, v avli SNG Nova
Gorica. Razstava Kinoateljeja o
igralki Nori Gregor, rojeni v Gorici,
je nastala v sodelovanju s SNG
Nova Gorica in Visoko šolo za
umetnost Unverze v Novi Gorici.
Avtor razstave je Igor Devetak.
Razstava bo potovala skupaj s
predstavo Nora Gregor - skriti
kontinent spomina - il continente
nascosto della memoria - ein
verborgener Kontinent der
Erinnerung v režiji Nede R. Bric.
Obiskala bo več mest v
medregijskem prostoru (Gorica,
Trst, Gradec). Urnik razstave: vsak
delavnik od 10.00 do 12.00 in od
15.00 do 18.00, ob sobotah od
10.00 do 13.00 ter uro pred
začetkom predstav.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalno
martinovanje v soboto, 8.
novembra, v gostišču Šterk pri Novi
Gorici. Vpisujejo po tel. št.: 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 884156 (Andrej
F.), 0481 78138 (Sonja S.). Na
račun 20 evrov.
SPDG prireja 16. novembra
martinov pohod na Vitovlje, z
družabnim srečanjem v
popoldanskem času. Zmerne hoje
(s spoznavanjem naravne in
kulturne dediščine) bo dve uri in pol.
Začetek pohoda: pri prireditvenem
prostoru na Vitovljah. Informacije in
prijave: tel. 0481/390826 (Fanika),
v večernih urah. Na sedežu društva:
ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel.
0481/532358. Ob zadostnem
zanimanju možnost prevoza z
avtobusom.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev. 00386
30 325 558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi
inštrukcije slovenščine in varstvo.
Tel. štev. 00386 41256240.
Nudim pomoč pri hišnih opravilih,
čiščenju, likanju. Tel.
003865/3001328.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
0038640575805.
Iščem skromno stanovanje v
mestu za 4-člansko katoliško
družino iz Nigerije. Velikost okrog
70m2. Obračam se na ljudi dobre
volje in osebno jamčim za redno
plačevanje najemnine. Telefon
0481-30173 ali 3280552005.
Sožalje
Združena ekipa Olympia-Val-Soča-
Naš Prapor izreka iskreno sožalje
igralcu Draganu Pavloviču ob
izgubi dragega nonota - igralci,
trenerji in vodstvo.
Čestitke
V torek, 21. oktobra, se je naš
župnik in dekan g. Karel Bolčina
srečal z Abrahamom. Še veliko
zdravih in srečnih dni ter obilo
Božjega blagoslova mu iz srca želijo
otroški cerkveni zbor in mešani
cerkveni zbor Štandrež, Prosvetno
društvo Štandrež ter župnijske
skupnosti iz Štandreža, Rupe-Peči,
Gabrje-Vrh Sv. Mihaela in Sovodenj.
Združenje cerkvenih pevskih zborov
- Gorica čestita g. Karlu Bolčini ob
tako pomembnem življenjskem
jubileju in se mu zahvaljuje za
poslanstvo, ki ga opravlja med
nami.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 24.10.2014 do 30.10.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan, od 21.00 do 22.00.
Spored:
Petek, 24. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 25. oktobra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 26. oktobra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 27. oktobra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Iz krščanskega sveta -
Novice iz naših krajev - Obvestila.
Torek, 28. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 29. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet - Izbor
melodij.
Četrtek, 30. oktobra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
januarja. Na bližnjih in bolj od-
daljenih slovenskih odrih zelo
priljubljeni štandreški igralci bo-
do gledalcem ponudili novo
uprizoritev - prvo ponovitev po
sobotni premieri 24. 1. 2015 ob
20. uri -, komedijo Nicole Man-
zarija Mrtvi ne plačujejo davkov.
Z njimi bo seveda režiser Jože
Hrovat, dramski igralec, član
SNG Nova Gorica, ki letos praz-
nuje deseto obletnico umet-
niškega sodelovanja s štan-
dreškim dramskim odsekom. Sa-
mo Prosvetno društvo Štandrež
in z njim seveda tudi dramski
odsek pa bo v letošnji sezoni
2014/ 2015 z raznimi prire-
ditvami obeležilo okrogel ju-
bilej: 50-letnico delovanja.
To je res pomemben mejnik
za to društvo, ki s kulturnim de-
lovanjem goji in ohranja sloven-
sko besedo v tej nekdaj popolno-
ma slovenski kmečki vasi, v ka-
tero se je s časom priselilo mno-
go italijansko govorečih ljudi. PD
Štandrež je v tej
dolgi ustvarjalni
dobi pokazalo ve-
liko vztrajnosti,
tudi sredi težav,
predvsem pa veli-
ko ljubezni do
kulture nasploh
ob svoji razvejeni
dejavnosti in pa
predanosti gleda-
lišču, saj največ
svojih moči na-
menja prav tej
umetniški zvrsti z
vdanim služen-
jem modrici Taliji.
Zaradi polstolet-
nega neprekinjenega delovanja
se bo PD Štandrež v letošnji se-
zoni gotovo večkrat pojavljalo na
straneh našega tednika z željo, da
bi se vsi zavedali, kako veliko po-
slanstvo je društvo z raznolikimi
ponudbami opravilo v vseh teh
letih za slovenski živelj pri nas.
IK
  Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2014
Pet predstav za poživitev otožnih dni
PD ŠTANDREŽ 
Prizor iz štandreške predstave Trije vaški svetniki (foto DP)
Foto Miloš Č.
Kultura23. oktobra 20148
  a poti iz Rima na Zemo-
no se je prodajna razsta-
va likovnih del, ki so na-
stala na Sinjem vrhu nad Aj-
dovščino v 20. mednarodni likov-
ni koloniji Umetniki za karitas
ustavila v Novi Gorici. Razstavo
sta prijazno sprejela Ingrid in
Franko Černe v domači galeriji.
Čudoviti prostori in velikodušni
gostitelji so dali postavljenim de-
N lom poseben čar. Spet se je izka-zalo, da je druženje ljudi, ki v srcudobro mislijo, pogoj za uspeh raz-
stave. Vsi prisotni so bili deležni
pozdrava novogoriškega župana
Mateja Arčona, ki je med drugim
izpostavil problematiko prosto-
rov za dobro delovanje humani-
tarnih organizacij in nakazal pot
do rešitve tega problema. Za te be-
sede se mu je tudi zahvalila vodi-
teljica Goriške območne
karitas Renata Vončina,
ki je predstavila nekatere
dejavnosti lokalne Kari-
tas in povedala, da tudi v
njihov center prihaja po
pomoč vse več tujcev.
Jožica Ličen je razložila,
kako kolonija Umetniki za karitas
potuje iz kraja v kraj in opozarja
na stiske, za katere pri Karitas me-
nijo, da so v določenem obdobju
najbolj pereče. Tokrat je Karitas
izpostavila problematiko tujcev,
zato je tudi geslo kolonije in pro-
dajnih razstav: “Tujec sem bil in
ste me sprejeli” (Mt. 25, 35).
Anamarija Stibilj Šajn je predsta-
vila strokovni del kolonije in av-
torje udeležence, ki v domačem
in mednarodnem prostoru
ustvarjajo kulturo in umetnost
Mladinska knjiga / Predstavitev knjižnih novosti
Med Petanom in Kajuhom tudi
naš urednik Jurij Paljk
  ri Mladinski knjigi so v sre-
do, 15. oktobra, predstavili
novosti slovenskih avtor-
jev, med katerimi so glose, ko-
lumne odgovornega urednika
našega tednika, novinarja in pisa-
telja Jurija Paljka po izboru dolgo-
letnega urednika pri založbi Mla-
dinska knjiga, prevajalca, literar-
nega kritika Aleša Bergerja z na-
slovom Kaj sploh počnem tukaj,
avtobiografsko delo spomladi
preminulega Žarka Petana Hotel
Dubrovnik in knjiga pisem Silve
Ponikvar in Karla Destovnika Ka-
juha Ljubimca z Vošnjakove.
Knjiga Kaj sploh počnem tukaj -
naslov je našim bralcem popol-
noma domač, saj zapisi pod njim
še zmeraj izhajajo v našem tedni-
ku in jih naši bralci radi prebirajo
- “prinaša tretjino kolumn, ki jih
je v zadnjih petih letih na zadnji
strani slovenskega tednika v Italiji
Novi glas objavil Paljk, sicer od-
govorni urednik časnika. Avtorje-
P vi članki so - četudi tematsko 'lah-ko tudi kilometer stran od prvegastavka' - vedno zanimivi”, je me-
nil Berger. Po njegovih besedah
se Paljk v njih loteva različnih
problematik, ki pa so večinoma
obče in tako zanimive in aktualne
za vsakega bralca, ne glede na nje-
gov geografski izvor. “Tematika
njegovih člankov namreč ni pred-
vidljiva, saj je nadvse raznovrstna,
ne vnaprej zakoličena. Dostikrat
je vpeta v piščevo neposredno
okolje in v aktualno problemati-
ko slovenske skupnosti v Italiji,
spet drugič se odpira občim,
nadčasovnim vprašanjem etike,
morale, krščanske vere, zasidrana
je v trenutku, v katerem nastaja,
in obenem ne pozablja, da je po-
sameznik tudi seštevek spomi-
nov, izkušenj in srečevanj z dru-
gimi”, je Berger med drugim na-
pisal v zapisu Ob knjigi, ki sprem-
lja novo publikacijo urednika No-
vega glasa. Aleš Berger je med
predstavitvijo Paljkove knjige naj-
prej prisotnim predstavil tednik
Novi glas, ki ga je prinesel s seboj,
in dejal, da je vesel, ker ga lahko
predstavi, saj se sam
boji, da ga ne poznajo
vsi v prestolnici.
Sam avtor Jurij Paljk je
na ljubljanski predsta-
vitvi dejal, da mu je v
velik zgled nekaj že po-
kojnih italijanskih
časnikarjev, ki so bili
do svojih bralcev
spoštljivi in pošteni.
Obenem je izpostavil
razlike, ki jih opaža
med italijanskim in slo-
venskim družbenopoli-
tičnim ozračjem. Kot je
dejal, v Sloveniji po-
greša “mehkejši pri-
stop”, ki ga poznajo v
Italiji. Kljub velikim polemikam
so ljudje po konfliktih sposobni
iti na kavo, medtem ko v Sloveni-
ji, kot pravi, “gojimo globoke za-
mere”.
Goriška predstavitev knjige Jurija
Paljka Kaj sploh počnem tukaj bo
6. novembra v Kulturnem centru
Lojze Bratuž, v torek, 28. oktobra,
ob 18. uri pa v Lavričevi knjižnici
v Ajdovščini.
Hotel Dubrovnik je Petanovo av-
tobiografsko delo, v katerem je
opisal svoja otroška in mlado-
stniška leta, je povedala urednica
Nela Malečkar. Knjigo je posvetil
očetu, ki ga je imel za podjetnega
človeka, ki je veliko tvegal. O Pe-
tanu je na predstavitvi knjig spre-
govoril njegov šest let starejši brat
Boguš, ki je Slovenijo zapustil že
pred 80 leti. Tudi sam je očeta oz-
načil za podjetneža, ki je bil spo-
soben opravljati tudi po 20 stvari
naenkrat. V 30. letih minulega
stoletja je v Zagrebu odprl veliko
kavarno, ki je imela 2000 sedežev
in 140 natakarjev ter hotel Mli-
nov, danes znan kot hotel Du-
brovnik. Pozneje je kupil kavarno
Astorijo v Mariboru, ki je doživela
vrsto nacionalizacij.
Boguš je kot podjetnega označil
tudi Žarka, ki je že kot petleten
fantič pripravljal tombolo, pri
čemer je od ljudi dobil precej de-
narja, nagrade pa so bile le tri:
očetovi čevlji, kravata in še kakšna
malenkost. Pozneje je Žarko štu-
diral ekonomijo, a nikoli ni
zaživel v tem poklicu, je še dejal
Boguš, ki je moral precej časa
preživeti v internatu, kar naj bi
nanj delovalo vzgojno.
Ljubimca z Vošnjakove prinaša
eno najlepših ljubezenskih zgodb
iz časa okupirane Ljubljane, je de-
jal Mihael Glavan, ki je zbral pi-
sma in jih opremil s komentarji
in spremno besedo. V knjigi je ob-
javljenih 26 pisem Silve Ponikvar
in 12 pesnikovih, ki sta si jih naj-
več izmenjala, ko je bila Silva v za-
poru.
Knjiga pisem je večplastna, saj
izrisuje kulturnozgodovinsko po-
dobo okupirane Ljubljane, veliko
je zasebnega gradiva, delo pa je
zanimivo tudi z literarnega vidi-
ka, saj so v njem pesmi iz časa, ko
je bil Kajuh že znan pesnik. Pe-
snik je s svojimi pesmimi, ki so
bile, kot meni Glavan, bolj upor-
niške kot partizanske narave, znal
očarati mnoge, med drugim naj-
bolj Silvo, ki ji je posvetil marsi-
katero od njih.
Foto Damijan Bogataj
Avtorica Dorica Makuc na srečanju “Pod lipami” v KCLB
Raziskovalka in tenkočutna
pripovedovalka življenjskih zgodb
  oriška novinarka, razi-
skovalka, televizijska in
radijska ustvarjalka ter
režiserka Dorica Makuc Goriški
in širše celotni Sloveniji že več
desetletij dokazuje svojo umet-
niško žilico, ki presega samo
“raziskovalno delo”, po kate-
rem je najbolj poznana. Razi-
skovalno delo, ki orje ledino na
številnih malo poznanih po-
dročjih, je namreč vselej
opremljeno z osebnim pristo-
pom in umetniškim dotikom,
ki daje končnemu izdelku neko
dodano vrednost.
Primer takega pristopa k delu je
publika, prisotna na Srečanju
pod lipami, ki je bilo v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž
prejšnji četrtek, 16. oktobra,
lahko občudovala v dokumen-
tarcu o Soški fronti in njeni
uničevalni moči, ki sta jo naj-
bolj občutila preprost človek in
navaden vojak. Dokumentarec
je Dorica Makuc, ki ji je bil po-
svečen večer, pripravila za slo-
vensko televizijo leta 1988, ob
70. obletnici konca prve svetov-
ne vojne. Rdeča nit, ki prihaja
skozi videoposnetke in besedila
močno do izraza, je nesmisel
vojnih grozot. Film ponuja v
začetku kratek kronološki pre-
gled dogodkov med l. 1915 in
1917 na območju med Rombo-
G nom in Jadranskim morjem, atakoj nato prepusti mesto krutiizpovedi. Gre za izpoved vo-
jaških pokopališč, ki jih režiser-
ka namenoma s številnimi ka-
dri postavlja v ospredje. Gre tu-
di za posnetke
križev brez
imen, simbol te-
ga, kako vojna
vihra jemlje
identiteto in do-
stojanstvo tistim
vojakom, ki so še
na mestu po-
slednjega počit-
ka ostali samo
“neznani vojak”.
Občasno je
režiserka, kot
krajše reze v pri-
poved vojne tra-
gedije, vključila
utrinke iz pred-
vojnega obdobja: enkrat je to
bil Radetzky marš, ki ga je ple-
sala dunajska elita, drugič je šlo
za podobe in lepote avstrijske
Nice, kot je bila tedaj poimeno-
vana Gorica. Vse to je bila kul-
tura prepojena z miti, ki je
zgrmela v prepad. Umetniško
razsežnost dokumentarcu so
dajali skrbno izbrani citati iz
Vorančevega Doberdoba in He-
mingwayjevega Zbogom
orožje. Ob velikanih vojne lite-
rature so v dokumentarcu tudi
izseki iz poročil s fronte, ki jih
je pripravljala Alice Schalek,
prva avstrijska fotoreporterka
na Soški fronti. Lastne vojne iz-
kušnje je pripovedoval vojak v
avstro-ogrski vojski Jože
Krapež, ki se je boril na do-
berdobski gmajni.
Dokumentarni film je bil
umetniški uvod v poglo-
bljen in razširjen pogovor
z njegovo avtorico, ki ga je
vodil prof. Adrijan Pahor.
Dorica Makuc je pojasnila,
da se je za prvo svetovno
vojno začela zanimati, ker
je med spopadi neznano
kje med Galicijo in Južno
Tirolsko izgubila dedka Antona.
“Moje upanje je, da mi ga bo še
uspelo najti”, je o svojih name-
rah spregovorila avtorica. “Ho-
tela sem v ospredje postaviti
etično razsežnost: vojna je ne-
potrebna. Od-
govora na
vprašanje, kaj
je vojna, pre-
prosto ni. Vse
žrtve so za-
man”, je bila
Makučeva zelo
jasna.
“Pričevanje o
prvi svetovni
vojni je še ka-
ko potrebno,
ker brez prete-
klosti ni se-
danjosti”.
Teme, s katerimi se je srečala in
jih predstavila publiki, so vse-
kakor zelo široke. “Izbor tem je
vezan v prvem trenutku na
čustveno komponento.
Odločaš se tudi na podlagi tega,
kar te prevzame in kar čustveno
doživljaš. Drugi trenutek
odločanja o temi pa je manj
“romantičen”. “Šlo je za trenu-
tek, ko sem projekt predstavila
na RTV, oni pa so morali mojo
idejo in predvsem stroške odo-
briti in financirati”, je povedala
Dorica Makuc. O temi izselje-
ništva, predvsem ekonomske-
ga, je pripravila 12 dokumen-
tarcev: ko se je jugoslovanska
valuta močno devalvirala, so za
kritje stroškov gostovanj pri-
skočili na pomoč po svojih
močeh celo sami izseljenci.
Najbolj znana tema, ki jo je širši
publiki razkrila Makučeva, so
bile vsekakor aleksandrinke.
Zanimivo je, da je stroške prve
poti po poteh slovenskih deklet
v Egiptu krila (tudi) Mohorjeva
družba. V deželi faraonov je stik
s še živimi aleksandrinkami
vzpostavila s
pomočjo
tamkajšnjih
šolskih se-
ster, ob vrnit-
vi v domovi-
no pa je do-
bila seznam
vseh povrat-
nic iz Egipta.
Na tej podla-
gi je nastal
dokumenta-
rec Žerjavi le-
tijo na jug.
Pred publiko
v KCLB je avtorica Dorica Ma-
kuc spregovorila tudi o Sardin-
cih, Slovencih, ki jih je Italija
pošiljala služit vojsko v posebne
bataljone na Sardinijo. Nekateri
so tam ostali, ker so se na Sar-
diniji oženili ali iz drugih razlo-
gov. Na pot tega odkrivanja se
je avtorica odpravila skupaj z
moškim pevskim zborom Skala
iz Gabrij, ki je na Sardiniji v tem
sklopu že večkrat gostoval. Za-
nimiva je zgodba Dušana Sim-
siča, Slovenca, ki je ostal na Sar-
diniji in postal celo župan
občine Mores. “Na slovenstvo
pa ni pozabil. Ko so na njegov
90. rojstni dan tam gostovali
Gabrci skupaj z MoPZ Jezero iz
Doberdoba, si je zaželel ponov-
no poslušati partizanske pe-
smi”. Druga zanimiva zgodba
je sardinska izkušnja našega ro-
jaka Lojzeta Pavlina, pomočni-
ka Vinka Vodopivca. Skupaj z
nekaterimi drugimi slovenski-
mi fanti so na Sardiniji ustano-
vili zbor. Ko so jih Američani
slišali, so jih peljali s seboj v
Francijo, kjer so peli vojnim
ranjencem. Peli so tudi ame-
riškim vojakom, ko so po vojni
zapuščali Francijo, a samo zato,
da bi šli na bojišče na Pacifik.
Pesmim so takrat prisluhnili tu-
di nekateri sinovi slovenskih iz-
seljencev v Ameriki.
Tudi to so zgodbe, ki jih piše
življenje. Dorica Makuc pa je,
tako kot njen življenjski opus
dokazuje, te zgodbe s svojo ra-
ziskovalno žilico vselej znala
približati publiki, svojim zgod-
bam pa je tudi vselej vdahnila
občutljivost in človeško topli-
no.
Andrej Černic
današnjega časa.
Večer so milozvočno obogatile
Žene iz Dornberka, ki so tudi
med druženjem z ubranimi gla-
sovi zapele nekaj pesmi.
Ker je bil v 20. koloniji Umetniki
za karitas poudarjen vidik “dvoj-
nosti“, saj je bilo med udeleženci
kar devet slikarskih zakonskih pa-
rov, je tudi odprtje razstave pripa-
dalo zakoncema Silvi in Azadu
Karim, v čigar domu se je rodila
ideja Umetniki za karitas. Seveda
sta tudi Ingrid in Franko Černe,
skupaj s tremi otroki poskrbela,
da sta bila razstava in druženje
prijetno. Razstava bo v Galeriji
Černe v Novi Gorici do 15. no-
vembra, nato pa se seli na dvorec
Zemono pri Vipavi, kjer bo od-
prtje 21. novembra.
JL
Umetniki za karitas v Galeriji Černe v Novi Gorici
“Tujec sem bil in ste me
sprejeli”
Renata Vončina
Prof. Adrijan Pahor in avtorica
Dorica Makuc (foto dpd)
Kultura 23. oktobra 2014 9
Knjigi, ki bi morali biti tudi na vsaki “zamejski” polici
Izšla je prenovljena in
dopolnjena različica SSKJ
  zšel je Slovar slovenskega
knjižnega jezika SSKJ 2 oz.
druga, dopolnjena in deloma
prenovljena izdaja SSKJ, ki sta jo
pripravila SAZU in Inštitut za slo-
venski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU, izdala pa Cankarjeva za-
ložba. Slovar, ki ga je 12 jeziko-
slovcev pripravljalo poldrugo le-
to, je sodobna različica SSKJ, ka-
terega prvi zvezek je izšel leta
1970.
Sodobni slovar knjižnega jezika
tako na slovenske knjižne police
prihaja 44 let po izidu prvega in
23 let po izidu zadnjega zvezka
SSKJ. Na voljo je tako v knjižni kot
elektronski različici. Za oba
načina izdaje so se po besedah di-
rektorja Cankarjeve založbe Mihe
Kovača odločili iz več razlogov,
med drugim tudi zato, ker si
večina Slovencev še vedno želi
imeti doma slovar v knjižni obli-
ki, kar potrjuje več kot 3500 izvo-
dov v predprodaji, obenem pa je
s tem knjiga “zamrznjena” in ta-
ko nespremenjeno dostopna za
daljši čas oziroma vsaj do leta
2017.
Pri projektu je sodelovalo med se-
dem in 12 jezikoslovcev z Inštitu-
ta za slovenski jezik Frana Ra-
movša ZRC SAZU, pri čemer je
I predstojnik inštituta Marko Snojpoudaril, da je bila ekipa mlada,saj je bila povprečna starost jezi-
koslovcev 36 let.
Po besedah sodelavca pri nasta-
janju pričujočega slovarja Andreja
Perdiha SSKJ velja za najbolj upo-
rabljan slovenski slovar, na splet-
nem beležijo okoli 6000 obiskov
na dan. Nova različica prinaša no-
vosti, ki so jim botrovale bodisi
družbene in gospodarske spre-
membe, tako je v njej mogoče
najti besedo evro, tajkun in evro-
skeptik, novosti s področja pop
kulture (heavy metal), izraze za
nove bolezni, kot sta ptičja gripa
in bolezen norih krav, posodo-
bljene pa so tudi pomenske razla-
ge pojmov in zgledi rabe, ki so
preživeli duha časa. Na novo so
opredeljeni pojmi, kot so družina,
ciganček, perverznež, transvestit.
Tako so med 4521 novimi slovar-
skimi sestavki - slovar sicer obse-
ga 97.669 slovarskih sestavkov -
besede in besedne zveze, ki so se
v slovenskem knjižnem jeziku
uveljavile v obdobju po osamo-
svojitvi Slovenije, denimo porja-
vitev, pajkice, všečkati, tris. Po no-
vem imajo samostalniki, ki oz-
načujejo ženske osebe polnopo-
menske razlage - igralka, lastnica,
posodobljene pa so tudi nekatere
naglasne značilnosti besed, deni-
mo pri besedi iglu.
Na nedavni novinarski konferen-
ci so predstavili tudi nov spletni
slovarski portal Inštituta za slo-
venski jezik, imenovan po jeziko-
slovcu Franu Ramovšu - Fran. Po
besedah urednika spletišča Koz-
me Ahačiča portal obsega 20 slo-
varjev z več kot pol milijona slo-
varskih opisov in je narejen “z
mislijo na uporabnika”. Portal, ki
je po Ahačičevih besedah “Goo-
gle slovenskih slovarjev”, lahko v
eni sekundi ponudi odgovor, “ki
ga uporabnik rabi, in ničesar,
česar ne rabi”.
Portal razpolaga s šestimi
splošnimi slovarji, petimi
zgodovinskimi, devetimi
terminološkimi in enim
narečnim, na voljo pa sta
tudi dve svetovalnici.
Brskalnik išče po vseh
slovarjih, s čimer je, kot
meni Ahačič, še olajšano
iskanje.
Na portalu si je mogoče
ogledati tudi pravopisne
posebnosti iskane bese-
de, na voljo pa je tudi t. i.
rastoč slovar oziroma
sprotni slovar slovenske-
ga jezika (SSJ). V tem so
zbrane besede, ki še niso
registrirane v uveljavljenih slovar-
jih. Ta slovar lahko sooblikujejo
tudi obiskovalci, med drugim tu-
di po Twitterju, kmalu pa bodo
lahko tudi po Facebooku, je še po-
vedal Ahačič.
  oris Pahor, ki je zaradi
vseh priznanj iz zadnjih
let postal že prava živa le-
genda, je svoj stoprvi rojstni dan
med drugim praznoval z objavo
zbirke Venuti a galla – Scritti di
metodo, di polemica, di critica
(Priplavali na površje – metodo-
loški, polemični in kritični spisi)
, ki je izšla pri za-
ložbi Diabasis Edi-
zioni v mestu Par-
ma. Odkar je pisatelj
v zadnjem desetletju
zaslovel tudi v Italiji,
je večje število nje-
govih knjig izšlo v
italijanskem prevo-
du, nekaj pa – med
temi tudi zbirka, ki
jo tu predstavljamo
– pa jih je nastalo
kar v italijanskem iz-
virniku. Zapisati je seveda treba,
da so besedila, ki sestavljajo zbir-
ko Venuti a galla, nastala ob ra-
zličnih priložnostih, in to nepo-
sredno v italijanskem jeziku. Bo-
risu Pahorju nenaklonjeni časi pa
so botrovali temu, da njegovi te-
danji zapisi niso dosegli širšega
kroga bralstva in so zato zelo dol-
go ostali v avtorjevem predalu.
Največje zasluge za to, da so s
knjižno izdajo postali dostopni
tudi širšemu italijanskemu bral-
stvu, ima zagotovo profesor Elvio
Guagnini, ki je dolga leta preda-
val italijansko književnost na
Univerzi v Trstu, v preteklih letih
pa je sodeloval pri predstavitvah
marsikaterega slovenskega avtor-
ja v italijanskem jeziku.
Knjiga, ki jo predstavljamo, je to-
rej namenjena predvsem italijan-
skim bralcem, še posebno tistim,
ki se nočejo zadovoljiti z zgodo-
vinskimi razlagami, ki jih o pol-
pretekli zgodovini naših krajev
daje uradna italijanska politika,
B ampak želijo slišati tudi 'drugoplat' ter tako poglobiti svoje poz-navanje izredno zapletenih
družbenopolitičnih razmer, ki so
oblikovale naš prostor v zadnjem
stoletju.
V svojem krajšem uvodu, ki ga je
Elvio Guagnini uglasil na valov-
no dolžino povprečnega italijan-
skega bralca, predstavlja predv-
sem dolgo Pahorjevo življenje, ki
je vpeto v že omenjena zapletena
razmerja naših krajev. Poleg sa-
mega Pahorja so v besedilu
omenjeni še nekateri drugi po-
membni slovenski zgodovinski
možje, od Primoža Trubarja,
Srečka Kosovela, Zorana Mušiča,
Iga Grudna in še koga.
Sam avtor je svojo najnovejšo iz-
dajo v italijanskem jeziku posve-
til spominu na prijatelja Ferruc-
cia Fölkla, tržaškega rojaka židov-
skega rodu, ki je večino svojega
življenja preživel v Milanu. Knji-
ga premore več tematskih razdel-
kov. V prvem sklopu avtor v svo-
jih prispevkih obravnava predv-
sem majhne evropske narode,
manjšinske kulture in njihove
istovetnosti. Sledi mu poglavje o
slovenski kulturi v Trstu, temu pa
še razdelek, v katerem so zbrani
avtorjevi polemični spisi. Na
koncu zbirke je sklop o Pahorje-
vem delu na področju pripoved-
ništva, ki je v
glavnem av-
tobiografsko.
Spisov je v
zbirki Venuti
a galla zbra-
nih preko tri-
deset, zato
bomo v prostoru, ki nam ga po-
nuja tednik, predstavili po en za-
pis iz vsakega sklopa. Za spre-
membo bomo začeli pri koncu,
in sicer s Pahorjevim pismom ita-
lijanskemu pisatelju Primu Levi-
ju, ki ga je avtor zapisal v začetku
druge polovice osemdesetih let,
točneje le pol leta pred Levijevo
smrtjo aprila 1987.
Pismo, na katerega
se Levi nikoli ni
odzval, je spremljal
izvod italijanskega
prevoda Nekropole,
s katerim je hotel
Pahor Levija opozo-
riti na svoje delo iz
sveta nemških
uničevalnih tabo-
rišč.
Iz razdelka, v katerem so zbrane
Pahorjeve polemike, pa si bomo
pobliže ogledali zapis iz leta
2009, ki obravnava odnos med
njim in pisateljem Alojzom Re-
bulo. Že v samem naslovu pravi,
da ju ločuje marsikaj, a da sta bila
v ključnih trenutkih prepričano
skupaj. Njuno sodelovanje se je
namreč začelo pri reviji Razgledi,
ki jo je France Bevk ustanovil že
takoj po koncu druge svetovne
vojne, nadaljevalo pa se je s Si-
drom, pri katerem se jima je pri-
družil Pavle Merku'. Vrhunec je
seveda doseglo z znamenitim
Kocbekovim intervjujem iz leta
1975, ki je bil za slovensko jav-
nost prelomnega značaja. Večji
del zapisa je namenjen prav te-
mu dogodku, ki je našim bral-
cem že dobro znan, zato ga po-
drobneje ne bomo obnavljali.
V poglavju, v katerem avtor piše
o slovenski kulturi v Trstu, ima
seveda posebno mesto Srečko
Kosovel. Pesniku je Boris Pahor
pred dobrima dvema desetletje-
ma posvetil obsežno monografi-
jo v italijanskem jeziku, ki je izšla
pri pordenonski založbi Studio
Tesi. Za Slovence je Kosovel po-
memben predvsem zato, ker je
naš jezik s svojo poetiko po
Prešernu znova postavil ob bok
ostalim evropskim narodom,
in to v času, ko se je slo-
venščini zaradi zapletenih raz-
mer med obema svetovnima
vojnama pisalo zelo slabo. Po-
seben poudarek Pahor polaga
na prijateljstvo med Srečkom
Kosovelom in italijanskim
zgodovinarjem Carlom Cur-
ciom, ki je bil od Kosovela sta-
rejši le šest let, preživel pa je
obe svetovni vojni. Zapis je
nastal ob stoletnici rojstva
Srečka Kosovela, v njem pa av-
tor citira drobce pisemske ko-
respondence med obema, in
sicer iz začetka dvajsetih let
preteklega stoletja.
Najpomembnejši zapis iz
prvega dela pa je prav gotovo
tisti o mediteranski Sloveniji,
ki ji Slovenci pravimo tudi
Primorska. Nastal je leta 1999, v
njem Pahor italijanskemu bralcu
predstavlja bistvene razlike, ki so
v stoletjih nastale med tistim de-
lom Slovenije, ki se zrcali na Ja-
dranu, in notranjostjo naše do-
movine.
Primož Sturman
Letošnja večernica v roke Möderndorferju 
za roman Kot v filmu
Letošnji dobitnik večernice je Vinko Möderndorfer. Nagrado Večera
za najboljše slovensko otroško ali mladinsko izvirno leposlovno
delo, izšlo lani, prejme za mladinski roman Kot v filmu. Ta po
mnenju žirije prinaša prepričljivo, lucidno pripoved o odraščanju v
sodobnem svetu, ki je, tako rekoč, brezhibna. Večernico je lavreat
prejel 9. oktobra.
Petčlanska žirija v sestavi Dragica Haramija (predsednica), Aleš
Debeljak, Maja Logar, Kristina Picco in Melita Forstnerič Hajnšek
je v svoji utemeljitvi Möderndorferja označila za sijajnega fabulista,
najstniški roman pa za delo polno presenetljivih, nevsiljivih
preobratov.
“Prvoosebna
zgodba o
skoraj 12-
letnem
Gašperju in
njegovem
zorenju
subtilno
kombinira
humorno in
trpko. Spretno
se sprehaja
med zgolj na
prvi pogled zguljenimi arhetipi in dobro
znanimi situacijami iz sodobnega
življenja. A skozi Möderndorferjevo
optiko in njegov superavtentični
najstniški jezik so vsakdanje teme kot
ločitev, vrstniško nasilje,
nepriljubljenost v razredu zaživele na
novo, povsem drugače in sveže”, še
piše v obrazložitvi.
Möderndorfer je v pogovoru za Večer
med drugim dejal, da je “najbrž s to zgodbo uspešno ujel zelo
zanimivo temo odraščanja v sodobnem svetu”. In dodal: “Posrečilo
se mi je, kaj naj še rečem”.
Svobodo pisanja pri mladinski literaturi po njegovem mnenju
omejuje psihologija, “kar pa ne pomeni, da se moraš neprestano
zavedati, da pišeš za mlade bralce, to bi bilo slabo, saj mora biti
knjiga vedno napisana tako zanimivo, da jo lahko berejo bralci
vseh starosti”, je pojasnil in dodal: “Zavedati pa se moraš
emocionalne in čustvene starosti junakov. Junak je mladostnik,
najstnik, otrok... Skozi njega teče zgodba. On je pomemben”.
V spomladanskem intervjuju za STA je na vprašanje, v čem je
roman Kot v filmu filmski, odvrnil: “Vsak dober narativni roman
oziroma roman, ki pripoveduje zgodbo, je filmski. Mora biti slikovit,
dinamičen, imeti mora jasno in plastično izrisane značaje. Vse to
pa so tudi značilnosti filma”.
Möderndorferju so večernico za mladinski roman, ki je pred tem
prejel že desetnico in modro ptico, podelili na srečanju slovenskih
mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.
Za nagrado so bile letos nominirane še knjiga Neli Kodrič Filipić
Solze so za luzerje, delo Tadeja Goloba Kam je izginila Brina?,
slikanica Anje Štefan Gugalnica za vse in zgodbe Anje Vidmar
Otroci sveta.
Nagrado časopisna hiša Večer podeljuje že 18. leto. Lani je
večernico prejel Peter Svetina za knjigo Ropotarna.
Natečaj za nagrado Slavka Gruma 2015 
in natečaj za nagrado za mladega 
dramatika 2015
Prešernovo gledališče Kranj kot organizator 45. tedna slovenske
drame objavlja razpis za nagrado Slavka Gruma 2015 in razpis za
nagrado za mladega dramatika 2015.
Za nagrado Slavka Gruma tekmujejo slovenska dramska besedila,
predložena strokovni žiriji v letu 2014, in na 44. tednu slovenske
drame nominirana besedila.
Za nagrado za mladega dramatika se potegujejo nova slovenska
dramska besedila avtorjev, starih do trideset let.
RAZPISNI POGOJI
1. Avtor, ki tekmuje za nagrado za mladega dramatika, ne more
istočasno poslati istega besedila na natečaj za nagrado Slavka
Gruma.
2. Dramsko besedilo mora biti namenjeno gledališki uprizoritvi za
odraslo občinstvo.
3. Avtorji lahko popravljeno ali spremenjeno različico dramskega
besedila, ki je že tekmovalo za nagrado Slavka Gruma ali za
nagrado za mladega dramatika, na razpis prijavijo samo še enkrat.
4. Avtorji poslanih dramskih besedil morajo svoje osebne podatke
(ime in priimek, naslov in poštno ter telefonsko številko) predložiti
posebej, v zaprti kuverti.
5. Avtorji s prijavo organizatorju dovolijo objavo imena in uporabo
prijavljenega besedila v sklopu prireditev Tedna slovenske drame
in se v ta namen odrečejo avtorskim pravicam.
Rok za oddajo dramskih besedil za nagrado Slavka Gruma in za
nagrado za mladega dramatika je 30. november 2014.
Dramatiki naj pošljejo tipkopis besedila v šestih (6) vezanih izvodih
na naslov:
Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj, s pripisom
“za nagrado Slavka Gruma” oziroma s pripisom “za nagrado za
mladega dramatika”, ter 1 (en) izvod na elektronski naslov
pgk@pgk. si. / Za 45. teden slovenske drame: Mirjam Drnovšček,
direktorica Prešernovega gledališča Kranj
Kratke
Ob 101. obletnici rojstva Borisa Pahorja 
Zbirka zapisov v italijanščini
Venuti a galla
Tržaška23. oktobra 201410
Fantje na vojsko pojdejo
Verz iz znane narodne pesmi Oblaki so rudeči daje naslov
zgodovinskemu večeru, ki ga Slovensko prosvetno društvo
Mačkolje prireja v petek, 24. oktobra, z začetkom ob 20. uri v
dvorani vaške Srenjske hiše. Roberto Todero, raziskovalec vojne
zgodovine in zbiratelj, avtor številnih publikacij, bo spregovoril
o usodi Tržačanov in vojakov takratnega Primorja na vzhodnih
bojiščih prve svetovne vojne. Pred 100 leti so naši pradedje
odhajali na fronto kot naborniki znamenitega tržaškega 97.
pehotnega regimenta. Gost večera bo s pomočjo bogatega
slikovnega gradiva in posameznih eksponatov - med njimi bodo
tudi orginalne uniforme - predstavil utrinke iz vojnega dogajanja
v Galiciji, pa tudi drobce vojaškega vsakdana, ki je ostal zapisan
v pismih in dnevnikih. Prisrčno vabljeni v Mačkolje na večer v
znamenju vojnih spominov. / (NT)
Delavnice molitve in življenja
Delavnice molitve in življenja “Učimo se moliti, da se bomo
naučili živeti”. Delavnice so vsak četrtek ob 17. uri v
Finžgarjevem domu (Marijanišču), Dunajska cesta št. 23 na
Opčinah.
Info: tel. št. 040 421880 ali 340 3864889 (Branka)
Začetnik Delavnic molitve in življenja (DMŽ) je kapucinski brat
Ignacio Larranaga, po rodu Španec. Potem ko je napisal
številne knjige in dolga leta vodil srečanje “Izkušnja Boga”, da
bi ljudem pomagal doživeti globoko versko izkušnjo Božje
bližine, je brat Ignacio leta 1984 (tj. pred 30 leti) končno začel
Delavnico molitve in življenja, ker je začutil potrebo pomagati
ljudem vstopiti v oseben molitveni odnos z Gospodom, od prvih
korakov do globin kontemplacije. Delavnice so laiško služenje,
ki ga je Sveti sedež priznal in odobril leta 1997 ter z dekretom
papeškega sveta za laike 4. oktobra 2002 tudi potrdil.
Značilnosti Delavnice molitve in življenja so:
1. omejene: Delavnice obsegajo petnajst srečanj vedno z
drugačno vsebino, ki potekajo enkrat tedensko po dve uri;
2. novost: so molitveni načini oziroma različni načini odnosa z
Bogom, udeleženec ohrani le tiste, ki se najbolj prilagajajo
njemu samemu;
3. odprte: v Delavnicah lahko sodelujejo vsi verniki in tisti, ki
še ne morejo prejemati zakramentov, ter tisti, ki so se oddaljili
od Cerkve.
Molitev je milost, a je hkrati tudi umetnost, ki nam pomaga
postopoma postajati Gospodov prijatelj, ko se udeleženec ob
vsakem koraku začenja spraševati: “Kaj bi na mojem mestu
storil Jezus”?, postaja vedno bolj potrpežljiv in ponižen, sočuten
in usmiljen, ne misli le nase, ampak je v skrbeh tudi za druge.
Tu je začetek življenjske preobrazbe.
Kratke
V Društvu slovenskih izobražencev je bil gost Edi Kovač
Ženska prebudi moškega in mu
pomaga do zrelega mišljenja
  esnica je zagonetna: se ne
daje na dlan, ne skače v
oči; biti moraš zelo pame-
ten, da jo odkriješ. Tako piše o re-
snici Nietzsche, čigar znani sta-
vek “Ali je resnica ženska”? je
uporabil za izhodišče svojega raz-
mišljanja filozof, pisatelj in teo-
log Edi Kovač. Za Nietzscheja je
bila resnica veliko globlja, Zara-
tustra jo je imenoval peti evan-
gelij. Če bi bila resnica moški, bi
bilo vse urejeno: to bi bila apolo-
nična harmonija in ravnovesje, a
se tega v družbi takoj naveličaš.
Ženske so na svetu zato, da je
življenje zanimivo, da nam ni
dolgčas, saj imajo v svoji naravi
zagonetnost. Če hoče torej filo-
zof postati pameten, se mora
družiti z ženskami, da dobi odgo-
vor na zagonetna vprašanja. Žen-
ska namreč prebudi moškega in
mu pomaga do zrelega mišljenja,
ker je do njega zahtevna.
Ona je pot do resnice, ni pa re-
snica sama. Za Nietzscheja resni-
ca ne obstaja, a jo lahko ustvari-
mo, če smo umetniki. Ženska je
vzgojiteljica, ki zahteva izvirnost
s kritiko in hudomušnostjo. Na
drugi stopnji se Nietzsche vrne k
ženski kot simbolu resnice, saj je
ne primerja samo z boginjo
Ariadno, ampak z boginjo Majo.
Tukaj ima Nietzsche pravo strate-
gijo, saj ni dovolj modrost, tem-
več drznost, s katero lahko filozof
sname z boginje Maje pajčolan,
ki jo zagrinja, in mora biti zato
premeten ter se sprenevedati, da
tega ne ve. Tako žensko kot resni-
co je treba izjemno spoštovati, si-
cer nas lahko ugonobita.
“Boginja Maja je samo v družbi
božanskih bitij. Če se ji hočem
torej približati, mora biti moja li-
teratura ustvarjalna in božan-
R ska”, je še povzel predavatelj inspomnil občinstvo, da je Nietz-sche ob koncu svojega življenja
poslušal glasbo, ki ga je privedla
v onstranstvo. Znana je njegova
trditev “Pišem tako zapleteno, da
me neumneži ne razumejo”, saj
je bil mnenja, da se mora vsak
človek skrivati za masko pred
poželjivimi pogledi in s tem zah-
tevati določeno spoštovanje, saj
resnice ne smemo razkriti.
Edi Kovač se je poklonil tudi Aloj-
zu Rebuli ob njegovem devetde-
setem jubileju, saj je o njegovih
delih pisal v svoji magistrski na-
logi z naslovom Pojmovanje žen-
ske v delih Alojza Rebule. Prav V
sibilinem vetru je Rebula opisal
tri like ženske. Te so po svoji na-
ravi najbližje Bogu. Kovač je oz-
načil to Rebulovo delo kot ro-
man, ki ima vse razsežnosti
življenja. Tudi Rebula govori ved-
no o Nietzscheju, saj mu je bil
posebno v študentskih letih pri
srcu. Pozneje je izstopil iz nietz-
schejanstva, a o njem govori
spoštljivo.
Predavatelj je spregovoril tudi o
Emmanuelu Levinasu v povezavi
s pojmovanjem ženske, saj je bil
pod vplivom ruske literature Do-
stojevskega, v kateri je ženska
izraz trpljenja, nemoči in šibko-
sti, ki vzbuja etično odgovornost
in usmiljenost. Ženska je vedno
prisotna v ruski literaturi kot
etični korektiv, kot simbol gostol-
jubnosti, ki naredi iz moškega
etičnega človeka.
Ob koncu je povzel svoje preda-
vanje s tremi resnicami oziroma
modeli ženske: ženska kot umet-
niška ustvarjalnost; ženska, ki
preživi in omogoči, da tudi jaz
ostanem živ ter prebudi iz mene
najlepše in najpomembnejše;
ženska kot obličje in navzočnost
neskončne, enkratne ter nepono-
vljive ljubezni in umetnosti.
Šin
Pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu
Slovenska Vincencijeva konferenca
je počastila svojega zavetnika
  lani Slovenske Vincencijeve
konference so pred nedavnim
slovesno počastili god svojega
zavetnika in pobudnika svetovno znane
dobrodelne organizacije, ki skrbi v glavnem
za ostarele, bolne, brezdomce in osamele
osebe ter namenja večjo skrb otrokom in
družinam v finančnih težavah.
V ta namen se je v petek popoldne zbralo v
kapeli Doma šolskih sester pri Sv. Ivanu v
Trstu kar lepo število članov,
sodelavcev in podpornikov.
Med temi je bilo tudi nekaj
novih obrazov in
predstavnikov drugih
sorodnih organizacij. Sveto
mašo je daroval dr. Janez
Bajzek, ki je v homiliji
poudaril zlasti dobrodelnost
za sočloveka v stiski. Sv.
mašo je spremljalo tudi lepo
in ubrano petje ob orgelski
spremljavi prof. Marte
Kocjančič.
Evharističnemu slavju je v
večji dvorani Doma sledila
še duhovna spodbuda, ki jo
je v svojem strokovnem
jeziku podal dr. Bajzek ter še
zlasti prikazal, kako lahko
človek izkaže svojo naklonjenost sobratu, s
tem da mu ob potrebi priskoči na pomoč.
Šolske sestre pa so poskrbele, da so
udeleženci okušali domače dobrote ter se
okrepčali z izvrstnim pecivom in čajem.
Ob koncu praznovanja se je predsednica
organizacije gospa Ivica
Švab zahvalila za uspeh
večera najprej dr. Janezu
Bajzeku za evharistični
obred in duhovno misel,
šolskim sestram za
gostoljubnost ter vsem
članom in prijateljem
organizacije, ki so s svojo
udeležbo počastili
spomin na svetnika
revnih sv. Vincencija in
tako potrdili vrednotenje
dela, ki ga Vincencijeva
konferenca v Trstu
opravlja med našo narodno skupnostjo, ter
obljubo in podporo pravkar začetemu
delovnemu letu.
AS
Č
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST 
v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETO
in v okviru 16. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem
vabi na 
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
nastopili bodo: Young roses (Šmarjeta pri Rožu - Aut), 
MlPZ Igo Gruden (Nabrežina - Ita) in Dekliški zbor Vipava (Slo)
sobota, 25. t.m., ob 20. uri
nova cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu
Slovenistika na tržaški univerzi 
Predstavitev akademskega leta 
na Oddelku za humanistiko
  torek, 14. oktobra, je
prof. Miran Košuta s ko-
legi predstavil ponudbo
akademskega leta 2014/15 za štu-
dij slovenistike na Oddelku za
humanistične študije Univer-
ze v Trstu. Učilnica D, ki bo
imela v gosteh tudi glavnino
predmetov slovenskega jezika
in književnosti, se nahaja v
delavski četrti ulice Androna
Campo Marzio na izteku
tržaškega nabrežja. Študijski
program na ravni dodiplom-
skega in podiplomskega štu-
dija ter doktorata 3. stopnje
ponuja mikavne programe
slovenščine v mestu, ki omo-
goča edinstveno utapljanje v
slovensko kulturo tako zaradi
prisotnosti narodne skupno-
sti kot zaradi bližine matične
države.
Prav to sporočilo je poudarila go-
stja srečanja, generalna konzulka
RS dr. Ingrid Sergaš, ki pozornost
namenja krepitvi povezave
manjšinske komponente s slo-
vensko deželo, študentom pa
predlaga študij slovenistike zara-
di dodane vrednosti, ki jo slo-
venski jezik in kultura omo-
gočata na tem prostoru, ter ob-
stoječih priložnosti za pogla-
bljanje v slovensko stvarnost.
Predstojnik katedre za slovenski
jezik in književnost prof. Miran
Košuta je natančno spregovoril
o vsebinah in poteku progra-
V mov. Posebnost študijske ponud-be v Trstu, ki sicer poteka po kla-sični bolonjski shemi tri plus
dva, je dvojezična didaktika, ki
omogoča učenje tako jezikov-
nim začetnikom kot poglobljeno
napredovanje slovensko govo-
rečim študentom. Slovenistika je
sicer na tržaški univerzi tradicio-
nalna disciplina, prisotna od
akademskega leta 1943/44, pravi
dragulj pa je magistrski bienij, ki
so ga uvedli v akad. letu 2011/12
s subvencijo projekta Jezik-Lin-
gua, zdaj pa avtonomno poteka
v sklopu oddelka. Dve leti je že
na voljo tudi doktorat 3. stopnje
v sodelovanju z videmsko uni-
verzo.
Študijska sektorja jezika in
književnosti bodo v letošnjem
akademskem letu ob predstojni-
ku vodili prof. Robert Grošelj,
lektorica prof. Rada Lečič, prof.
Milena Mileva Blažič in pogod-
bena sodelavka, ki bo naknadno
umeščena na podlagi javnega
razpisa. Dodiplomski študentje
se bodo letos poglobili v sloven-
sko književnost od moderne do-
be do današnjih dni, v drugem
semestru pa počastili življenje in
delo kraškega pesnika Srečka Ko-
sovela. Predmeti slovenistike bo-
do na voljo za različne študijske
načrte, tako kot prvi ali drugi
predmet v sklopu študija tujih je-
zikov in književnosti, pa tudi v
obliki izbirnega
predmeta z ra-
zlično kreditno
veljavnostjo. Fa-
kulteta hrani več
kot 4000 knjižnih
naslovov na tem
področju, obstaja
pa tudi možnost
štipendije, ki bo
študentom omo-
gočila obisk semi-
narja slovenskega
jezika, književno-
sti in kulture v
Ljubljani julija
2015.
Dragocena novost
bo tudi možnost
opravljanja študijske prakse na
programskem oddelku deželne-
ga sedeža RAI v Trstu, in sicer na
ravni magisterija z vrednostjo
treh kreditnih točk. Pobudo sta
predstavila odgovorna urednica
oddelka Martina Repinc in itali-
janski kolega Mario Mirasola.
Potrebno je poznati in obvladati
jezike, danes še bolj tiste, ki jih
drugi ne poznajo, je študente ob
koncu spodbudil prof. Košuta.
Jernej Šček
Stoje generalna konzulka RS Ingrid Sergaš in predstojnik prof. Miran Košuta
Tržaška 23. oktobra 2014 11
Obvestila
Mednarodno združenje delav -
nice Molitve in življenja vabi na
srečanje “Bog nežnosti” v sklopu
de lavnic Molitve in življenja “Uči -
mo se moliti, da se bomo naučili
živeti” v četrtek, 23. oktobra 2014,
ob 17. uri v Finžgarjevem domu,
  edijsko-politično
ozračje je bilo v zadnjih
dveh tednih v Trstu do-
kaj napeto.
Razprava je bila zgodovinsko-jezi-
kovne narave, kar je za zalivsko
mesto povsem naravno, predv-
sem, če je polemično zazrta v pre-
teklost, pa čeprav nas koledar po-
skuša prepričevati, da smo v letu
2014.
Predmet debate je bila po eni stra-
ni obeležitev 12. junija 1945 - to
je dan, ko je Titova vojska zapusti-
la Trst -, ki bi na podlagi resolucije
Bandelli/Rosolen morala sovpa-
dati s koncem druge svetovne voj-
ne pri nas: v ta namen sta predla-
gala postavitev spominskega obe-
ležja. Kar smo navadno dojemali
za datum osvoboditve, to je 1. maj
1945 (takrat so namreč partizan-
ske enote vkorakale v Trst), je po
mnenju predstavnikov desnice
preprosto nadaljevanje okupacije
mesta, ki je pod drugimi zastava-
mi trajala nadaljnjih, ‘zloglasnih’,
40 dni.
Po drugi strani je bilo vroče tudi
glede vprašanja o možnosti upo-
rabe slovenščine v tržaškem
občinskem svetu po ‘goriškem
zgledu’.
Čeprav bi obe zadevi zahtevali
umirjeno obravnavo, se je – dejan-
sko – usulo, kar dokazuje, da sta
obe tematiki še vedno občuteni,
hkrati tudi medijsko zanimivi. In
spolzki, če je pristop k njiju
načrtno polemičen.
Ob prvi tematiki se je zapletel in-
stitucionalni položaj predsednika
občinskega sveta, Iztoka Furlaniča
(Zveza levice). Val polemik je
namreč sprožil intervju, ki ga je
predstavnik levice imel za italijan-
ski dnevnik in v katerem je še en-
krat podčrtal svoja stališča glede
te zgodovinske strani: ‘Trst je osvo-
bodila Titova vojska’ – je dejal.
“Resolucija Bandelli/Rosolen je z
zgodovinskega vidika zgrajena na
lažeh”, nam je povedal v četrtek,
M 16. oktobra, ko so se z desnice inpri nekaterih predstavnikih De-mokratske stranke že množile
zahteve po njegovem odstopu. Se-
nator Francesco Russo je na svoji
Facebook strani zapisal, da nima
nič proti slovenščini v občinskem
svetu, ampak v zvezi z intervjujem
v časniku Il Piccolo kritizira “po-
lemične izjave” pristranske nara-
ve, ki si jih Furlanič kot predsed-
nik občinskega sveta zaradi
svoje vloge ne bi smel pri-
voščiti. “Odstopil ne bom, saj
sem svojo vlogo na čelu
občinskega sveta suvereno
opravljal”, je dejal Furlanič in
svoje stališče podkrepil z ugo-
tovitvijo, da se s podpiranjem
takega zgodovinskega spomi-
na posledično sprejema teza
predsednika Napolitana, “ki
je o nas dejal, da smo genoci-
den narod: sprava je po mo-
jem mnenju na takih temel-
jih nesmiselna”! Gotovo so
bile napake tudi na strani
zmagovalcev, to pa ni primer-
ljivo z zlom, ki so nam ga pri-
zadeli v dvajsetletnem ob-
dobju fašizma – je mnenja
predsednik občinskega sveta,
ki je sicer za intervju v časni-
ku Il Piccolo prejel podporo svoje
stranke in velikega števila posa-
meznikov, bodisi Slovencev bodi-
si Italijanov.
Kot nam je povedal občinski svet-
nik Igor Švab, je občinski svet re-
solucijo Bandelli/Rosolen osvojil
tudi z njegovim glasom, a samo
zato, ker je “župan takrat sicer na-
povedal, da se bo o spornem 12.
juniju izrekla zgodovinska komi-
sija, tako kot bo to veljalo z obe-
ležjem v spomin na Bazoviške ju-
nake”. Župan Cosolini meni, da
je upoštevanju zgodovinskih dej-
stev (najbrž takih, po katerih se je
druga svetovna vojna za zalivsko
mesto končala s prihodom zavez-
niških jugoslovanskih sil 1. maja)
potrebno vsekakor spoštovati
občutljivost nekaterih, za katere
ima 12. junij 1945 simbolni po-
men – je mnenja župan. Podob-
nega stališča je tudi pokrajinski
tajnik DS Štefan Čok, ki hkrati ver-
jame, da je bilo glede uvedbe slo-
venščine v občinski svet doslej
storjenega premalo: to očita kot
mea culpa sebi, a tudi Furlaniču.
Gre vsekakor za vprašanja, o kate-
rih bi se morali izreči zgodovinar-
ji, ne pa politiki, delo katerih je
usmerjeno v prihodnost, je pre-
pričan župan, ki je bil sprva glede
Furlaničevega stališča v zvezi z
uporabo slovenščine v občinskem
svetu kritičen: predsedniku občin-
skega sveta je namreč očital, da
konkretnih korakov v smer simul-
tanega prevajanja ni doslej še ni-
koli storil.
Zdi se vendar, da je hujše mimo:
to pomeni, da Cosolini ne bo zah-
teval Furlaničevega odstopa, med
njima je namreč prišlo do sprav-
nega srečanja, med katerim sta s
perspektivnim pristopom obrav-
navala možnost uvedbe simulta-
nega prevajanja slovenščine. Gle-
de zgodovinskega vprašanja pa
ostajata župan in Furlanič oddal-
jena: “O zapisu na obeležju bo
odločala posebna zgodovinska ko-
misija. Budno bomo morali
spremljati, katere besede bo upo-
rabila pri opredelitvi posameznih
datumov”, je dejal Furlanič. V du-
hu iskanja normalizacije odnosov
je predsednik občinskega sveta
med drugim predlagal, naj
svečano sejo občinskega sveta 26.
oktobra vodi kdo drug, če lahko
to prepreči morebitne proteste
opozicije.
Igor Švab, občinski svetnik SSk
Da bolje razumemo okoliščine te
afere, moramo storiti korak nazaj.
Pri tem nam je v pomoč občinski
svetnik Igor Švab, saj je bil v do-
godke neposredno vpet. Tudi v
tem primeru so se polemike
začele po zapisu časopisa Il Picco-
lo: italijanski dnevnik se je na-
našal na stališča Iztoka Furlaniča
in Igorja Švaba, ki sta na povabilo
Primorskega dnevnika izrazila
svojo naklonjenost morebitni
uporabi slovenščine v tržaškem
občinskem svetu.
“Nikoli pa ne bi pričakoval, da bi
časopisni članek dnevnika Il Pic-
colo izzval tako ostro in grobo ter
nevarno polemiko”, nam
je dejal Švab in pojasnil:
“Bodisi predsednik občin-
skega sveta Iztok Furlanič
bodisi podpisana sva pre-
jela žaljiva sporočila po
uradni, sicer osebni elek-
tronski pošti, s katero raz-
polagava na občini”.
Kakšna je bila vsebina teh
sporočil?
Dejansko so nas 'povabili', naj na-
daljujeva najino politiko v Kopru,
Sežani, se pravi v Sloveniji, ne pa
v Italiji.
Ali sumite, kdo se skriva za temi
sporočili?
Namesto s podpisom je bilo pi-
smo opremljeno le z nekaterimi
šiframi. Poleg tega sem bil sredi
medijske polemike od srede, 8., do
petka, 10. oktobra, tudi tarča
anonimnih grozilnih telefon-
skih klicev.
Kaj pa vsebina teh klicev?
Moški glas na drugi strani je
izjavljal, da je Trst italijanski,
naj pazim, kod hodim in kaj
delam. Obenem tudi to, da,
če želim govoriti slovensko,
naj grem v Slovenijo.
Komu ste vse to zaupali?
Govoril sem s pokrajinskim
tajnikom SSk Petrom Močni-
kom. Sklenila sva, da bova za
nadaljnje ukrepe počakala in
spremljala nadaljnji razvoj. Bil
sem resno zaskrbljen, na
srečo pa so se anonimni tele-
fonski klici končali po dveh
dneh. V tej nezgodi je bilo po-
zitivno vsaj to, da sem te klice
prejel na osebni prenosni te-
lefon, ne pa na domačega...
Koga ste še obvestili? Morda sile
javnega reda?
Ne, sil javnega reda nisem obve-
stil, ker se je zadeva kmalu
končala. Obvestil sem Furlaniča,
že omenjenega Petra Močnika in
podpredsednika občinskega sveta
Carmija.
Ali je bilo to prvič, da ste bili
tarča groženj?
Ja, prvič. Čudim pa se, da sem bil
tarča groženj za stvari, pri katerih
nisem bil neposredno soude-
ležen.
Kaj to pomeni?
Ves ta škandal je bil medijske na-
rave, saj je tržaški dnevnik Il Pic-
colo po svoje obravnaval zapis, ki
je bil dan prej v Primorskem dnev-
niku. V slovenskem časopisu sva
Furlanič in podpisani glede upo-
rabe slovenščine v občinskem sve-
tu izjavljala zgolj to, da se nama
ne zdi nič narobe, da bi se med se-
jami lahko izražala v slovenščini,
ker sredstva za simultano preva-
janje obstajajo na podlagi zaščit-
nega zakona in zakona 482. Dodal
sem, da zadevo določa poslovnik,
ki je trenutno predmet razprave,
saj bi ga zaradi njegove dotrajano-
sti morali nekoliko posodobiti.
Kdo spreminja poslovnik?
Posodabljajo ga načelniki skupin.
Kako ocenjujete stališča občin-
skih svetnikov večine in opozi-
cije ter župana Cosolinija? So-
deč po medijih, so vsi imeli do
uvedbe slovenščine v občin-
skem svetu odklonilno stališče.
Poglejte, zadeva je delikatna,
večplastna. Ne smemo pozabiti,
da bo Trst konec meseca oktobra
svečano obeležil 60-letnico po-
novne priključitve Italiji: ta dogo-
dek nedvomno buri duhove. Ver-
jamem sicer, da bi se časnikar
dnevnika Il Piccolo lahko izognil
provokativnemu načinu obravna-
ve celotne tematike, v katero je po-
sredno vpletel tudi podpisanega.
V svoj zapis je namreč vključil iz-
jave, ki jih nisem nikoli izrekel, in
mi pripisal dejanja, ki jih nisem
nikoli storil.
Katere?
Na primer to, da je 'Švab naredil
prvi korak v smer zahteve po upo-
rabi slovenskega jezika'...
To demantirate?
Odločno, sicer ne zato, ker sem
nasproten uporabi slovenščine v
občinskem svetu, ampak prepro-
sto zato, ker česa takega kot občin-
ski svetnik nisem nikoli uradno
zahteval. To velja tudi za kolego
Furlaniča. Časnikar Il Piccola si je
to kratkomalo izmislil in izrabil
mojo naivnost. Zakaj se je sploh
obrnil name, ne pa na kolege Pri-
morskega dnevnika?
Naivnost v zvezi s čim?
Prosil me je, da mu prevedem za-
pis v Primorskem dnevniku: to
sem storil in mu v dobri veri pre-
prosto povedal, da je glede uvedbe
uporabe slovenščine potrebno
spremeniti poslovnik, za kar so
pooblaščeni načelniki svetniških
skupin. Pika!
Da se povrnem na vaše vprašanje
glede stališč občinskih politikov.
Župan je bil morda v svojih izja-
vah malce neroden, verjamem tu-
di, da je bil na podlagi vsebine
članka v časopisu Il Piccolo tudi
presenečen... Po eni strani ga zato
tudi razumem, saj je v obdobju su-
hih krav vsak evro dragocen za
marsikaj. Sicer glede na osebno iz-
kušnjo z novinarjem dnevnika Il
Piccolo, ki je celotno zadevo
obravnaval čez cel teden, lahko tu-
di podvomim, da se je župan sam
tako izrazil. Zapisano je bilo med
drugim, da je tudi kolega Decarli
nasproten uporabi slovenščine v
občinskem svetu: kar pa je meni
znano, je Decarli le dejal, da se v
sklopu sej glede sprememb po-
slovnika o tem sploh ni razpravlja-
lo. Članek časopisa Il Piccolo bral-
ca zavede, saj prikazuje totalno na-
sprotovanje slovenščini.
Pravite, da je to sosledje nelju-
bih dogodkov sprožil dnevnik
Il Piccolo: zakaj je torej po
vašem mnenju časopis čutil po-
trebo po sprožitvi take afere?
Tega si ne razlagam.
/ str. 14
IG
Vroče polemike na Tržaškem glede simultanega prevajanja v slovenščino in Furlaničevega intervjuja
Preteklost naj proučujejo zgodovinarji,
politiki naj načrtujejo prihodnost
Užaloščeni ob smrti prijatelja 
in spremljevalca našega dela
prof. PAVLETA MERKUJA
izražamo Jasni in Andru ter ostalim sorodnikom
globoko občuteno sožalje!
ODBOR ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
  zdaja zbornika z besedili simpozija ali
študijskih dni se lahko zdi nepomem-
bna formalnost. To vsekakor ne drži za
filozofski projekt “Misliti več”, s katerim
je zagnana delavna skupina v sodelovanju
Slovenskega kluba in Društva slovenskih
izobražencev 11. aprila letos v tržaškem
Narodnem domu organizira-
la mednarodni, prvi sloven-
sko-italijansko-hrvaški sim-
pozij filozofije o temi krize.
Dvoletno uredniško in orga-
nizacijsko delo se je minuli
petek končalo v prostorih Pe-
terlinove dvorane v ul. Do-
nizetti, kjer s (m) o javnosti
predstavili zbornik, ki sta ga
kulturni društvi izdali v so-
delovanju z založbo Mladika.
Na lepo obiskanem srečanju
je o antropoloških koreni-
nah krize spregovoril profe-
sor z Univerze v Salernu Massimo De Ca-
rolis.
Prisotne je pozdravila ena izmed duš celot-
nega projekta, prof. Veronika Brecelj, ki se
je vsem sodelavcem zahvalila za projektni
čudež. Zbornik prinaša vse posege simpo-
zija v izvirnem jeziku, slovenskemu in an-
gleškemu uvodniku pa sledijo večjezične
obnove, biografije in dodatki. Pozdrav je
za DSI prinesel Sergij Pahor, ki je pohvalil
posrečeno vsebinsko idejo in odlično iz-
vedbo projekta, ki je v kulturno življenje
naše skupnosti prinesel novost in svežino,
kar naj bo za zgled za nadaljnje tovrstne
pobude. Martin Lisjak je v predstavništvu
Slovenskega kluba povedal, da je izkušnja
obogatila vse in predvsem utrdila naravno
sodelovanje med obema društvoma.
Osrednji poseg je bil poverjen prof. Massi-
mu De Carolisu, ki je v italijanščini zao-
krožil in aktualiziral temo krize s filozof-
skega zornega kota, brez novinarskih po-
pačenj. Kriza, ki se poglablja, še zdavnaj ni
samo ekonomska ali finančna, ampak je
predvsem institucionalna, politična in so-
cialna. Evropa postaja epicenter sodobne-
ga sveta, kjer se mešata raven državnosti
in ekonomskega trga. De Carolis razvija
koncept vladanja brez vlade, po katerem
danes ne obstaja statična, centralizirana
politična oblast, ampak nekakšna globalna
mreža kompleksnih institucij v sodelovan-
ju, ki onemogočajo fiksacijo polja moči.
Spopadamo se s krizo identitete, pri kateri
ne znamo več prepoznati,
kaj je skupno dobro (res pub-
blica), zato se dogaja razpad
družbe (societas). Prevlada
neoliberalizma po drugi sve-
tovni vojni temelji na antro-
pološki postavki prostovol-
jnega sodelovanja, po kateri
je strukturam oblasti dovolj,
da zagotavljajo pogoje za
spontan socialno-ekonom-
ski red. Človek in družba sta
hkrati naravni pogonski mo-
tor neoliberalizma, toda nji-
hov potencial spekulacije in
refleksije, torej tudi načrtovanja in racio-
nalnega urejevanja javnih dobrin, predsta-
vlja hkrati nevarnost prav za tisto, kar neo-
liberalizem dela tako odpornega – sponta-
ni red družbe.
Jernej Šček
I
Zbornik krona uspešnega filozofskega projekta “Misliti več”
Na predstavitvi je spregovoril
prof. Massimo De Carolis
Dunajska cesta 23 na Opčinah.
Info tel. št. 040 421880 ali 340
3864889 (Branka).
Darovi
Za glasilo “Med nami” Društva
Rojanski Marijin dom daruje Lidija
Godnik 20 evrov.
Igor Švab Iztok Furlanič
Aktualno23. oktobra 201412
Karnija / V Timavu srečanje in predstavitev zbornika 
Manjšinski jeziki so pomemben
dejavnik tudi pri turistični ponudbi
  anjšinski jeziki so po-
membni tudi zaradi
tega, ker privabljajo
turiste, ki lahko odigrajo
važno vlogo
pri gospodar-
skem
preživetju go-
ratih območij
v Furlaniji Ju-
lijski krajini
in drugje. O
tem je tekla
beseda na
srečanju, ki je
bilo pred
kratkim v
kraju Timav v
Karniji, na
katerem so predstavili zbornik
referatov s posveta o vlogi
manjšinskih jezikov pri pre-
poznavnosti območja in torej
razvoju turizma, ki je pred leti
bil v dolini Rezije. O publika-
ciji, ki jo je uredila slovenska
kulturna delavka Luigia Ne-
gro, so poleg nje spregovorili
strokovnjak za manjšinska
vprašanja Marco Stolfo, ki je
orisal obravnavane izkušnje iz
drugih evropskih držav, v ime-
nu kulturnega društva “Un-
fer” iz Timava Velia Plozner,
deželni svetnik Enzo Marsilio
in župan Občine Paluzza Mas-
simo Mentil. Srečanje so prire-
dili občinska uprava, kulturno
društvo iz Timava in kulturno
združenje Rozajanski Dum.
Razpravljavci so poudarili, da
bi morala Dežela objaviti re-
klamno turistično gradivo tu-
M di v manjšinskih jezikih, kar bise po njihovem mnenju mora-lo zgoditi v novem evropskem
programskem obdobju. Hkrati
so - s ciljem reševanja raznih
problemov in izdelave novih
predlogov - predlagali ustano-
vitev skupnega omizja, pri ka-
terem naj bi s strokovnjaki so-
delovali tisti, ki že imajo za sa-
bo tovrstne turistične izkušnje.
Zbornik referatov s posveta
“Lingue e turismo. Le varianti
locali delle lingue minoritarie
come elementi di richiamo tu-
ristico” (Jeziki in turizem. Kra-
jevne različice manjšinskih je-
zikov kot osnova za razvoj tu-
rizma; prev. av.) vsebuje števil-
ne prispevke. Strokovnjak za
manjšinska vprašanja Marco
Stolfo objavlja v publikaciji
razmišljanje o priložnostih, ki
jih prisotnost manjšinskih je-
zikov na določenem območju
ponuja glede turističnega raz-
voja. Nekdanji ravnatelj dežel-
ne agencije za furlanski jezik
Arlef, Massimo Duca, se v svo-
jem zapisu zaustavlja pri turi-
stičnih priložnostih za furlan-
ski jezik; o podobnih vprašan-
jih piše tudi
Franco Finco
(Arlef). Tito
Squillaci pred-
stavlja v knjigi
grško manjšino
iz Kalabrije. Ro-
sangela Palmie-
ri kot predstav-
nica albanske
skupnosti iz po-
krajine Potenza
govori o etno-
grafskem muze-
ju iz kraja San
Paolo Albanese; Anna D'Ama-
to je vzela v pretres stanje al-
banskega jezika in kulture,
Mario Cafaro je zapisal o po-
vezanosti albanske kulture s
turizmom, Annibale Formica
pa o razmerah albanske skup-
nosti. Velia Plozner predstavlja
v delu nemško govorečo skup-
nost iz Timava, Lucia Protto pa
tisto iz Saurisa. Sandro Quaglia
opisuje izkušnje jezikovnega
turizma v Reziji in omenja pro-
jekt, ki je bil izveden pri Okci-
tancih. Docent na Videmski
univerzi Roberto Dapit je pri-
speval nekatera razmišljanja o
kulturnem turizmu v Reziji v
primerjavi z drugimi jezikov-
nimi skupnostmi. Publikacija
objavlja tudi sklepno besedo,
ki je nastala izpod peresa no-
vinarja Federica Rossija.
MC
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (70) Mariza Perat
Kostanjevica pri Gorici
Na Kostanjevico so tako prišli karmeličani, ki
so tu ostali skoro 150 let, namreč vse do leta
1785, ko je cesar Jožef II., poleg dru-
gih samostanov, zatrl tudi samostan
na Kostanjevici.
Prvi karmeličan, ki je prišel na Ko-
stanjevico, je bil Peter Vespa, po rodu
Benečan in takrat škof v Pafosu na
Cipru. Še preden je postal škof, je
obiskal goro Karmel v Sveti deželi,
kjer se je za karmeličanski red tako
navdušil, da je tudi sam vstopil vanj.
Škofiji se je pozneje, verjetno zaradi
slabega zdravja, odpovedal in se
vrnil v Benetke, od koder je prišel v
Gorico. Tu mu je grof Matija Thurn
izročil oskrbo cerkvice in samostana
na Kostanjevici. Škof Vespa je cerkvi-
co, ki je dotlej bila samo blagoslo-
vljena, posvetil, in sicer v čast “Kostanjeviški
Devici Mariji”.
Vendar škof Vespa ni dolgo ostal na Kostanjevi-
ci. Želel je namreč, da bi tja prišli redovniki sv.
Filipa Nerija, torej oratorijanci, s čimer pa nje-
govi sobratje nikakor ni-
so soglašali. Pritožili so
se zato pri cesarju Ferdi-
nandu III. in ta je leta
1648 poveril Goriške sta-
nove, naj Kostanjevico
izročijo karmeličanom,
kar se je tudi zgodilo.
Ker pa škof Vespa pri
svoji zamisli ni popustil,
ga je cesar dal izgnati z
Goriškega.
Karmeličani so tako
ostali na Kostanjevici.
Lahko rečemo, da je do-
ba njihove prisotnosti za
goriško deželo pomenila izreden blagoslov. Pod
vodstvom karmeličanov je Kostanjevica dožive-
la pravo duhovno prenovo, tako da je tu nastalo
pomembno cerkveno središče z razvejenim ver-
skim življenjem, ki je zaobjemalo vse sloje go-
riške dežele. Še posebno so karmeličani po-
speševali Marijino češčenje, saj je prav to poseb-
na značilnost njihovega reda. Nastale so kar-
melske bratovščine, katerih člani so bili tako
plemenitaši kot pre-
prosti verniki. Ko-
stanjevica je tako v
tem času postala cve-
toč romarski kraj, ka-
mor so se, zlasti ob
Marijinih praznikih,
zgrinjale množice iz
vse goriške dežele.
Iz te dobe je ohranje-
nih tudi več sloven-
skih pridig prvega
goriškega nadškofa
Karla Mihaela Attem-
sa, ki jih je na praz-
nik Karmelske Mate-
re Božje imel na Ko-
stanjevici.
Karmeličani so tu ostali do leta 1785, ko je cesar
Jožef II. njihov samostan zatrl. Cerkev je ostala
zaprta več kot enajst let in tudi samostan je bil
zapuščen. Grof Frančišek Thurn je zato leta
1796 oskrbo cerkve izročil goriškemu
duhovniku Filipu Poliju, ki je za cerkvi-
co zelo skrbel. V samostanu pa so v tem
času našli zatoščišče vojaki, ki so bili
ranjeni v raznih francoskih vojskah.
Leta 1785 je Jožef II. zatrl tudi samo-
stan na Sveti Gori, kjer so bivali
frančiškani. Ti so se zato preselili v Go-
rico, kjer so se nastanili v samostanu
izgnanih minoritov na trgu sv. Antona.
Tu so ostali do 6. januarja 1811, ko so
se preselili na Kostanjevico, kjer so še
danes.
Na Kostanjevici so frančiškani čez deset
let odprli višjo modroslovno šolo, za-
tem pa še bogoslovje. To se je obdržalo
do leta 1884, ko so ga prestavili v Kamnik. Študij
teologije so na Kostanjevici znova pričeli leta
1894. Tu je študiral tudi p. Stanislav Škrabec
(1844-1918), poznejši jezikoslovec ter profesor
in ravnatelj na kostanjeviški gimnaziji.
/ dalje
Kostanjeviška Mati Božja
P. Stanislav Škrabec 
Ljubljana / Govor akademika dr. Kajetana Gantarja 
“Janša je bil s svojo vizijo
preveč moteč dejavnik”
  celoti objavljamo tehten
govor, ki ga je imel pred
palačo slovenskega parla-
menta akademik dr. Kajetan Gan-
tar, Zoisov nagrajenec za življen-
jsko delo, o krivični in politično
motivirani obsodbi Janeza Janše
na dve leti zaporne kazni zaradi
afere Patria.
Dragi prijatelji! Državljani Slove-
nije! Bojim se, da vas bom ra-
zočaral. Nisem govornik in ne
politik. Vendar mi vest ne dovoli,
da bi se zdaj, ko vrh naše sodne
oblasti tepta
osnovne člove-
kove pravice, za-
vijal v molk. Qui
tacet, consentire
videtur. Če bi
molčal ob kri-
vični in poli-
tično motivirani
sodbi, ob kateri
se zgražajo naši
vrhunski pravni-
ki, tudi taki, ki
Janši niso na-
klonjeni, bi se
čutil sokrivega za
enega najsra-
motnejših sod-
nih pogromov v
samostojni Slo-
veniji.
Tako kot vam tu-
di meni ne gre v glavo, kako se
kaj takega lahko zgodi v demo-
kraciji, ki je temelj naše države.
Nič čudnega, če se je kaj takega
dogajalo v Titovem režimu, ko je
bila sodba napisana, še preden je
obtoženec stopil pred sodnika. A
kako je mogoče, da se to dogaja v
demokraciji?
Toda, kdor pozna zgodovino, ve,
da formalna demokracija sama
po sebi še ne izključuje sodnih ek-
scesov, če se brezobzirna klika s
prevarami in lažmi polasti in
krčevito oklepa oblasti. Ob koncu
19. stoletja se je v Franciji, ki je ta-
krat imela eno najbolj demokra-
tičnih ureditev v Evropi, zgodila
Dreyfussova afera, proti kateri je
povzdignil glas eden največjih pi-
sateljev, Emil Zola. Šele po dolgih
petih letih je prišlo do revizije sra-
motnega procesa. In čeprav je bil
Dreyfuss nazadnje oproščen, mu
storjena krivica ni mogla biti po-
pravljena: ukradenih pet let, ki
jih je prebil v ječi na Hudičevem
otoku, mu noben sodnik ni mo-
gel več povrniti.
Se tega zavedajo tukajšnji sodni-
ki? Se Maslešu, Klajnškovi in dru-
gim v tej sodni palači, ki
nonšalantno in brezdušno nakla-
dajo mesece in leta zapora, kdaj
sanja o Janševih otrocih, ki so ji-
ma vzeli očeta? So ti ljudje kdaj
okusili en sam dan zapora? Jaz
sem ga, resda le tri mesece, še kot
dijak, zato vem, kako neskončno
dolgi in težki so dnevi in kaj vse
ti je vzeto, ko si oropan svobode.
Po poklicu nisem sodnik, ampak
profesor. Kot profesor sem bil tu-
di sodnik, pri izpitih sem dajal
sodbe v obliki ocen. Vendar sem
vedno sodil samo o konkretnih
zadevah, o študentovem znanju
in neznanju, nikoli o kakih me-
glenih obljubah, ki naj bi jih kdo
prejel ob neznanem času, na nez-
nanem kraju, tako kot tožilec Fer-
linc ali Klajnškova in njuni tova-
riši, brez konkretnih dokazov, na
osnovi indicev. Takšna stilizacija
in motivacija sodi v Grimmove
ali Andersenove pravljice in ne na
sodišče.
V Če bi imel takšno bujno fantazijokot tožilec Ferlinc ali BarbaraKlajnšek, bi na podlagi indicev
lahko vložil tožbo proti marsiko-
mu. Lahko bi si izmislil npr., kako
vsi indici kažejo, da je nekdo na
neznanem kraju ob neznanem
času iz nekega neznanega ozadja
prejel obljubo, da ga čaka direk-
torski položaj v Ljubljanski banki
ali ministrski fotelj v vladi, če bi
sodeloval pri diskreditaciji “kneza
teme”, ki se imenuje Janez Janša,
in s tem pri njegovi politični lik-
vidaciji.
Toda jaz si takšnih pravljic ne iz-
mišljujem in jih ne komponiram,
tudi če bi se vsi indici lepo uje-
mali, in v pravljice ne verjamem.
In mislim, da bi morala tudi naša
sodišča rajši reševati resnejše in
urgentnejše zadeve, npr. problem
odškodnine nič hudega slu-
tečemu mimoidočemu, ki so ga
pred osmimi leti napadli in po-
habili štirje bulmastifi, namesto
da zgubljajo čas z raziskavami
pravljičnih motivov.
Proces proti Janši dejansko nima
zveze z nakupom oklepnikov Pa-
tria. Nakup Patria je bil - tako je
izjavil takratni obrambni mini-
ster Karl Erjavec, ki je bil pred
istim sodiščem oproščen - najbolj
transparenten nakup orožja.
Patria je samo pretveza za nekaj
drugega.
Proces proti Janši se ni začel z na-
kupom oklepnikov Patria, ampak
že vsaj dve desetletji prej.
V tem spominja na enega najbolj
krivičnih procesov iz antike, na
proces proti Sokratu. Tudi ta se je
odvijal v državi, ki je veljala za
eno najbolj demokratičnih v ta-
kratni Grčiji, v Atenah. Sokrata so
obtožili, da kvari mladino in uva-
ja neka nova božanstva. Toda to
je bila samo pretveza. Ohranjen
je zagovor, v katerem Sokrat pre-
pričljivo dokaže, kako je ta ob-
tožnica za lase privlečena: pred
sodiščem se je znašel zato, ker je
bil preveč moteč za takratno aten-
sko družbo. V zagovoru jasno da
vedeti, da segajo zametki procesa
desetletja nazaj, ko so ga začeli pi-
sci komedij napadati in smešiti v
gledališču. Gledališče je takrat, ko
še ni bilo časopisov in drugih jav-
nih občil, ustvarjalo javno mnen-
je, imelo je vlogo, kakršno imajo
danes novinarji.
Janša sicer ni filozof kot Sokrat, a
doživlja podobno usodo. Tudi
Janša je bil s svojo vizijo preveč
moteč dejavnik za zatohlo dolino
šentflorjansko. Spominjam se,
kako je pred dvema desetletjema
profesor sociologije s Filozofske
fakultete pisaril pisma v tujino,
da ima Slovenija predsednika Mi-
lana Kučana, ki se kot socialde-
mokrat lahko primerja z avstrij-
skim kanclerjem Brunom Krei-
skim, medtem ko obrambni mi-
nister Janša spominja na južnoa-
meriško polkovniško junto. Eno
teh pisem je prišlo v roke novi-
narki, ki ga je pokazala na TV, na-
kar je bila disciplinirana, dekan
fakultete pa je sklical zbor delav-
cev, na kateri sem zaman plediral
za depolitizacijo univerze in se
javno in izrecno distanciral od iz-
jave, ki jo je izglasovala večina na
zboru delavcev.
Gonja jugono-
stalgikov proti
Janši se je nato
nadaljevala in
stopnjevala s
čedalje večjo hi-
sterijo, gonja za
ohranitev izgu-
bljenih pozicij in
proti poskusom
osvežitve poli-
tičnega prostora.
Vanjo so se ne-
kritično vsev-
prek vključevali
mediji, žal tudi
nekateri literati,
ki so Janšo iz-
ključili iz Pen-
kluba, nakar je iz
Pen-kluba prote-
stno izstopila
vrsta naših uglednih pisateljev:
Drago Jančar, Boris Pahor, Alojz
Rebula, Tone Kuntner, Andrej Ca-
puder, Dimitrij Rupel, Alenka Pu-
har, Jože Snoj.
Kot opozarja vrsta uglednih in
nepristranskih pravnikov, med
njimi tudi več ustavnih sodnikov,
obtožnica ne vsebuje enega sa-
mega konkretnega materialnega
dokaza o Janševi krivdi. Gre za
čist konstrukt, skregan z zdravo
pametjo. Sodba ne temelji na
moči argumentov, ampak na aro-
gantnem argumentu moči.
Okoliščine, v katerih se je odvijal
Janšev proces, lepo osvetljuje dej-
stvo, da je Barbari Klajnšek med
prvimi čestitala njena šefinja Ve-
sna Pavlič Pivk, znana po tem, da
se kaže v javnosti s titovko na gla-
vi. Izgovarja se, da dela to samo v
svojem prostem času. Toda tak iz-
govor je ničev: v pravni državi si
sodnik tudi takrat, kadar ni v sod-
niški togi, ne nadevlje emble-
mov, ki simbolizirajo izvensodne
poboje. To je tako, kot če bi npr.
psihiater, ki v ambulanti zdravi
alkoholike, v prostem času z nji-
mi popival in pijančeval.
Še bolj srhljiva je grozljivka, da
šefinja čestita podložni sodnici za
to, ker nekoga za dve leti pošilja v
zapor. Ob tem se človeku obrača
želodec. Mislim, da je tu naše
sodstvo doseglo dno! Nisem
pravnik, vendar sem prepričan,
da mora tudi za sodnike veljati
etični kodeks, v katerem je kot te-
meljno načelo zapisana absolut-
na nepristranskost, brez sleherne
maščevalnosti, škodoželjnosti in
privoščljivosti. Kot profesor si ne
morem predstavljati, da bi npr.
kolegu čestital za to, ker je neke-
mu študentu dal negativno oce-
no (kar je seveda neprimerno
blažja kazen kot dve leti odvzema
svobode). Pred leti sem v aka-
demski družbi v Nemčiji slišal,
kako so uglednemu profesorju
vzeli veniam examinandi, ker je
kolegi čestital, da je nekega kan-
didata z negativno oceno vrgel
pri izpitu.
/ str. 15
Slovenija 23. oktobra 2014 13
Štrudlju je vzel mere
Na sproščenem literarnem Večeru pod Čavnom je precej
smeha požela pripoved Tina Mamića, kako je vzel mere
gigantskemu štrudlju.
Na 13. Večer pod Čavnom na turistični kmetiji Kosovel v
Črničah je bil gost znan slovenski kolumnist in publicist Tino
Mamić. Zlata Krašovec, kolumnistka Reporterja in avtorica
tedenske politično-satirične oddaje Ob petkih pospravljamo
podstrešje, je predstavila knjigo Protestantino Tina Mamića.
Povedala je, da besedila v knjigi niso politična, ker Mamiću
političnih kolumen niso pustili objavljati. Vseeno pa so zelo
dragocene, saj posegajo v nenavadne teme, ki se jim mnogi
mediji tudi povsem izogibajo, je rekla Krašovčeva. Opisala je
tudi, kako sta se spoznala in kako ji je kot urednik koprskega
studia Radia Ognjišče dal možnost prve politično-satirične
oddaje.
Mamić pa je opisal nekaj zanimivih in hudomušnih prigod, ki
jih je opisal tudi v knjigi: o “Dedku Miklavžu”, neobstoju
gospodarske krize v Sloveniji in o ledeni dobi zaradi pretiravanja
s kockami ledu. Prebral je kolumno Sladki greh, v kateri sočno
opisuje, kako je v znani gostilni za sladico dobil velikansko
sladico in v “novinarski žlehtnobi” le-to izmeril: 12 centimetrov
v širino, 12 cm v dolžino in 5 cm v višino.
Večer, ki ga je kot vedno organizirala Civilna iniciativa Čaven,
se je nato razvil v živahno debato, ki je posegala tudi na
področje politike. Zlata Krašovec je tako rekla, da bi se takoj
odpovedala polovici svoje nizke pokojnine, če bi le mladi lahko
potem dobili službe. A se to ne bo zgodilo, je poudarila in s
prstom pokazala na sindikate, ki jih mladi v resnici ne
zanimajo. Glede govorjenja o zgodovini, ki po mnenju
nekaterih obremenjuje politiko, pa je rekla, da v resnici ne
gre za pogrevanje starih in nepomembnih tem, ampak za
naš odnos do zgodovine. Ne moremo samo zamahniti z
roko, da nas to ne briga, ampak jasno povedati, da je zločin
nekaj slabega. / MR
SNG Nova Gorica / Nedeljska gledališka
srečanja
V nedeljo, 26. oktobra 2014, ob 17. uri bo v veliki dvorani
Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica gledališka
skupina KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo
Marjana Tomšiča “Češpe na figi”. Režija Sergej Verč,
pomočnica režiserja Minu Kjuder.
Kratke
  Sloveniji sta v preteklih dneh
dva dogodka najbolj zaznamo-
vala tekoče politično in družbe-
no dogajanje. Najprej je bila izredna seja
državnega zbora, na kateri so poslanci
večine, ki jo vodi, usmerja ter ideološko
in politično navdihuje Stranka Mira Ce-
rarja, po dolgi in polemični razpravi
odvzeli poslanski mandat Janezu Janši,
pravnomočno obsojenemu na zaporno
kazen v zadevi Patria. Ta primer je raz-
delil politiko in poslance, pravno stro-
ko, pa seveda tudi t. i. navadne ljudi v
vsej Sloveniji. Po mnenju nekdanjega
ustavnega sodnika Matevža Krivica naj
bi bil odvzem mandata Janezu Janši ce-
lo nezakonit, ker tega sklepa poslanci
niso sprejeli z glasovanjem. Javna občila
pa so to mnenje bodisi zamolčala ali pa
ga objavila v njim všečni oziroma pri-
rejeni obliki.
Po osemdesetih dneh, odkar je parla-
ment brez ugovorov vsem poslancem,
tudi Janezu Janši, potrdil mandat, je po-
litika ugotovila, da ni mogoče predvi-
deti, kakšne bodo pravne in politične
posledice odločitve, sprejete v Držav-
nem zboru. Pravne poti, ki jih lahko
uporabijo Janez Janša, stranka SDS in
tudi volivci, ki so Janši za izvolitev dali
več kot 600 glasov, so določene. Lahko
vodijo tudi neposredno na naše Ustav-
no sodišče in na Evropsko sodišče za
človekove pravice. Prav od odločitev teh
vrhovnih pravosodnih organov bo od-
visno, kakšne bodo posledice že kar
mučnega primera Janeza Janše. Po ne-
katerih mnenjih bi se najprej soočili s
problemom politične odgovornosti in
nemara celo z nujnostjo odstopa parla-
menta, če bi se potrdilo, da je bil Janezu
Janši poslanski mandat odvzet nezako-
nito.
Dan po omenjenem iz -
rednem zasedanju Držav-
nega zbora je časnikarka
oziroma urednica Majda
Vukelić v uvodniku, obja-
vljenem na prvi strani
časopisa Delo, zapisala,
“da je zdaj naloga oblasti,
da iz odločanja izloči ob-
sojene osebe”. Odvzem
mandata Janezu Janši je
podprl tudi predsednik
vlade Miro Cerar z izjavo,
“da so se poslanci odločili
za tisto možnost, ki je v
tem primeru najbolj v
skladu s črko zakona. Zato
razumem odločitev, ki so
jo sprejeli. S spremembo zakonodaje
bomo omejili možnost opravljanja
mandata ali kandidiranja za posamez-
nike, ki so pravnomočno obsojeni za
težja kazniva dejanja. Nevzdržno je, da
nekdo, ki je pravnomočno obsojen na
relativno daljšo zaporno kazen, opravlja
funkcijo poslanca. Tega v primerljivih
demokracijah ne najdemo, in to ni
rešitev, ki bi jo lahko v Sloveniji v pri-
hodnje podpirali”.
Seveda je v Sloveniji veliko ljudi iz vseh
družbenih slojev, ki se s predsednikom
vlade in njegovimi mnenji ne strinjajo.
Toda razmere so take, da mnogi raje
molčijo, kot pa bi se javno opredeljevali.
Javno in neposredno za slovensko jav-
nost in politiko pa se je na odvzem po-
slanskega mandata Janezu Janši odzval
David Tasič, njegov soobtoženec na zna-
nem in odmevnem procesu pred vo-
jaškim sodiščem v 80. letih prejšnjega
stoletja. On premierju in drugim kriti-
kom Janeza Janše
takole odgovarja:
“Če bi živeli v nor-
malni državi, bi bilo
seveda povsem lo-
gično, da zapornik
ne spada v parlament. Če bi živeli v nor-
malni državi se o tem sploh ne bi pogo-
varjali. To bi bilo nekaj samoumevnega.
Toda v normalni državi ne poznajo po-
litičnih zapornikov, ne poznajo monti-
ranih procesov in ne poznajo sodnikov,
ki so varuhi totalitarnih režimov. Z vse-
mi sredstvi so se lotili Janeza Janše, po-
litika, ki ga niso mogli kupiti, pridobiti
na svojo stran, zastrašiti
in obvladati”.
Drugi osrednji dogodek,
omenjen v uvodu tega
prispevka, je bil drugi
krog lokalnih volitev v
nedeljo, 19. oktobra, v ka-
terem so izvolili župane
še v tistih 54 občinah, kjer
niso bili izvoljeni v prvem
krogu volitev. Med njimi
so bili tudi župani me-
stnih občin Maribor,
Kranj, Novo mesto, Mur-
ska Sobota, Nova Gorica
in Ptuj. Za župane so bili
izbrani nekateri večni
funkcionarji, ki so župani
že ves čas naše nove samouprave. Gre
tudi za veliko t. i. novih obrazov. Voliv-
cem se vsekakor predstavlja pester se-
stav novih slovenskih županov in
manjše število županj, ki pa bodo lahko
dobro upravljali občine le v primeru, če
se bodo o tem sporazumeli z občinski-
mi sveti, ki pa so sestavljeni po stran-
karskih merilih.
Medtem pa premier Miro Cerar sočasno
z izkušnjami, ki jih pridobiva pri voden-
ju vlade in upravljanju države, postaja
čedalje bolj prepoznaven politični
obraz. Postopno in, kot se zdi za začetek,
kar uspešno izvaja svojo in strankino
politično voljo in namere. Pri tem kaže
največjo previdnost in strpnost v odno-
sih in ravnanjih s koalicijskima partne-
ricama, strankama Desus in Socialni de-
mokrati, ker je od njiju odvisen obstoj
sedanje vlade. Skratka, postaja politični
pragmatik, najbolj verjetno pa je bil to
že pred vstopom v politiko. Ob podpori
Alenki Bratušek pri imenovanju za
evropsko superkomisarko je Miro Cerar
poudarjal pomen energije za Slovenijo,
sektorja, ki bi ga gospa Bratušek v evrop-
ski komisiji upravljala. Zdaj pa sporoča,
da je za Slovenijo prometna infrastruk-
tura ta čas najpomembnejše področje.
To pa je sektor, ki bi ga vodila slovenska
komisarka v novi evropski komisiji go-
spa Violeta Bulc. Njo pa je premier sam
predlagal na ta položaj.
Za konec tega prispevka navajam nekaj
zanimivih misli o Alenki Bratušek, ki
jih je v svoji kolumni pod naslovom
Nežni dotiki ženske, v 41. številki ma-
gazina Polet objavil Martin Medak. Ta-
kole je zapisal: “Alenka Bratušek ni ime-
la zaupanja domače javnosti, parlamen-
ta, vlade, in ni ji uspelo vzbuditi zau-
panja v evropskih parlamentarcih. Je
prazna, mlačna in sebe postavlja pred
ljudi, za katere bi morala skrbeti. To ni
odlika vodij”.
Marijan Drobež
V
Zločin in kazen v slovenski državi
Po toči zvoniti je pregrešno drago!
  a smo spet tam. Zanimive
vzporednice, različne
zgodbe. Janezu Janši so
odvzeli mandat poslanca, Zoran
Janković pa je zmagovito zakora-
kal v tretji mandat na čelu lju-
bljanske mestne občine. Z abso-
lutno večino. Seveda, Janša je
pravnomočno obsojen zaradi
obljube prejemanja daril, proti
Zoranu Jankoviću pa je sodstvo
šele prejšnji mesec podpisalo
pravnomočno obtožnico, čeprav
se je domnevno kaznivo dejanje,
zaradi česar je obtožen Janković,
zgodilo veliko prej kot sporni na-
kup oklepnikov Patria.
Dvojna morala
S političnega vidika se je prvi
močan udarec obema politikoma
zgodil ob istem
času: govorimo o
poročilu Komisije
za preprečevanje
korupcije, ki je
istočasno ugotovi-
la nepravilnosti
pri predsedniku
SDS in prvaku Po-
zitivne Slovenije.
Govorimo o ja-
nuarju 2013. Od
tedaj sta se poli-
tični usodi Janko-
vića in Janše pre-
pletali, čeprav z zelo različnimi
razpleti. Poročilo KPK sicer ni na-
ložilo sankcij, ker nekdanja Kle-
menčičeva komisija takih poo-
blastil ni imela. Mediji, javnost
in politika pa so jo vzeli za zelo
izrazito merilo etike in politične
higiene. Janša je bil takrat pred-
sednik vlade in v trenutku objave
poročila KPK so mu v imenu po-
končne drže podporo odrekle vse
koalicijske stranke (z izjemo Nsi).
In Janševa vlada je padla. Kaj se
je takrat zgodilo z Zoranom Jan-
kovićem? Formalno je zamrznil
predsedstvo Pozitivne Slovenije,
ki ga je nato ponovno prevzel
aprila letos, fevd v Ljubljani pa je
obdržal, ne da bi se kdo ob tem
posebej zgražal (vključno z me-
diji). Nad tem se niso zgražali niti
nekdanji Janševi vladni zavezni-
P ki, ki so medtem postali zavezni-ki Alenke Bratušek v novi vladi, ase jim Jankovićevo županovanje
ni zdelo sporno. Dvojna morala
par excellance! V politiki, v me-
dijih in v javnosti.
Zgodba se je nadaljevala. Janša je
bil po tem obsojen še v zadevi Pa-
tria na prvi in na drugi stopnji za
dogodke, ki jih kronološko lahko
postavimo v leto 2005. Sledila je
zaporna kazen in nazadnje odv-
zem poslanskega mandata. Kaj
pa Janković? Proti njemu (in
družinskim članom) so bile
sprožene različne preiskave,
osumljen je v kar nekaj primerih:
in kako daleč je danes na sloven-
skih sodiščih primer Janković? Iz
vsega naštetega (primer Stožice,
primer donacije, primer spre-
minjanja namembnosti zemljišč)
je pravosodni oblasti doslej uspe-
lo spisati en sam obtožni pre-
dlog. Pravnomočnost te obtožbe
so na tožilstvu potrdili 1. septem-
bra letos: gre za sporne posle
Mercatorja v Nišu, v času, ko je
najboljšega soseda še vodil Zoran
Janković. Današnji ljubljanski
župan naj bi, sodeč po obtožnici,
pri tem, ko je Mercator kupoval
zemljišča v Nišu, protipravno
spravil v žep približno 100 tisoč
evrov. In kdaj se je to dogajalo?
Leta 2005. V primeru Janša so to-
rej dogodki iz leta 2005 že prav-
nomočno sklenjeni z obsodbo, v
primeru Janković pa so domnev-
na kazniva dejanja iz istega leta
pridobila “status” obtožnice šele
pred dobrim mesecem in pol.
Jankovićevo brezno
Logika, po kateri pravnomočni
obsojenec ne bi smel zasesti me-
sta v parlamentu, se mi zdi zdra-
vorazumska, posebej na podlagi
postavke, da mora snažilka ob
prošnji za zaposlitev predložiti
potrdilo o nekaznovanosti. Ob
tej ugotovitvi pa se je potrebno
vprašati še enkrat o “kakovosti”
slovenskega sodstva. Pa ne samo
zaradi zadeve Patria. Na težave v
pravosodju opozarja tudi Indeks
o ekonomski svobodi, ki ga sesta-
vlja fundacija Heritage in v kate-
rem piše, da je pravosodni okvir
še vedno podvržen političnim in-
terferencam. Da se vrnem za tre-
nutek na gornje izvajanje na te-
mo Jankovića in počasnih sod-
nih mlinov.
Prejšnji teden je
v stečaj šlo pod-
jetje KLM, v kate-
rem je bil Janko-
vić 62 odstotni
lastnik. KLM je
bilo podjetje, po
katerem je skušal
Janković skupaj z
ostalimi me-
nedžerji izvesti
menedžerski
prevzem Merca-
torja. Poskus ni
uspel, ker so Jankovića prej od-
stavili. Omenjeno podjetje je na-
to postalo bolj ali manj poštni
predal, s katerim je operiral
zdajšnji ljubljanski župan. Ohra-
nil je sicer manjši delež v Merca-
torju, nedavno pa je v javnost pri-
curljala novica, naj bi na firmi
KLM pristal del enajstmilijonske-
ga zneska, ki jih je Mestna občina
Ljubljana nakazala podjetju
Grep, podjetju, ki je gradilo
Stožice. Na KLM naj bi pristalo
400 tisoč evrov. Širša slika kaže,
da znašajo dolgovi KLM skupno
približno 11 milijonov evrov, če
več let pa podjetje tudi deluje z
negativnim kapitalom, ki je v
lanskem letu znašal -5,8 milijona
evrov. Pa naj bodo številke samo
v opozorilo, kaj vse bi lahko pre-
prečili, ko bi sodstvo res primer-
no in pravočasno ukrepalo.
Sistemska korupcija
KLM je seveda v splošni sliki Slo-
venije samo kamenček v mozai-
ku. Prava skala, ki se je prejšnji te-
den odtrgala z gore slovenskega
sistema korupcije in ki je s pad-
cem sprožila splošen preplah, pa
je 285-milijonska luknja v proj-
ketu Teš 6, ki so jo ugotovili kri-
minalisti. Šlo naj bi za protiprav-
no pridobivanje premoženja s
strani poslovnega partnerja, fran-
coskega podjetja Alstom s po-
močjo nekdanjih odgovornih za
ta projekt. Seveda, zelo lahko je
biti pametni “a posteriori”: a
ugotovitev, da v infrastruktur-
nem projektu v Šoštanju nekaj ne
gre, ne spada na področje visoko
kompleksne astrofizike. Napove-
di o ceni projekta so bile ob za-
gonu okoli 600 milijonov evrov
(leta 2006), vrednost gradnje
šestega bloka pa je nato samo še
rasla in danes znaša 1,4 milijarde
evrov. No, v zadnjih osmih letih
bi kak alarmni zvonec lahko le
pozvonil, a ne. Predvsem glede
na dejstvo, da je parlament še
pred nedavnim odobril Tešu
državno poroštvo v višini 440
milijonov evrov za najem
bančnega kredita. Podobna je
zgodba o preiskavah v bančnem
sektorju. Potem ko so že več let
slovenske banke poslovale z ne-
gativnimi številkami in potem ko
so zunanji stresni testi pokazali
na luknjo v višini 5 milijard
evrov, še vedno ni nobenega kriv-
ca za nastalo škodo, niti nobene-
ga obtoženca iz vrst bančnikov.
“V zameno” pa smo prejšnji te-
den bili obveščeni, da so krimi-
nalisti v 45 preiskanih kaznivih
dejanjih na področju bančništva
ugotovili za 112,4 milijona evrov
škode in da je v obravnavi še 99
kaznivih dejanj za skupno oško-
dovanje v višini 440 milijonov
evrov. Seveda, pa so vse te zadeve
še v fazi preiskav. Katastrofa pa se
je že zgodila. Hvala lepa za tako
obveščanje javnosti post festum.
In predvsem, hvala lepa za tako
(ne) odzivnost na nečednosti, ki
so bile vsem na očeh. In ne, zvo-
niti po toči ni samo prepozno,
ampak predvsem pregrešno dra-
go.
Andrej Černic
V drugem krogu lokalnih volitev izvoljeni župani še v preostalih 54 občinah
Janezu Janši odvzet poslanski mandat
Sodna palača v Ljubljani
Aktualno23. oktobra 201414
NATUROPATSKI NASVETI (42)Erika Brajnik
TOKSIČNE KOVINE, ŽIVO SREBRO
Toksične kovine so v našem telesu nevarne,
če imamo šibko telo, še posebej jetra. Jetra
namreč toksične kovine, ki jih zaužijemo s
hrano, vodo, zrakom, kremo idr., ne utegne-
jo izločiti iz telesa, zato le-te ostajajo v tele-
su in povzročajo preglavice.
Tokrat bomo vzeli pod drobnogled živo sre-
bro. Povišane vrednosti živega srebra v krvi
se nam lahko kažejo kot alopecija, to je zgu-
bljanje las po predelih, navadno v krogih, ki
so lahko tudi selitveni. Druga težava, ki
nam jo lahko povzroči
živo srebro, je katarakta
na očeh: živo srebro je
namreč antagonist cin-
ka, torej je v nenehnem
tekmovanju s cinkom,
vendar je za malenkost
močnejše. Posledično
prevladuje živo srebro, s
pomanjkanjem cinka pa
je povezana tudi slaba
absorpcija vitamina A, ki
potrebuje cink, da ga te-
lo lahko sploh vsrka. Sam vitamin A pa
je pomemben za krepitev očesa. Skratka,
če je v nas prisotna povišana vrednost
živega srebra, je onemogočeno dovajan-
je cinka in tudi vitamina A. Če želimo
težavo odpraviti, moramo najprej iz tele-
sa izločiti živo srebro, šele potem lahko
dodamo cink, ki bo skrbel za pravilno
absorpcijo vitamina A.
Živo srebro se v našem telesu nabira predv-
sem v centralnem živčnem sistemu, jetrih
in ledvicah. Največje težave, ki jih povzroča,
so živčnosti, občutljivost, dermatitis, tresa-
vica, izguba spomina, glavobol, vnetja kože,
izpadanje las, izpuščaji po telesu.
Kot vemo, se živo srebro v vsakem izmed
nas nahaja predvsem v amalgamih. Trenut-
no je zelo modna odstranitev le-teh, vendar
pozor, treba jih je odstraniti varno, pri zo-
bozdravniku, ki razpolaga s pravimi sredstvi
za varno odstranitev. Pred tem pa je vseka-
kor vredno okrepiti jetra. Vsako odstranje-
vanje amalgama namreč predstavlja izposta-
vljanje telesa povišanim vrednostim živega
srebra. Če toksini, ki se izločajo ob odstran-
jevanju plombe, niso pravilno in hitro po-
srkani s posebnimi aspiratorji in zaščitami,
gredo neposredno v možgane.
Če so jetra šibka, je bolje, da amalgama ne
odstranimo, saj nam bodo na takšen način
manj škodile. Ob hranjenju se
amalgam počasi izrablja, torej
vsak dan prejmemo malo “stru-
pa” v naše telo, vendar nam ta
količina lahko škodi minimal-
no, če le imamo močna jetra,
saj zmorejo to toksično kovino
izločiti iz telesa.
Pred kratkim je prišla do mene
lepa, mlada ženska, ki je iz nez-
nanega razloga dobila po celem
telesu srbeče izpuščaje. Seveda
je bila zelo nesrečna, saj ni ve-
dela, zakaj so ti iz-
puščaji nastali, saj ni
bila nikoli bolna, aler-
gična itd.
Med pogovorom mi je
zaupala, da si je pred
2 mesecema odstrani-
la 12 amalgamov brez
ustrezne zaščite.
Izpuščaji so bili torej le posledica.
Z naturopatsko kuro si je opomogla, vendar
moramo biti pozorni in misliti z glavo. Če
smo alergični, imamo po koži razne srbeče
izpuščaje. Takrat je bolje, da si ne nakoplje-
mo novih težav, misleč, da se bomo tako v
celoti prečistili. Bolje je, da se okrepimo.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 21. oktobra, ob 14. uri.
Zakaj je vprašanje slovenske-
ga jezika danes v Trstu še tako
kočljivo?
To je potrebno vprašati pred-
stavnike političnih sil, ki rova-
rijo proti. Sprašujem se, zakaj se
sploh še omenjata koncert miru
in prisotnost predsednikov treh
držav izpred štirih let, če je da-
nes možnost uporabe slo-
venščine na tržaški občini še
vedno tako mučno vprašanje.
Tudi sprememba poslovnika na
pokrajini, kjer je mogoče govo-
riti slovensko med sejami, je bil
zelo zahteven posel, ki je bil
odobren tik pred volitvami.
Stališče Petra Močnika,
pokrajinskega tajnika
SSk
Navsezadnje si je uvedbo
uporabe slovenščine v
občinskem svetu obetal
sam pisatelj Boris Pahor,
ko mu je prav župan Co-
solini lani ob njegovi
100-letnici izročil naziv
častnega občana Trsta. Ta
nezanemarljivi podatek
je pokrajinski tajnik Pe-
ter Močnik vključil v svo-
je sporočilo, ki ga je po-
slal medijem, da bi izra-
zil solidarnost bodisi
Švabu (ki je bil telefon-
sko in po elektronski
pošti žaljen, ker je novi-
narju izjavil, da si tudi on
želi uporabljati materni
jezik v občinskem svetu,
kot določa zakon) bodisi
Furlaniču (proti kateremu je bi-
la sprožena ideološka vojna, ker
predsednik sveta ne sme izražati
različnih političnih mnenj od
večine članov sveta, kar je de-
mokratično vprašljivo): oba sta
bila po njegovem mnenju de-
ležna javnega linčanja na podla-
gi površnega časopisnega zapisa
dnevnika Il Piccolo, ki je instru-
mentaliziral pomembno tema-
tiko. Močnik poudarja, da je
pravica pripadnikov slovenske
manjšine do rabe slovenščine v
občinskih svetih predvidena po
zaščitnem zakonu: in zaščitni
zakon določa v ta namen tudi
finančno kritje, ki ga ni mogoče
uporabiti za financiranje dru-
gih določil zakona št. 38. Simul-
tano prevajanje so namreč že
uvedli na deželi, na tržaški po-
krajini, na občinah tržaške in
goriške pokrajine, ki so
vključene v zakon št. 38, na go-
riški občini; na Trbižu so v skla-
du z zaščitnim zakonom tudi
odprli dvojezično oziroma trije-
zično
okence. Žal
pa je ob tej
priložnosti
tudi leva
sredina
izrazila pre-
pričanje,
da obstaja-
jo drugi
problemi,
ki so po-
membnejši
od rabe slo-
venščine.
Močnik se sprašuje, ali ne bi
tržaška javnost in politika upra-
vičeno odreagirali, če bi se kaj
takega pripetilo italijanski
manjšini v Sloveniji in Hrvaški.
Pravica do javne rabe svojega je-
zika je temeljna pravica vsakega
naroda, vključno z manjšinami.
O tem ni bil še nikdar govor v
Trstu, saj ni nihče formalno to
vprašal. Niti tokrat, saj besede
Furlaniča in Švaba so le dve
mnenji na novinarsko vprašan-
je, ki je bilo vključeno v povsem
drug kontekst. Kaže namreč -
trdi Močnik -, da je v Trstu na-
sprotovanje Slovencem jamstvo
za volilni uspeh, tako kot je na-
sprotovanje južnjakom ali pri-
seljencem garancija za zmago
na volitvah drugod po Italiji.
Glede vprašanja o osvoboditvi
mesta pa Močnik meni, da je
“nevihta, ki jo je povzročila
običajna nacionalistična desni-
ca s Severno Ligo
in G5Z vred, a tudi
s prispevkom dela
leve sredine, sad
potvarjanja zgo-
dovinskih dejstev, ki jih ni mo-
goče spreminjati, ker so pač dej-
stva, v iskanju neke volilne
računice. A je tudi prezir kvali-
tetnega dela, ki ga je izpeljala
mešana vladna zgodovinska ko-
misija, v kateri so sedele prizna-
ne osebe različnih pogledov, ki
jih današnji protestniki tudi ci-
tirajo v svojih trditvah, ker očit-
no niso nikoli prebrali tega, kar
so soglasno napisali s slovenski-
mi kolegi. V tem poročilu se
lahko znajde vsaka poštena ose-
ba”.
Komisija je nastala leta 1993,
potem ko je bila nekaj časa prej
v občinskem svetu v Trstu sogla-
sno sprejeta resolucija, naj se
izoblikuje strokovno vladno
mešano telo, da bo razčistilo
zgodovinske dogodke od leta
1880 do leta 1956. Takratni
svetnik SSk Aleš Lokar je tudi to
zagovarjal. Dela komisije so se
končala leta 2000.
Slovenska stran je opravila ob-
javo in razširitev dokumenta,
italijanska stran pa ga je v na-
sprotju z dogovorom spravila v
predal in je predvsem krajevna
italijanska politika nadaljevala
zlorabo resni-
ce v politično-
ideološke na-
mene, da bi
verjetno kaj
iztržila na vo-
litvah.
“Župan Coso-
lini je izrazil
željo, da bi se
imenovala
komisija zgo-
dovinarjev, ki
bi, daleč od
politike,
razčistila stva-
ri. Ni potreb-
no, ker je bilo
delo že opra-
vljeno in na
najvišji ravni.
Naj občina
Trst uradno
objavi po-
ročilo in naj ga predstavi v so-
delovanju s slovenskimi občina-
mi kot znak resne sprave. Je še
čas. Politika pa naj spravi orožje
in naj širi resnico. Manj koncer-
tov in več informiranja, pa bo
verjetno bolje za vse in ne bo-
mo prišli do teh zdrah”.
Zamenjava predsednika sveta,
ki ni kršil pravil, ampak samo
zato, ker ne razmišlja kot večina
članov sveta, pa je v nasprotju s
tem, kar je desnica sprejela, ko
je bil pod udarom takratni pred-
sednik Sergio Pacor. Bo sedaj
uporabila dvojno merilo? Ji bo
v tem sledila tudi leva sredina?
- se sprašuje Močnik.
  V Gorici o reformi krajevnih uprav 
Skupaj za ohranitev
naših uprav!
S 3. STRANI 
  am je prepričan, da je
pokrajina “potrebna
in koristna ustanova”,
župan pa je vezan na vsa-
kodnevne potrebe ljudi in
v njihovih očeh velja za “lik
dobrega družinskega očeta,
ki skrbi za skupno dobro”.
Gabrovec je še pred kratkim
pred deželno večino zago-
varjal vlogo malih občin,
“županom moramo prizna-
ti dostojanstvo, ki jim pri-
pada”. Sami morajo
odločati o tem, kaj je naj-
bolje za njihovo ozemlje. Glede
pokrajin vlada velika negoto-
vost, verjetno bi kazalo iskati
nove poti. Opirati se moramo
na mednarodne sporazume in
dejstvo, da ima dežela specifiko
jezikovnih skupnosti, “ki zahte-
vajo posebno pozornost, ne pa
privilegijev”. Neke predloge
moramo izoblikovati, “šli smo
tako daleč, da skoraj ni poti na-
zaj”. Gabrovec je dejal, da bo
skupno s Stefanom Ukmarjem
predlagal avdicije “vseh možnih
priznanih subjektov naše
manjšine”, od krovnih organi-
zacij prek paritetnega odbora in
sedem županov dvojezičnih
občin pa do zastopnikov sloven-
skega in italijanskega zunanjega
ministrstva. “Nekaj moramo
narediti, da bo reforma res re-
forma, ne pa destabilizacija ce-
lotnega aparata javne uprave”.
Konzulka Eliška Kersnič Žmavc
je dejala, da so take “večplastne
razprave” zelo dobrodošle. De-
bato okrog reforme spremljajo
na konzulatu, na veleposla-
ništvu v Rimu in sploh na zu-
nanjem ministrstvu zelo po-
drobno že od prvega osnutka, je
S
dejala. Fokus tega spremljanja je
seveda spoštovanje mednarod-
nih sporazumov. “Na skupnosti
je tudi stvar, da bo Slovenija
opremljena s smernicami in ar-
gumenti, ki bodo skupni. To bo
ojačalo našo pogajalsko kondi-
cijo”, je še dejala konzulka. Ha-
drijan Corsi je med drugim pou-
daril, da nas deželna oblast na
neki način spet vodi v leto 1927,
ko so se občine že združevale
med seboj. “Koncentracija obla-
sti je v tem trenutku ena naj-
večjih nevarnosti v Italiji”. Zato
naj se naši pravniki kar pripra-
vijo na zakonske in sodne boje,
da pridobimo čas in dočakamo
nove volitve, preden se izvede
reforma, je dejal nekdanji šte-
verjanski župan. Silvan Primo-
sig je pohvalil iskanje skupnega
jezika naših upraviteljev kljub
razlikam v upanju, da pridemo
do skupnih pozitivnih rezulta-
tov. Simon Komjanc je izzivalno
vprašal, kaj bodo naredili naši
izvoljeni predstavniki, če bo
odobrena reforma, ki bo škodila
naši narodni skupnosti. Bernard
Spazzapan je dodal, da se re-
snično zmanjšuje raven naše
zaščite. Na Goriškem smo že iz-
gubili rajonske svete in veliko
število ravnateljev. Kaj mislijo
ukreniti naši predstavniki? Vi-
zintin je odgovoril, da se je z od-
bornikom Panontinom že po-
govarjal; kot doberdobski župan
morda nima ve-
liko teže, dru-
gače bi bilo, ko
bi se skupaj
predstavilo več
županov s kon-
kretnimi pre-
dlogi. “Politika
je tudi igra”, je
dejala Mara
Černic, vrv se
lahko vleče do
določene me-
re... “Treba je
začrtati strategi-
jo, da ohrani-
mo avtonomijo naših občin, to
je cilj”. Deželni tajnik SSk Da-
mijan Terpin je poudaril, da za-
kon odpira celo vrsto proble-
mov. Za občine, ki spadajo v za-
kon 38, naj bi bila v zakon
vnešena sprememba, po kateri
ni nujno, da se občine povezu-
jejo v medobčinske unije, am-
pak da lahko izberejo - po mo-
delu zakona Delrio -, ali se
združujejo v unije ali pa ohrani-
jo svoje pristojnosti in nekatere
storitve upravljajo skupno z dru-
gimi občinami. Alternativa je
sprejeti unije in razmisliti, kdo
naj se poveže s kom. Aleš Wal-
tritsch je povedal, da so večje
upravne enote lahko učinkovi-
tejše od manjših; slovenska
komponenta Demokratske
stranke je sicer že povedala svoje
pomisleke odborniku Panonti-
nu, ki pa je očitno razočaral, ker
v besedilu ni upošteval prisot-
nosti slovenske manjšine. Mara
Černic je na koncu poudarila,
da je ključnega pomena
vprašanje, “kako hočemo ohra-
niti teritorialno avtonomijo tu-
di v luči neke reforme”. To mora
biti naš glavni cilj. / DD
Z 11. strani
Preteklost naj proučujejo ...
I. Gabrovec, E. Kersnič Žmavc, D. Terpin
Boris Pahor in Roberto Cosolini
Aktualno 23. oktobra 2014 15
   on ho l'arma, che uccide il leone!
(Nimam orožja, da bi ubil leva), je
naslov knjigi, ki je doživela že tretji
ponatis in jo je napisal znani italijanski, tržaški
psihiater Peppe Dell'Acqua. Ravno pred meseci,
ob selitvi, sem jo spet prelistala, ko sem jo skrbno
zlagala na polico v našem novem domu. Pričevan-
je o odprtju tržaške psihiatrične bolnišnice in
zgodbe o ljudeh, ki so bili tam zaprti cela desetlet-
ja, mi je bilo dragoceno vodilo v študentskih letih
pa tudi pri delu z otroki in mladostniki.
S tistima dvema levoma, ki krasita vhod v nekdan-
jo tržaško umobolnico, OPP smo jo na kratko ime-
novali Tržačani, sem se spoznala že kot majhna
deklica. Moj oče, ki je imel hude težave z alkoho-
lom, je moral zaradi prometne nesreče na prisilno
zdravljenje, kar je v tistih letih pomenilo, da so ga
za več mesecev zaprli na oddelek za alkoholike psi-
hiatrične bolnišnice. Z mamo sva na obiske hodili
peš, saj smo živeli pri Sv. Ivanu. Vsak dan sva dol-
gih šest mesecev nosili očetu hrano in čisto perilo.
Mama me ni imela komu zaupati v varstvo, na od-
delek kot otrok nisem smela, zato me je pustila pri
vratarju ob vhodu v park. Jaz sem tiste pomladne
in poletne mesece preživela na hrbtu enega izmed
dveh kamnitih levov, ki sta krasila stopnišče. Ker
se vratar ni kaj dosti menil zame in sem bila itak
vajena samote, ki sem si jo lajšala z igro in do-
mišljijo, je postal lev moj zaupni prijatelj. Jahala
sem ga in skupaj sva bežala daleč proč od tistega
parka brez cvetja in od tistih ljudi s povešenimi
glavami v svet sanj in veselja. Popolnoma sem ga
udomačila in zaupala sem mu vse o sebi, šoli in
prijateljih. Pa tudi to, da očeta pogrešam.
Oče se je seveda vrnil domov, odpor do teh zaprtih
vrat, ki so ljudem zakrivala bolečino in trpljenje,
pa je ostal. Morda sem bila ravno zato v študen-
tskih letih tako navdušena nad slavno Basaglievo
reformo, ki je odprla vrata tržaške psihiatrične bol-
nišnice in s tem prinesla pravi preobrat pri zdra-
vljenju psihičnih motenj. Celotno mesto je tedaj
z najrazličnejšimi čustvi spremljalo lomljene
rešetk in odpiranje celic, mi študentje pa smo bili
seveda nad tem najbolj navdušeni. Ker je bila naša
gimnazija čisto blizu velikega parka nekdanje
umobolnice, smo tam preživljali
veliko popoldnevov. Tam smo
prižigali kres ob kresni noči, tam
smo imeli gledališče in bar “Il po-
sto delle fragole” (Kraj, kjer rasejo
jagode), tja smo se hodili spreha-
jat. In smo se na moč trudili, da bi navezovali stike
z nekdanjimi bolniki, ki so se sedaj prosto spreha-
jali in živeli v nekakih skupnostih. Še sedaj mi gre
na smeh, ko se spomnim, kako sva s prijateljico
nekega sončnega pomladanskega popoldneva na-
govorili skupino, ki je sedela na robu zelenice. “Le-
po je, kajne, lep dan, pa prijetno in veselo”. Pa na-
ma je robat možakar odgovoril: “Ojla deklici, koga
drugega imejta za norca, ne mene, pa v r... pojdi-
ta”!!!
Po končanem študiju je moje življenje ostalo ne-
kako povezano z vsemi socialnimi delavci in ope-
raterji, ki so še naprej delovali na področju
vključevanja tistih, ki naj bi bili drugačni, v svet
vseh nas, ki naj bi bili tako rekoč “normalni”. Uk-
varjala sem se z otroki, ki se zaradi raznovrstnih
motenj niso mogli popolnoma vključiti v šolski
pouk, ter jim pomagala, da so
osvojili čim več šolskega in
življenjskega znanja. Pozneje
sem se prijavila na natečaj za
operaterja večjega evropskega
poskusnega projekta, ki je
vključeval ljudi s fizičnimi ali
psihičnimi problemi v delov-
ni svet. Številni mladi in manj
mladi, ki so z našo pomočjo
dobili zaposlitev, so s sodelav-
ci in z menoj navezali tesen,
prijateljski odnos. Renato, Fa-
bia in jaz smo se popolnoma
vživeli v njihov vsakdan in z
njimi, ki so bili nekako dru-
gačni, delili naše mladostne
zmage in razočaranja, ljubez-
ni in načrte. Medtem je v
našem zalivu plula jadrnica,
ki so jo upravljali nekdanji
bolniki tržaškega OPP, bar Il
posto delle Fragole pa je po-
stal res kraj, kjer smo se srečevali in preživljali
večere. Trst je medse sprejel številne zaposlitvene
centre, kjer so mladi in odrasli z najrazličnejšimi
motnjami šivali, tiskali in ustvarjali. In mi smo se
borili za to, da jim psihofarmaki niso grenili
življenja, da so živeli svobodno, delali, hodili na
zabave, se zaljubljali in sanjali. Tako kot vsakdo iz-
med nas. Nikjer ni namreč napisano, kje je meja
med normalnostjo in drugačnostjo. In sploh ni
res, da tisti, ki nas je družba uvrstila med “nor-
malne”, nimamo nikoli halucinacij, ne sanjamo
o nemogočem, nimamo napadov jeze, ali ne pa-
damo v depresijo, ko je življenje z nami kruto, ker
so tudi halucinacije, strah in negotovost del
življenja.
Mi, ki smo uresničevali sanje Franca Basaglie in
Peppeja Dell'Acqua, smo imeli tudi lastnih sanj
veliko. Sestri moje prijateljice, ki je bila zaradi po-
gostih epileptičnih napadov zaprta doma s čelado
na glavi, smo omogočili, da se je najprej pridružila
delovnim skupinam, nato postala pomočnik pri
vzgoji. Z nami je hodila zvečer v kino in na žure,
spoznavala življenje in ljubezen. Življenje, čeprav
polno tveganja in nevarnosti, je namreč tako lepo,
da ga je vredno živeti, in nikogar ne smemo vkle-
pati v verige, pa četudi zaradi lastne varnosti.
/ dalje
Suzi Pertot
“N
Z 12. strani
“Janša je bil ...”
  b vsem tem pa mi je
osebno hudo in žal za
vse tiste naše tožilce in
sodnike, za katere mi je znano,
da svoje sodniške dolžnosti
opravljajo z vso asketsko odgo-
vornostjo in velikokrat z na-
ravnost skrupulozno na-
tančnostjo. Hudo mi je zato,
ker senca, ki jo poprej omen-
jeni sodniki in njihove šefinje
s svojo škodoželjnostjo in pri-
voščljivostjo mečejo na naše
sodstvo, nehote pada tudi na
poštene, nepristranske in ten-
kovestne sodnike.
Še nekaj je, kar v obsodbi Janše
in Krkoviča bode v oči. Kazni,
ki ju je predlagal tožilec, sta bi-
li brez sprememb v celoti pov-
zeti v sodbi okrajne sodnice in
nato spet brez sprememb po-
trjeni na vseh višjih instancah.
O V primeru tajkunskih milijon-skih poneverb je drugače: sod-be odstopajo od tožilčevih pre-
dlogov. Tukaj pa prevladuje
vtis, kot da sodniki samo še
prikimajo predlogu tožilca. Z
drugimi besedami, nehote nas
navdaja vtis, kot da se pri nas
že uvaja šeriatsko pravo po
načelu Kadija tuži, kadija su-
di... kot da so sodniki odveč,
kot da je tožilec nezmotljiv.
Srhljiva grozljivka, ki sem jo
prej omenil, pa ne velja samo
Janši, ampak je namenjena
vsem nam, ki smo tukaj zbrani
in ki mislimo drugače kot
zdajšnja oblastna garnitura.
Zato vas prosim, pozivam in
rotim, državljani Slovenije: ne
nasedajte slepilu instantnih
strank, ki so zrasle čez noč iz
komposta bivše Partije. Pred
volitvami so vsem obljubljale
mavrično koalicijo, ko pa so v
sedlu, so farbenblind, kot
kažejo zadnja kadrovska prei-
gravanja. Obnašajo se tako kot
njihovi duhovni očetje ob do-
lomitski izjavi: svoje najte-
snejše zaveznike izrinjajo na
rob in postavljajo pred
izvršeno dejstvo, demokra-
tično izvoljenemu voditelju
opozicije kradejo poslanski
mandat, vsej opoziciji pa nati-
kajo nagobčnik. Tako teptajo
še zadnjo sled demokracije in
svobode. Sklicujejo se na
večinsko voljo volivcev, ob
tem pa pozabljajo na prvi,
osnovni aksiom demokracije
in svobode, ki se glasi: Svobo-
da je svoboda tistih, ki mislijo
drugače.
Po njihovem pa bi morali vsi
tisti, ki mislimo drugače, utih-
niti in molčati, če ne pa nas bi
najrajši - tako kot Janšo - po-
stavili pred svoje sodišče in z
njim vred spravili v arest.
  n tematiko te publikacije bomo v bližnji prihod-
nosti ‘prisiljeni spoznati’, saj je prof. Pavle Merku’
v ponedeljek, 20. oktobra, za vedno zatisnil oči,
s katerimi je znal tako globoko zreti v življenje, na
njegove lepe in grde strani; z njimi je ljubeče gledal
ženo, ki je umrla veliko časa pred njim, otroka in vnu-
ke; z njimi se je učil, z njimi je pisal glasbene partiture
in jezikoslovna besedila. In ravno oči so mu v zadnjih
letih življenja povzročale največ zdravstvenih težav
in zato grenkobe. Že pred časom nas je ob našem
pozdravu pred avtobustno
postajo povabil, naj se mu
približamo: “Saj ne vidim,
koga imam pred sabo” – je
milo dejal.
Pavle Merku’, ki se ga bo slo-
venska narodna skupnost v
Italiji spomnila na žalni seji v
četrtek, 23. oktobra, ob 18.30,
v Narodnem domu v Trstu, se
je v zgodovino slovenske kul-
ture zapisal kot etnomuziko-
log, skladatelj, jezikoslovec,
slovenist, etimolog. Rodil se
je v Trstu leta 1927. Študij sla-
vistike je leta 1950 končal na
Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni, doktoriral pa na Univerzi
v Rimu 1960. Kompozicijo in
violino je študiral pri Ivanu
Gerbcu in Vitu Leviju v Trstu.
Poučeval je na slovenskih
šolah, nato pa se je leta 1965
redno zaposlil na slovenskem
programskem oddelku dežel-
nega sedeža RAI, kjer je vodil
glasbene sporede, nato ju-
tranji pas in šolske oddaje. V letih 1965-1974 je preko
mikrofona zbiral pesmi, navade, vraže in pirpovedke
ustnega izročila slovenskega življa v Italiji, skrbel je
hkrati za etnomuzikološke in etnografske oddaje:
skupek gradiva tega raznolikega ljudskega blaga je
nato leta 1976 objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slo-
vencev v Italiji. Svoje etnografsko delo, v katerem se
nerazdružljivo stikata lingvistični in muzikološki vi-
dik, je posvečal preučevanju in vrednotenju ljudske
kulture v Beneški Sloveniji, predvsem v Terski dolini.
Odkrival in raziskoval je namreč še neobjavljene vire
iz preteklosti do sodobnega izpričevanja ustnega
izročila in umetne ustvarjalnosti narečnih pesnikov,
ki jih je predstavljal slovenski in italijanski javnosti.
Obdeloval je ljudske pesmi in jih postopno izdal v
zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1968–1979,
1981) . Merku’ je bil izrazit dialektolog in strokovnjak
na področju imenoslovja: leta 2004 je namreč objavil
etimološko knjigo 1300 primorskih priimkov. Leta
1980 je objavil tudi svojevrstno delo Slovenska ple-
miška pisma družine Marenzi-Coraduzzi s konca 17.
stoletja, s katerim je dokazal uporabo slovenščine v
dopisovanju med delom tržaškega plemstva.
Merku' je začel komponirati leta 1944, od leta 1950
pa objavljati skladbe: te so v kasnejših desetletjih iz-
vajali domala povsod po svetu. Sočasno se je tudi
oglašal v muzikološkem tisku s kritikami, ocenami
in drugimi spisi: Merkujevo pisanje pa je bilo vselej
prepojeno z njegovim skladateljskim utripom. Umet-
nik z izstopajočo integriteto je ustvarjal za malodane
vse glasbene sestave in zvrsti: njegov opus obsega so-
listična, komorna, simfonično-koncertna, vokalno
instrumentalna dela, samospeve, zbore, vse do opere
(libreto za njegovo opero Kačji pastir, ki je bila upri-
zorjena leta 1976 v tržaškem gledališču Verdi, je na-
pisala Svetlana Makarovič). Kot skladatelj je Merku'
izpričal svojo temeljno privrženost ekspresionizmu
z vplivi modalne, atonalne, dodekafonske in serialne
sistematike. Njegova skladateljska ustvarjalnost se je
pokazala v različnih smereh in v specifičnih estetskih
dosežkih.
S področja orkestralne glasbe je treba omeniti Con-
certino (1954–1957) , ki je nastal na osnovi pesniških
besedil Srečka Kosovela, pa Rapsodijo za godala ali
Sijaj, sijaj sonce (1977) , ki je lirično poudarjena
in v kateri meša tonalno z atonalnim. Še bolj
tehtno in glasbeno impresivno pa sta zasnovana
Koncert za violino in orkester (1970) in Koncert
za trobento in orkester (1974) .
Njegov individualno pogojeni izraz pa najbolj izstopa
v vokalno-instrumentalnih delih. Tu gre, kot piše v
življenjepisu prof. Merkuja na spletni strani SAZU,
posebna pozornost skladbi O detomorilki Mariji Fer-
rar (1962) na Brechtovo pesnitev, ki je zasnovana to-
nalno, vendar prepletena s serialno tehniko, po izra-
zu pretresljiva in izpovedujoča globoka, v dno duše
segajoča čustva. V tej ustvarjalni smeri je treba ome-
niti še Tri majhne kantate za zbor in nekaj glasbil
(1967) na Kosovelove pesmi, Divertimento za tenor
in komorni orkester
(1965) na pesniška
besedila Marka Kra-
vosa, Qui ed altrove
a un poeta za bariton
in godalni kvartet
(1971) na Betocchi-
jeve tekste in impre-
sivno skladbo Voj-
skin čas za alt, violi-
no, čelo, mali klari-
net, fagot in boben
(1974) na pesniška
besedila Svetlane
Makarovičeve, ki se
uvršča med najbolj
izpovedna in tudi
najboljša Merkujeva
dela.
Vokal, večkrat
združen z instru-
menti, je Merkuju
nasploh blizu, še zla-
sti, ko gre za Kosove-
lovo poezijo. O tem
pričajo tudi njegovi
samospevi – med
njimi ciklus Prijazna smrt za bas in klavir (1961–1964)
na pesniška besedila Srečka Kosovela in Franceta
Prešerna (“Prešeren in Kosovel sta pesnika, kot jih
malokateri narod premore”, nam je povedal v inter-
vjuju). Svojevrstno je Merku’ oblikoval samospev Pe-
lin (1975) , napisan za alt solo brez klavirja, po fakturi
preprost, po občutju pa zelo intenziven. V vokal se
uvrščajo tudi številne Merkujeve zborovske skladbe,
v katerih je tematsko večkrat čutiti gradivo s področja
slovenske ljudske glasbe: Merkujevo skladateljsko pri-
zadevanje je bilo usmerjeno v priredbo ljudskih pe-
smi, posebno beneških, rezijanskih in iz Kanalske do-
line. Med zamejskimi slovenskimi skladatelji je imel
nedvomno osrednjo vlogo, ki je pomembna tudi v
slovenskem glasbenem ustvarjanju kot celoti.
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Leta
1972 nagrado Prešernovega sklada za Koncert za vio-
lino in orkester, leta 2001 Štrukljevo nagrado za zbi-
ranje slovenskega ljudskega izročila, leta 2001 srebrni
častni znak svobode Republike Slovenije in leta 2006
Kozinovo nagrado za skladateljski opus. Letos, kot
rečeno, še osrednjo Prešernovo nagrado. Od leta 1985
je bil dopisni član SAZU.
Zaradi vsega tega življenjskega bogastva smo Merkuja
v uvodnem delu intervjuja opredelili za ‘intelektual-
nega pustolovca'. Pogosto je na tem popotovanju od-
krival marsikateri biser, včasih pa je naletel tudi na
številne pasti, ki mu jih je še prej kot spolzko jeziko-
slovno močvirje ali pa čaroben glasbeni svet podtak-
nila človeška roka ali bolje “zavist”. Med pogovorom
je obujal spomine na marsikaj, na gore, ki jih je stra-
stno ljubil, na težave, ki mu jih je v nekaterih lju-
bljanskih krogih tudi v odraslih letih povzročila mla-
dostna odločitev, da se ne vključi v komunistično
mladino, na večjezično družinsko okolje in na ma-
mo, ki ji je bil dolžan marsikatero življenjsko
odločitev.
Spominjamo se ga, kako je takrat pred začetkom po-
govora razkazoval violino, ki je bila v njegovih rokah
premajhna, saj je bila velikost instrumenta sorazmer-
na otroškemu oprijemu. “To violino mi je podaril
oče, ko sem bil star tri leta in pol. V glasbo me je on
uvajal s trdo roko, kateri je sledila sladka protiutež,
čokolada... ”
I
Ob smrti prof. Pavleta Merkuja izrekata krovni
organizaciji SSO in SKGZ globoko in občuteno
sožalje sinu Andru in hčerki Jasni ter vsem ožjim
sorodnikom. Po mnenju SSO z odhodom prof.
MErkuja Slovenci v Italiji izgubljamo pomembnega
človeka, ki je svoje življenje posvetil glasbi in
jezikoslovju ter tako prispeval pomembno delo pri
ohranjanju in ovrednotenju slovenske kulturne
dediščine v deželi FJK, še posebno za narodni
preporod v videmski pokrajini.
SSO je hvaležen za vse kar je prof. Pavle MerkĚ
ustvaril in zapustil naši narodni skupnosti in pri tem
želi podčrtati, da je bilo to pomembno tudi v stikih z
italijanskimi sovrstniki, ki so lahko tako bolj od bliže
spoznali zgodovino in posebnost Slovencev v FJK.
Na raziskovalni in ustvarjalni poti sta ga vseskozi
spremljala radovedni in temeljni pristop do
celotnega kulturnega, jezikovnega, glasbenega in
etnološkega bogastva slovenske narodne skupnosti
v Italiji ter neusahljivi ustvarjalni zagon - piše SKGZ
v svojem komunikeju. Njegovo delo je danes
bistvenega pomena pri uveljavljanju bogate kulturne
dediščine Slovencev na celotnem obmejnem pasu
med Slovenijo in Italijo. Vrhunske raziskave so
vseskozi potrjevale globoke sledove, ki so jih pustili
v zgodovini Slovenci na celotnem geografskem
področju, ki ga je raziskoval, tudi v Terskih dolinah
in v Reziji.
SSO in SKGZ se klanjata spominu na prof. Pavleta Merkuja
Nikogar ne smemo vklepati v verige
Moj boj z levom
S 1. strani
“Vse, kar sem ...”
Foto IG
Stara umobolnica pri Sv. Ivanu
Aktualno23. oktobra 201416
10-letnica Zavoda Iskreni.net
“Da bi se v Cerkvi odprl prostor
sodelovanja in podpore”
  avod Iskreni. net je pred
desetimi leti s 1. oktobrom
vzpostavil spletni portal in
s tem pričel svojo bogato pot, ki
predstavlja v Sloveniji pravo ino-
vacijo s ponudbo storitev in pro-
gramov za družine. Danes portal
beleži 100.000 obiskovalcev, za
družine so razvili raz-
novrstne programe.
Jubilejnega prazno-
vanja se je udeležila
množica prijateljev in
uporabnikov njihovih
programov, saj je za-
vod v desetletnem de-
lovanju postal prepoznaven v slo-
venskem, pa tudi zamejskem pro-
storu. Ustanovitelj in direktor za-
voda Igor Vovk je poudaril njiho-
vo poslanstvo, ki je v delu za
družine, saj so “družine” njihov
navdih. Osvetlil je dogodke ob
ustanovitvi, ideja in zamisel se
jim je porodila ob duhovnem
vodstvu primorskega duhovnika
Lojzeta Kržišnika. Štefan Kržišnik
je predstavil, kako so v teologiji
telesa sv. Janeza Pavla II. odkrili
zaklad, iz katerega črpajo odgo-
vore in programe za zakonce, po-
svečene osebe v Cerkvi in sam-
ske. V sporočilu teologije telesa
vidijo veliko vrednost tudi za
starše v povezavi s spolno vzgojo
otrok. Polonca Sokol vodi projekt
Festival družin, pri katerem gre
za tridnevni medijsko prepozna-
ni dogodek s programom za vso
Z družino in se ga vsako leto ude-ležuje več tisoč ljudi. Petra PuceljLukan je orisala prenos programa
FertiliyCare v Slovenijo, uporab-
nike navdušuje s preprostostjo in
učinkovitostjo pri naravnem
načrtovanju družine, zanj se za-
nimajo tudi pari s težavami v za-
nositvi. Mi-
ca Škoberne
je predstavi-
la program
“sočutno
starševstvo”.
Njihova zad-
nja prizade-
vanja pa so usmerjena v izdajo
mesečnika Domovina, ki naj bi
izhajal iz realnosti življenja in
družinskih vrednot. Praznovanje
je s pričevanjem uvedel Gregor
Čušin, občinstvo je ob svojem iz-
vajanju spravil v smeh, a tudi glo-
boko nagovoril. Slavnostni govor
in čestitke pa je podala Melita
Kordeš Demšar.
Igor Vovk je glede prihodnosti
zavoda za Novi glas poudaril:
“Predvsem si želim, da bi naše
delo in ne nazadnje rezultate
upoštevala na eni strani država:
ali na način, da opusti veliko za-
suvanje trga z raznoraznimi “sub-
vencijami”, ki producirajo tudi
programe, za katere ni potreb... a
nasičujejo trg z “brezplačno po-
nudbo”... če ukinitev ne gre
(čeprav mislim, da bi bila najlažja
in najbolj rodovitna) pa vsaj, da
bi se zmanjšal vpliv samo ene po-
litike. Na drugi strani pa si predv-
sem želim, da bi se v Cerkvi odprl
prostor sodelovanja in podpore”.
Dalje je Vovk še razmišljal, zakaj
potrebujejo podporo in sodelo-
vanje Cerkve: “Da 'zmoremo'
delovati sami, smo v preteklosti
že dokazali. A to, da vsak obdelu-
je svoj vrtiček in se preprečuje so-
delovanje, ni rodovitno za
občestvo. Prepričan sem, da je v
Sloveniji kar nekaj močnih
laičnih iniciativ, ki bi lahko s so-
delovanjem v katoliški Cerkvi po-
stalo zelo rodovitno. Trenutno
prevladuje strah pred resničnimi
potrebami - kot bi bili v nekem
varnem okolju in se otepali re-
sničnih potreb ljudi. Ostajam pa
optimist, da bo morda prav nov
veter, ki ga prinašata novi
nadškof in ne nazadnje tudi si-
noda o družini, prinesel spre-
membe. Mislim, da se krepi za-
vedanje, da smo na področju
družinske pastorale obstali v
strukturah in predvsem na me-
stu. So se pa rodile laične inicia-
tive, ki imajo že kar nekaj iz-
kušenj, a smo potrebni vsaj
osnovne podpore, denimo v pro-
storih, še toliko bolj pa širšo pod-
poro. Na drugi strani te iniciative
dokazujemo, da ne živimo v lo-
giki, dajte nam denar za osnovno
delovanje, ampak smo proaktiv-
ni”.
Jba
Napadi na t.i. stoječe varuhe
Gre za Družino in Življenje
  a dan, ko se je v Vatika-
nu začela izredna ško-
fovska sinoda za
družino, so se na trgih 70 itali-
janskih mest miroljubno zbrali
t. i. stoječi varuhi. Skupno jih je
bilo okrog 10 tisoč. Zbrali so se
spontano, kot posamezniki, ki
so se enakomerno razporedili v
prostoru, s knjigo v rokah in v
popolni tišini. Pokonci so stali
60 minut in na tak način “ma-
nifestirali” za svobodo izražanja
in za to, da lahko še rečemo, da
ima vsak otrok pravico imeti
očeta in mater. Nad hrupom se
lahko pojavi le molk, je trdil
Gandi, oče nenasilnega boja za
resnico. O tem so prepričani tu-
di stoječi varuhi (it. sentinelle in
piedi, fr. veilleurs debout), ki ni-
so ne gibanje ne združenje, tem-
več nestrankarska in akonfesio-
nalna “mreža” mož in žena ra-
zličnih svetovnih nazorov in
okolij. Tudi tokrat so bili med
njimi moški in ženske, mladi in
stari, “levičarji” in “desničarji”,
delavci in odvetniki, redovniki
in neverni, kristjani in muslima-
ni, celo ljudje, ki so se javno
predstavili kot homoseksualci;
zato so povsem neumestne eti-
N kete, češ da gre za shode “kato-reakcionarjev” in “ultra-kato-ličanov”, ki so jih uporabljali ce-
lo nekateri mediji.
Na vsaj 20 trgih, kjer so bili pri-
sotni stoječi varuhi, so se tokrat
našli tudi ljudje, ki so se jim -
bolj ali manj ostro - postavljali
proti. Ponekod se niso ustavili le
pri grobem kričanju proti tistim,
ki so v tišini še naprej brali knji-
ge, in žaljivkah. V Bologni, Nea-
plju in drugod so jih tudi drzne-
je izzivali, obmetavali z različni-
mi predmeti in jih tudi fizično
napadali. V Bergamu se je poja-
vil celo mož, oblečen v Hitlerja
… Kdo je torej nasilen in ne-
strpen do drugače mislečih?!
Varuhi na provokacije in žaljivke
niso odgovarjali, kaj še, da bi se
branili ali dvigali roke. Na trgih
so bili samo zato, da bi izražali
svoje nestrinjanje, da bi branili
svobodo lastne misli, neodtujlji-
vo vrednoto, temelj vsake zdrave
demokracije. Miroljubni prote-
stniki so očitno s svojim mol-
kom in s knjigo v roki (simbo-
lom trajne formacije, pretoka
idej, svobode duha in kulture, ki
premaguje ignoranco!) bili trn
v peti nekaterim sredinam, ki
dobro vedo, za kaj gre. Varuhi
branijo Družino in Življenje. Po-
stavljajo se v bran tistih, ki so
vedno bolj “manjšina” in vedno
šibkejši ter brez glasu, saj se sami
ne morejo ne izražati ne braniti,
to so: otroci. Tudi mi trdimo, da
otroci imajo pravico imeti očeta
in mater, se roditi iz dejanja nju-
ne zastonjske ljubezni, ne pa, da
so “načrtovani” in kot predmeti
na razpolago “porabnikom”.
Prav tako še vedno trdimo, da
zakon sloni na trajni zvezi med
moškim in žensko, da je družina
temeljna celica zdrave družbe, ki
hoče imeti prihodnost. Kdor to
misli, ni homofoben, saj niko-
gar ne napada ne verbalno ne fi-
zično; želi le imeti pravico do
svobode misli. Če danes prihaja
do napadov na osebe, ki z bran-
jem knjige na javnem mestu
manifestirajo proti zakonskemu
osnutku vladnega podtajnika
Scalfarotta, kaj lahko še pričaku-
jemo, če bo t. i. zakon proti ho-
mofobiji odobren in bo stopil v
veljavo?
Boj “varuhov” je torej boj proti
enoumju, za ljubezen do ljudi,
nikakor ne za sovraštvo do ko-
garkoli. / DD
  ivljenje Hermana Potočnika ni
bilo posebno srečno. Oče mu je
kmalu umrl, po šolanju ga je ta-
koj zajela vojna, zbolel je in niti štiri-
desetleten umrl na pragu revščine, ki
je tedaj več ali manj vladala po celi
Evropi. Tudi potomcev ni imel, le ena
izmed njegovih sester je imela dva otro-
ka, Herman pa je po smrti, za več dese-
tletij, skoraj za vse zatonil v pozabo. Za
njim ni ostalo veliko razen knjige Pro-
blem vožnje po vesolju, ki za razvoj
astronavtike ni tako nepomembna kot
bi lahko na prvi pogled mislili. K sreči
je v zadnjih letih, s prizadevnim delom
in neutrudnim iskanjem nekaterih Slo-
vencev, prišlo na dan mnogo novih po-
datkov o tem vesoljskem pionirju, ki je
postal razpoznaven v svetovni javno-
sti.
Potočnikova knjiga je izšla, kot že
rečeno, leta 1928, v obdobju velikih
tehničnih dosežkov in znanstvenih od-
kritij. To so bila leta, ko so najpomem-
bnejši astronavtski pionirji prešli iz teo-
rije vesoljskih poletov, ki je temeljila na
znanstvenih spoznanjih dotedanjega
časa, v praktično iskanje tehničnih
rešitev za izvedbo pravega poleta v ve-
solje. Nekateri so z javnimi predstavit-
vami avtomobilov in letal z raketnim
motorjem družbo in sodobnike pre-
pričali, da kozmonavtika in vozila na
raketni pogon niso več znanstvena fan-
tastika, ampak nova razvijajoča se veja
znanosti in tehnike. Med najbolj zna-
menite pionirje astronavtike lahko
uvrstimo tri može, ki so tako rekoč po-
stavili temelje te znanstvene vede. Prvi
je bil ruski fizik Konstantin E. Cilkov-
ski. Predlagal je, da bi bili za polete v
vesolje najprimernejši raketni motorji
na tekoče gorivo. Drugi je bil Ame-
ričan, prav tako fizik, Robert Goddard,
ki je najbolj znan po izstrelitvi prve ra-
kete na tekoče gorivo. Tretji pa je bil
nemški raketni strokovnjak Hermann
Oberth, ki je že pred prvo svetovno voj-
no opravljal poskuse z raketnim pogo-
nom. Znanstveno je tudi utemeljil teo-
rijo vesoljskih poletov.
Druga pomembna točka razprave teh
in drugih pionirjev je bilo samo bivan-
je v vesolju oziroma vprašanje, kako
zgraditi vesoljsko postajo, na kateri bi
ljudje lahko živeli in delali brez hujših
posledic za svoje zdravje. Seveda sta bi-
la tudi pri tem izzivu zelo zagreta dva
od že prej omenjenih znanstvenikov.
Prva znanstvena teorija o ureditvi ve-
soljske postaje je prišla izpod peresa Cil-
kovskega. Postajo je opisal kot kom-
pleks, ki naj bi združeval bivališča, la-
boratorije in industrijske obrate. Ukvar-
jal se je z njihovo namestitvijo, uredit-
vijo in organizacijo vsakdanjega
življenja v njih. Poleg tega je v svojih
knjigah opisal tudi mnogo drugih pre-
dlogov in naprav, ki bi bili koristni v
vesoljski tehniki. Ta njegova dela pa so
bila na Zahodu nepoznana do sredine
20. let prejšnjega stoletja. Vodilni mož
teorije vesoljskih poletov je bil zato
Hermann Oberth, ki je na Zahodu prvi
orisal idejo vesoljske postaje. Oba sta
jo zasnovala kot prebivališče in okolje,
ki omogoča življenje in
delo ljudem v človeku
neprijazni praznini vesol-
ja, vendar sta ji dala ra-
zličen namen. Cilkovski
bi postajo uporabil kot
sredstvo za osvajanje iz-
venzemeljskih prostran-
stev, Oberth pa kot orod-
je v službi človeka na
Zemlji, za olajšanje nje-
govega življenja in
preučevanje sprememb
planeta. Oba pa sta se
strinjala, da bi bilo kori-
stno vzpostaviti umetno
gravitacijo. Namen vesol-
jske postaje kot odskočne
deske za daljše polete
med planeti je matema-
tično dokazal inženir
Guido von Pirquet. To
idejo sta po Sovjetski zve-
zi, ravno tako v dvajsetih letih prejšnje-
ga stoletja, skoraj istočasno, širila razi-
skovalca kozmonavtike F. A. Cander in
A. I. Šarej.
Vsi ti možje so postavili teorijo o na-
menu, strukturi in ureditvi vesoljskih
postaj ter življenja na njih. Prvi, ki je
izdelal konkreten načrt za tako postajo,
pa je bil Herman Potočnik. V knjigi je
zbral ideje svojih predhodnikov o ra-
zličnih sistemih, ki jih mora vsebovati
postaja, in o pogojih, katerim mora ta-
ka naprava ustrezati, ter o različnih na-
menih njene uporabe. Vse to je združil
v vesoljsko oporišče, sestavljeno iz treh
delov: opazovalnice, obrata za proiz-
vodnjo energije in najbolj znamenitega
dela, bivalnega kolesa za astronavte, ki
z vrtenjem omogoča umetno gravita-
cijo. Ustavil se je tudi pri dveh osnov-
nih problematikah poleta in bivanja v
vesolju: prevelika obtežitev ob poletu
z raketo in kasnejša breztežnost lahko
škodljivo vplivata na živ organizem.
Potočnik se je prvi zavedal, da v brez-
težnosti oslabijo mišice, za kar je pre-
dlagal redno telovadbo prebivalcev po-
staje. Dela drugih pionirjev kozmonav-
tike je dopolnil še z idejo o načinu umi-
vanja v breztežnosti. Za to bi morali,
po njegovem mnenju, uporabljati go-
be, brisače ali rjuhe, saj bi bilo umivan-
je, kot ga poznamo na Zemlji, nemo-
goče. Danes astronavti uporabljajo za
to predvsem vlažilne robčke.
Naslednjič bomo namenili še nekaj be-
sed življenju Hermana Potočnika, nje-
govemu vplivu v tedanji in današnji
družbi ter na kratko opisali njegove
druge objave, nato se bomo v celoti po-
svetili njegovi znameniti knjigi.
Andrej Brešan
Ž
Začetki zgodbe o poletih v vesolje
Življenjska pot in delo
častnika Hermana Potočnika