NO. 92 eri$ka Domovina BIT IAG€ ONLY SLOVENIAN MORNING NfiWSPAPCR CLEVELAND *, 0.. MONDAY MORNING. MAY 10, 1948 LETO L. - VOL. E. V V E 51 n \i DELO UČITELJEV POD TITOM. — V Cerovem v Brdih imajo učiteljico “tovarišico” Makuc. Ta ima posebne naloge. Hoditi mora po hišah, da vidi, če ne kuhajo kje kaj takega, kar so utihotapili iz Italije. Tako mora biti za ovaduha kmečkih ljudi. V šoli uči otroke, naj gledajo, da prinesejo kak dinar za “naše.'komuniste, ki se v Grčiji bore tudi za nas.” In proti komu se bore? “Tovarišica” poučuje otroke, da se bore grški komunisti tudi za Jugoslavijo proti ušivim Amerikancem. Pri tem vsi vedo, da ravno “tovarišica, ’ ki mora otrokom govorti take stvari, dobiva redno zavoje živeža od svojih sorodnikov v Ameriki. Taka je sedaj komunistična vzgoja. KO BI BILA VSAJ KORUZA ! — Tito je Goriško in Istro tako oblagodaril s koruzo, da mu pravijo koruznik. Samo koruzna ali tarščna moka se še dobi; vsaka druga je izginila. Toda tudi te ni dovolj. Poslali pa so titovci v Istro najslabše, kar so imeli. Istrijani pravijo, da to sploh ni koruzna moka, ampak prah za lonce ribat. Marsikje Sovjeti so namenjeni prisilili zaveznike iz Berlina To nameravajo izvesti najkasneje do 30. junija letošnjega leta Berlin__Tekom zadnjih šti- __ rih tednov se je Moskva odloči- man^lmnje^vsega potrebnegaTn!‘a’ da potisne zapadne zavezni- tudi koruze je razvidno tudi iz k* f »er ln8ln komunističnih listov. Ko pišejo f/o 30. Junija letošnjega leta. o vezanih cenah, opisuje “Slov. ■ ““»J kljub Ozni to tudi povedo. Na marsikakem sestanku .Hiši jo partizani, naj gredo nazaj v gozdove, ker niso za drugo delo sposobni. VEZANE CENE. — To po. New York.—Anglija je predlagala pri generalni skupščini Zve(ze narodov, da se izroči Zed. državam, Franciji in Belgiji začasno vlado nad Palestino po 15. maju ko bo Anglija izročila mandat nad Palestino. Konzuli teh treh držav naj bi tvorili nevtralno oblast v Palestini. Odbor skupščine, ki ima nalogo izbrati nasledstvo za Anglijo v Palestini, zdaj pro-učije ta nanovejši predlog za rešitev palestinskega vprašanja. V Jeruzalemu se je pa posrečilo angleškem zastopniku Cunninghamu izvesti začasno premirje med Arabci in Židi. Upanje je, da se bo to premirje raztegnillo nad \sc Palestino. Tri na dan Zelo čudno se nam zdi, da jugoslovansko poslaništvo v por.”, kako manjka čevljev, tekstilnega blaga, sukanca, posode itd. Ponižno dostavi, da bi okraj Gorica potreboval tudi več koruze. To, da bodo kmetje dobili po vezanih cenah, to je če bodo po določenih cenah prodali svoje vino. GORIŠKI OKRAJNI ODBOR OKREGAN. — Goriški okrajni odbor je seveda trdno v rokah komunistov kot se za Jugoslavijo spodobi. Vendar so dobili ti novi komunisti hudega popra v “Slov. por.” 8. aprila. Višji komunisti pravijo, da bo goriški kmet že obdelal svojo zemljo, toda nihče da se ne briga za višji donos zemlje, kot je bil doslej. Niso se dovolj trudili “tovariši” pri okrajnem odboru, da bi izpeljali setveni plan natančno in da bi premagali razne (Dalje na 3. »trtni! Stassen je za to, da aft in Dewey proti Stassen je mnenja, da je boj proti komunistom boj proti 3. vojni Milwaukee, Wis. — Tukaj se je nahajal ohijski senator Robert Taft, ki je izjavil, da po njegovem mnenju ne bi bilo pametno pognati komunistično stranko v skrivališče. V tem oziru je zavzel senator Taft podobno stališče kot new-yarški guverner Dewey in oba se poganjata za predsedniško nomacijo republikanske stranke. Tretji kandidat, Harold Stassen, ima pa v tem oziru popolnoma drugačno mnenje kot Taft in Dewey. Stassen je za to, da se komunistično stranko v Ameriki popolnoma zatre. “To bi bil naš glavni korak, da preprečimo 3. svetovno vojno.” Dewey pravi, da je Stasse-novo stališče totalitarnb, Stassen pa trdi, da je Dewey vse Ni še gotovo, če bo jutri stavka železničarjev jetski coni z vsemi nemškimi yoditelji, ki niso s komunisti. Vse to prihaja iz virov, ki so se dozdaj, še vedno izkazali kot verodostojni. Prvi korak, ki ga bo v tem pogledu stbrila Moskva bo ta, da bodo sovjetske oblasti naznanile, da mostovi preko reke Labe niso dovolj trdni da bi se moglo preko njih dovažati potrebščine v Berlin. Nato bodo izjavili, da so oni pripravljeni zalagati Berlin z vsem potrebnim. Nato bodo Rusi postavili v Berlinu komunistično administracijo, za kar so že vse osebe odbrane. Kadar bodo imeli Rusi v posesti Berlin, bodo začeli Čehi bodo volili samo “da” in “ne” Praga. — Češka komunistična vlada je pripravila listo kandidatov za parlament. Volivci bodo imeli pred seboj samo eno, to je vladno listo kandidatov in bodo mogli voliti sama “da”, ali “ne”. -----o-*-— * “ ne vidijo dosego miru v komunizmu Reading, Pa. — Konvencija ? mer iške socialistične stranke, ki se je vršila v tem mestu, je imenovala za predsedniškega kandidata na socialistični listi Normana Thomasa, ki bo zdaj že šestič kandidat. Thomas je na konvenciji izjavil: “Še nikoli prej ni bil demokratski sociallistiČni program bolj potreben za svobodo, Razne drobne novici h Clevelanda h ti okolice Lep uspeh SMZ— Prireditev Slovenske moške .. . zveze včeraj za njeno 10-letnico Vlada se trudi, da bi prišlo do pobotanja med unijami je zeio iePo izpadla, udeležba po-i„ železniškimi Mami. Dogovori »e še ved«. nadaljujejo. Vlada bo zasegla zelezmce v slu- stopane so Mie organizacije: čaju stavke. Washington. — Zastopniki železniških družb so odšli iz Bele hiše danes zjutraj (v pondeljek) ob 12:55. Povedali so samo toliko, da morajo priti nazaj zopet ob devetihdo-poldne. Tudi zastopniki unij so bili na razgovorih v hiši. Nazaj so poklicani za danes zjutraj ob 8:30. Alvanley Johnston, ki govori Beli „ , r___________________________mir in prosperiteto v Ameriki posegati z sabotažo in stavkami in za človeštvo sploh. Toda namesto novega pohoda v tej smeri, na katerega smo mi sociali- v zapadno Blvropo, Za izvedbo tega načrta je bil že poslan iz Moskve v Nemčijo general ždarnov, katerega pravo ime je Rakovslky, ki je bil rojen v Jugoslaviji. Ta je bil že leta 1946 v Berlin: zsp'' kovom ifl bil odpoklican nazaj v Moskvo, kjer je bil prideljen zunanjemu ministru Molotovu kot veščak za Nemčijo. Vse to si razlagajo zapadni zavezniki tako, da je Moskva odločena, da ne bo čakala, kaj bo napravil Marshallov program v zapadni Evropi in da bo poprej pograbila, kar se da še pograbiti, naj velja, kar hoče. Akron ima zdaj tudi hitrejši čas Akron, 0. — V nedeljo 9. majo ob 2 zjutraj so v Akronu pomaknile ure za eno uro naprej in šli na hitrejši poletni čas. sti upali in delali, stojimo nasproti zvezi Wallace-a in komunistov. “V nekaterih točkah se stri- v imenu unij, je rekel, ko je pri-, šel iz Bele hiše, da so neprestani razgovori in nič drugega kot razgovori. Rekel je, da se unije niso še pobotale z železniškimi družbami in da ne ve, zakaj jih kličejo nazaj v Belo hišo k dogovorom, ko ne pridejo nikamor naprej. V nedeljo so bili ves dan dogovori, pri katerih je posredoval Trumanov zastopnik Steelman. Vlada se na vse kriplje trudi, da bi prišlo do pobotanja in da bi ne prišlo do stavke na železnicah jutri, kot je napovedana za 6 uro zjutraj. Iz Bele hiše se med tem poroča, da bo vlada zasegla železni-1 j ce v slučaju stavke. - Komunisti bi radi razbili volitve v južni Koreji Volitve so danes v i parlament, prve svobodne volitve v zgodovini Seoul, Koreja. — Danes so v južnem delu Koreje, ki ga imajo zasedenega Zed. države, svobodne volitve za parlament. Korejci bodo pri volitvah izbrali poslance po svoji volji, kar je prvič v zgodovini Koreje. Komunisti so skušali s teror- KSKJ, SDZ, SžZ, ZSZ, SBZ, katerih zastopniki so izražali čestitke SMZ. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno z igro “čarovnica,” vsi igralci so pa tudi častno rešili svoje vloge. Od zunaj so bili navzoči: Mr. Lukežič iz Niles, 0„ Mr. Piškur iz Girarda ter z Barbertona gl. blagajnik Shega in Mr. Brunski. Večinoma so bili navzoči od tukaj, iz Collinwooda, Euclida in New-burga. Program je spretno vodil Jože Grdina S to prireditvijo si je pridobila SMZ velik ugled in mnogi so izjavili, da bodo pristopili. Sedma obletnica— Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Margaret Yartz v spomin 7. obletnice njene smrti. ROVI GROBOVI Terezija Rozman Sinoči, četrt pred osmo, jej nagloma umrla za srčno hibo, em, umori in sabotažo prepre- Poznana Mrs. Terezija Rozman, Ameriki ni obvestilo javnost, da premehak v boju proti komunistom. Stassen je izjavil, da je pripravljen o tem debatirati z Deweyem na istem odru, toda Dewey pravi, 'da ne mara take javne debate s Stassenom. morajo ljudje v'domovini od 1. aprila naprej plačati carino za blago, ki ga dobijo v paketih od svojcev iz Amerike. To je vendar zelo važna stvar. Tudi tovariško časopisje tukaj na vso moč hiti — molčati. • * » Drugače si tega molka ne moremo razlagati, kot da Titovina želi, da bi dobri ljudje v Ameriki še naprej pošiljali pakete in jih lepo obdržala zase, ako ljudje nimajo dinarjev za carino. • * * Zdaj bo treba najbrže delati zopet po starem. Najprej smo domov pošiljali denar, pa so ljudje rekli: kaj bomo z denarjem, ki ne moremo ničesar kupiti, pošljite nam robo. Zdaj bodo rekli: ne pošiljajte nam robe, pošljite nam novaca, blago zdaj lahko kupimo v vladnih zadrugah. — Za tem grmom najbrže tiči Tito s svojo carino. Taft je v Milwaukee izjavil, da sta krivi sedanjega položaja Obe demokratski administraciji v Washingtonu, Trumanova in Rooseveltova. “Kar je Rusija vprašala in zahtevala, to je dobila, ne da bi dala kaj zameno. To je bila filozofija novega dela, ki so se je navzeli tudi mnogi republikanci in mno-gi ameriški uredniki,” je rekel Taft. “Sele senator Vandenberg in mu mnenju, da se more doseči mir z apizanjem komunističnega totalitarizma”, je izjavil Thomas. ‘čarji na stavko, ali potem. ,, .'..v Unije še niso povedale, če bodo nadaljevale s stavko v slučaju, če bo vlada prevzela železni- Franco bo izročil nemške milijone Madrid. — Zed. države, Anglija in Francija so se pogodile z generalnom Francom, da jim bo izročil $50,000,000, ki jih imajo Nemci v Španiji. ------o------ Kadar morate ponoči preko eeste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la-ije opazi Razne najnovejše svetovne vesti PRAGA. — Parlament je Včeraj odobril novo ustavo, ki je bila sestavljen po vzorcu Rusije. Za novo ustavo je glasovalo 246 poslancev, proti noben. Odsotnih pa je bilo 54 poslancev, več je že zbežalo iz dežele, par ducatov jih sedi v ječah. S tem je postala neveljavna ustava iz.leta 1920. Nova ustava tudi avtomatično razpusti parlament, ki je bil izvoljen 26. maja 1946. Na 30. maja bodo nove volitve pri katerih ibo pa samo ena lista kandidatov in sicer tista, ki jo bo postavila komunistična vlada. železniške družbe vztrajajo na tem, da dajo uslužbencem 15 centov in pol na uro priboljška, kakor je to priporočal preiskovalni odbor, ki ga je bil za to imenoval predsednik Truman. Toda unije hočejo tudi druge ugodnosti, kot več plače za nočno delo ter za delo ob nedeljah in praznikih. Unije zahtevajo ’ nem delu $3.00 na dan priboljška pri plači. železnice so ustavile že več vlakov, posebno one na. večjo razdaljo, da ne bi potniki obsedeli v kakem tujem mestu v slučaju stavke. -------o----— Papež urgira molitev za Sveto deželo šivom Zvezei IVRiptfPSi v južni Koreji, ki jo imajo zasedeno Zed. države. V severnemu delu, ki je ppd rusko okupacijo, Rusi niso dopustili volitev. Kakih 8,000,000 Korejcev bo šlo danes na volišče, da izvolijo 200 poslancev, ki bodo organizirali potem vlado. Zveza narodov in Zed. države hočejo dati s temi volitvam deželi neodvisnost. V ameriški coni živi dve tretjini naroda, dočim ga je v sever-ena tretjina pod rusko oblastjo. Vendar so komunisti v severnem delu organizirali brez volitev svojo vlado, ki naj bi vladala vsej deželi, čemer so se pa uprle Zed. države. Metropolitan operna družba pride danes v Cleveland Vatikan. — Papež Pij XII. naproša vernike po vsem svetu, da tekom meseca maja prosijo za mir v Palestini. Papež je naslovil pismo s to prošnjo na katoliške škofe vsega sveta. Nizozemska kraljica bo odstopila London. —Iz Nizozemske se poroča, da se bo na 14. maja odpovedala prestolu kraljica Elizabeta. Regentinja bo postala njena hči Julijana, stara 38 let. NE, AMERIŠKA DOMOVINA NI UVEDLA CARINE ZA PAKETE IZ AMERIKE Zadnji teden smo pisali v II- več. To je dvomesečna plača rji Mary Farčnik, Sophie Kenny in Štefanijo Senjak, ki je vdova, dva vnuka in dve vnukinji. V stari domovini zapušča sina Rudolfa. V vojni je padel sin Joseph, katerega truplo bo dospelo v kratkem sem za pokop. Pred nekaj leti je umrl tudi sin Alojzij, urednik Glasa SDZ. Bolehala je več mesecev za srčno hibo. Smrt je prišla nenadoma. Umrla je ob navzočnosti družine, s katero se je razgovarjala. Bila je članica društva sv. Katarine in podružnce št. 49 SŽZ ter Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen. Anton Laurin Včeraj popoldne je umrl po nekaj mesecev trajajoči bolezni Anton Laurin, star 42 let, stanujoč na 20187 Goller Ave. Euclid, „ Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba in druge podrobnosti bomo sporočili jutri. Pogreb Telisman Pogreb pokojne Bernice Marie Telisman bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 in na Kalvarijo. republikanski kongres sta prisl-. ta teden dajala predstave v lila Trumanovo adminstracijo, mestnem avditoriju. Prva pred-stava bo nocoj in sicer opera Manon. V torek večer bo Die da je zavzela definitivno stali šče proti komunizmu,” je izjavil Taft, ki je obenem izjavil, da upa, da bo ostalo med nami CkOE POL)/1/it F/.ORENCE ELMO STOSFit QOARTAfZARO Metropolitan operna družba gliacci, v petek večer Don Giovanni, v soboto popoldne Carmen, v soboto zvečer The Masked Bali. Meistersinger von Nuernberg, v sredo zvečer La Boheme, v četr- to Rusijo samo pri “živčni voj- tek II Trovatore, v petek popql-dne Cavalleria Rusticana in Pa- Najboljši operni pevci in pevke bodo nastopili. Cene vstopnicam so: $1.20, $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.20. stu, da je od 1. aprila naprej uvedena v Jugoslaviji carina na blago, ki prihaja v paketih kot dar iz Amerike. Nekateri so takoj začeli viti roke to vpijejo, da to ni res, da si je vso stvar Ameriška Domovina sama izmislila. Vsem tistim nevernim Tomažem bo moria služilo priti v pravo smer naslednje pismo, ki ga je prejel Frank Modrijan od svoje nečakinje iz Doba pri Domžalah : “Žalostni smo radi novice, ker prihajajo paketi iz Amerike ta-do dragi. Vsak paket se oceni po njegovi vrednosti in mora prejemnik za paket plačati najmanj 2-5000 dinarjev ali pa še uradnika, če je pa revežu namenjen paket, ga pa sploh dvigniti ne more, ker nima denarja, potem dobi paket država. To je velik udarec za nas reveže. Mi smo k sreči dobili paket od Vas hrez carine oziroma ocenitve vsebine paketa. Plačali smo samo 15 Din poštnine. Včeraj pa je dobila naša soseda, tovarniška delavka, paket iz Amerike od njenih sorodnikov, pa je morala plačati 2700 Din “carine,” za kar si je morala reva denar izposoditi, ker drugače bi pake-‘ ta ne dobila. Upamo pa, da se bo ta “carina” odpravila, ker je veliko pritožb proti tej krivični ocenitvi . , . Cilka Žargi, Dob pri Domžalah.” Italijanski parlament je izbral za obe zbornici antikomuniste Rim. — V Italiji je začel poslovati prvi parlament v 25 letih, ki je bil izbran v svobodnih volitvah. Senatna zbornica je izvolila za predsednika Iva-noe Bonomija, ki spada k neodvisnim. Poslanka zbornica je pa izvolila Giovannija Gron-chija, ki je član krščansko demokratske stranke. V obeh zbornicah so postavili komunisti svoje kandidate, ki so bili pa poraženi v senatu z 198 proti 111, v poslanski zbornici pa z 314 proti 164. To dokazuje, da ima premier de Gasper v obeh zbornicah večino. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 10, 1948 Ameriška Domovi ima /i-vi f wc-<%m—norm 1117 St Cblr An. (JAMES D IEVEC, Editor) 0628 Clontnd I, Ohio NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za Četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. 19*6 MAT IW# United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $1C per year. $8 for 6 months, $3.5C for 3 months. taiti** 1 2 3 4 5 6 7 8 9 K) H 12 O 14 15 M 17 18 19 20 21 22 •%, ■%, 25 26 27 28 29 Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 92 Mon., May 10,1948 n i iininmiinMinw SODA IZ NAHODA 1||llllllllllll‘,,n*,‘",“*“““..."»HM— “Ideologija” ni prava beseda! Ko je v jeseni leta 1938 padel zastor nad svobodno če-hoslovaško republiko, je predsednik Beneš resigniral na svoj urad ter izjavil svojim češkim rojakom: “Jaz ostanem, kar sem vedno bil: prepričan demokrat!’ In ko je zdaj pred nekaj tedni zopet padel drugi zastor nad Čehoslovaško, je Beneš zopet branil demokracijo kot “edino zanesljiv in trajen temelj dostojnega in dostojanstvenega človeškega življenja.” Leta 1938 je prišla nevarnost demokraciji z zapada. Leta 1948 pa je prišla z vzhoda. Novi zavojevalci niso prihrumeli v deželo tako kakor so stari: s tanki, topovi, letali in z odmevanjem škornjev marširajočega vojaštva. Invazija novih zavojevalcev je bila invazija laži, hinavščine, mašinske politike, gangstrske-ga nasilja in korumpirane kontrole nad policijo in sodišči. Nova invazija je imela svojo pete kolono, toda ta peta kolona se je v teku let naučila novih taktik. Kar se je zgodilo v vsakem posameznem slučaju, kar se je zgodilo v Finski v letih 1939-40 in kar se je zgodilo v Čehoslovaški, vse to ni bilo nič drugega kot brutalno izvajanje nasilja in moči. To ni bila nikaka borba med socialističnimi in kapitalističnimi ideologijami! Predsednik Beneš je socialist, ki smatra socializem kot “način življenja, kakršnega si želi ogromna večina našega ljudstva.” Njegova krivda in greh v komunističnih očeh je v tem, ker on tudi veruje, “da je v socializmu možna tudi gotova mera svobode ...” V Čehoslovaški ni bilo na kocki lastništvo produkcijskih sredstev, temveč — svoboda, in svoboda je bila izgubljena. V jeseni leta 1938 je mnogo čeških ljudi odkrito jokalo na ulicah, ko so korakali v deželo Hitlerjevi vojaki. In mnogo čeških ljudi je jokalo pred tedni, ko so komunisti zavojevali deželo; jokali so. morda ne tako .očito, pa vendar so plakali, ko so se jim trgala srca. Besedama demokracija in svoboda dajejo danes ves drugi pomen, toda svoboda še vedn,o pomeni, da ima človek na izbiro, kaj bo rekel in storil, in česa ne bo rekel in storil, in demokracija še vedno pomeni vlado večine, pa zavijaj besedo kakor koti. Češki komunisti pa nimaj,o večine. In ker nimajo večine in ker vedo, da bi je pri svobodnih volitvah tudi ne dobili, so se čutili prisiljene uničiti oboje; svobodo m demokracijo. Svobodna miselnost idej, svoboden dostop do dejstev, vse to je skrajno nevarno za vladajočo manjšino. Zato je bilo vse to odpravljeno v Čehoslovaški, kjer so celo nemudoma poklicali inozemske časnikarje, katere so posvarili, da smejo poročati samo to, kar dobe iz “oficielnih virov.” Svoboda kritiziranja uradnikov, ki so na oblasti, kritiziranja vladnih programov ali organiziranja opozicijskih strank, — vse to je nevarno za vladajočo manjšino. Zato je bilo vse to v Čehoslovaški odpravljeno. Dostojanstvo in sekuriteta privatnega državljana sta nevarna vladajoči manjšini: Zato vse to ni obstojalo v Hitlerjevi Nemčiji ter ne obstoja v nobeni državi, ki ji vladajo komunisti, in ne bo obstojalo v Čehoslovaški, pa naj bodo Čehi še tako trdovratni v svojem vztrajanju po demokraciji in svobodi! Ta nova tiranija je še tem strašnejša, ker je prevzela in si prilastila vse besede in pojme, ki so nekdaj pomenjali plemenite aspiracije. Zato vidimo češke in vse ostale komuniste, kako neprestano govore o “interesih delavskega ljudstva” ter o “principih parlamentarne demokracije,” pa pri tem niti od sramu ne zarde! Vsemu-svetu pa je danes dobro znano, da “delavskemu ljudstvu” in “ljudskim množicam" ni dovoljeno svobodno razpravljanje o svojih lastnih interesih ali o parlamentarni demokraciji, ker je vse to monopol komunistične-peščice, ki je na oblasti, katera je zatrla povsod vse opozicijske stranke ter pozaprla ali pa pomorila njene voditelje... Naj ponovimo! Stvar, ki je bila tako tragično dramatizirana v Pragi, ni stvar ekonomske organizacije družbe. To je stvar politične in moralne organizacije. Pošten socializem se lahko svobodno propagira v vsaki deželi sveta. Toda resnične demokracije pa ne morete propagirati v nobeni državi na svetu, ki jo kontrolirajo komunisti. To, kar smo videli v Češkoslovaški, je bila invazija Čehosiovaške po sili, kateri bi se. večina ljudstva vsake države uprla, samo če bi se ji mogla. Zavojevalec, ki je vdrl v deželo, ni bil Karl Marx. Zavojevalec, je bil napoleonski kompleks, podpiran po čeških kolaboratorjih in utelešen v osebi Jožefa Stalina ter peščice njegovih somišljenikov in podpornikov. Leta 1939, ko je Hitler zavojeval njihovo deželo, so Čehi zapisali na pročelje svojega joaviljona na svetovni rag-tavi v New Yorku besede svojega velikega rojaka Komen-ii skega: “Ko bo minil gnev, bo prešla vlada dežele zopet v' tvoje roke, o češko ljudstvo!” To, kar je zdaj zavojevalo Čehoslovaško, ni ideja, ni val bodočnosti, ni ničesar plemenitega, ničesar inspirajočega, ničesar, ki bi bilo intelektua'-ne narave. To je slepo in brutalno nasilje imperialistične misije. Leto 1939 ni pomenilo konca. Leta 1948 ga morda tudi še ne-pomeni. Kajti svoboda ima tudi svojo misijo! V tretje gre rado Willard, Wis. — Prav nana-gloma pošiljam spet en ček za begunce. Nanaglonia zato, ker jutri bi morebiti imel že večjo vsoto na roki, in potem bi ne mogel dati takšnega naslova današnjemu dopisu. Vsota, ki jo pošiljam, je namreč spet taka kot prvič in drugič — $47. Od te vsote je daroval Anton Debevec $10.00. Neki Neimenovan je po Mr. Perušku daroval $3.00. Ostalih $24.00 je prišlo do mene iz našega farovža. Kako je ta vsota tja prišla, se pa.’ ne ve. Rečeno mi je bilo, da so to darovi raznih Neimenovanih in naj tako tudi zapišem. Drži! Tudi to mi je bilo rečeno, da naj zapišem, da se še obeta in se mi ni treba preveč bati, da bi ne dosegli pri nas tiste “kvote,” ki smo si jo nekako “neuradno” postavili. Saj do novega leta je še daleč. Vendar je treba kolikor mogoče pohiteti, zakaj čuje se, da bi mnogi begunci v kratkem lahko odpotovali, če bi imeli potrebna sredstva za preskrbo papirjev in takih reči. Rojaki, zdaj je čas, da še hitro pomagamo, Ko bodo naši begunci na svojih novih mestih, si bodo sami služili življenje in potem bomo mi lahko v druge dobre namene obrnili svojo dobrodelnost. Prav lepa livala vsem darovalcem in Bog živi vse. Anton Debevec, Sr. Mrs. Ejnma Mikenas. hčerka in njih prijateljica Mrs. Mary Kelly. ' Obiskali so Mr. in Mrs. Louis Gnidovec, Mr. in Mrs. Joe Cankar v Oglesby, 111., in več drugih prijateljev. Celo Tone na hribu je dobil obisk. Hvala vam dragi rojaki! Bili so na obisku tudi rojaki iz Jolieta in sicer Mr. in Mrs. Frank Železnik in sin, ki so se pripeljali z novim samodrčem (avtom). Z njimi je bil tudi moj stari prijatelj Mr. Julian Russ. >{^ž je še vedno vesel, ■čeprav je že precej “mlad.” Naš domač premogokop so začasno zaprli in ga nameravajo pozneje zopet odpreti. Med tem časom pa si premogarji lahko malo odpočijejo od napornega dela. To jim vsi privoščimo, da si malo odpočijejo in da dobijo tudi boljšo plačo. Ko gre zjutraj premogar zdrav na delo v jamo kakih 4000 do 5000 čevljev pod zemljo, nikdar ne ve, če se bo zvečer zdrav vrnil k svoji družini. Res, srečen je vsak, ki odnese dnevno zdravo kožo in ki vztraj a pri takem delu recimo 40 ali celo 45 let. — Vsa čast premogarjem, ki pripravljajo premog za našo domačo uporabo. Pozdravljeni. Poročevalec. Skupne podružnice SŽZ Cleveland, O. — Seja skupnih ohijskih podružnic Slovenske ženske zveze, ki se je vršila 16. aprila v šoli sv. Vida, je tita prav dobro obiskana. Zastopnice so bile od sledečih podružnic: od št. 11 Mrs. Čebular; od št. 14 Mrs. Srpan, Troha in iNovosel; od št. 21 Mrs. Hosta; od št. 25 Mrs. Kral, O-toničar in Rebol; od št. 42 Mrs. Prhne; od št. 47 Mrs. Tomažič, Dolinar in Pugelj; od št. 49 Mary Stušek. Podružnice št. 15 in 20 so poslale sporočilo in obljubile soudeležbo ,n pomoč v vseh ozirih. Posebno od št. 15 so zelo aktivne. Na programu je bila tudi volitev veseličnega odbora za leto 1948. Zastopnice so dale vse priznanje staremu odboru in je bil ves odbor ponovno soglasno izvoljen še za naprej in sicer: — predsednica Albina Novak, podpredsednica in zapisnikarica Mary Stušek, tajnica Mary Otoničar, blagajničarka Helen Tomažič. Sklenjeno je bilo tudi, da se da tiskat nekaj delnic, na katere bodo potem oddane lepe nagrade in sicer: 1. kvačkan prt za mizo in buffet, 2. kvačkano pregrinjalo za posteljo (bed spread) in še deset drugih lepih nagrad. Sedaj pa, dragi rojak in ro- Ivan Cankar: Njegova mati Matičevka je stopila na prag s težko, nerodno košaro v roki. Zamežikala je z očmi ter si po pravila ruto za vratom. “E — kdo bi si mislil, da je tako mraz; prišlo je Kar čez noč. . . ” “Mati, ali pridete še pred temo, da nas ne bo strah?” Za krilo se Je držala Merka, bosa, s kuštravimi lasmi in zaspanim obrazom. “To je gotovo. . . Glej, da boste mirni in da se ne boste prepirali- . . . Pristavi lonec že ob desetih in da ne pozabiš soliti. . . Hu, kakšen mraz je; ne hodi na cesto!” Po vasi je bilo še vse mirno. Ali iz dimnikov se je kadilo; ženske so pripravljale delavcem zajutrek. Časih je zakričal na hlevu petelin s hripavim zategnjenim glasom, stresel z glavo ter se vrnil v toplo zatišje. “Matičevka, kam pa vi tako zgodaj, — in natovorjeni?” — “V Ljubljano, Guljanka, v Ljubljano. . . Pogledat, kaj dela fant;'— dobro je, da mi je prišlo to na misel. . . resem mu lansko suknjo, da ne zmrzne, siromak. . Kako seje naredilo, za Boga, kakor bi z nožem rezal v obraz. . . * “Da, vi ste srečna mati, vi Matičevka. . . kdor ima tako veselje s svojimi otroki, lahko mu je vsako delo ... Kaj pjode voznik že tako zgodaj ?” “E — jaz ga ne bom čakala; škoda je tistih la v trde plave gube. Zdelo le ji je, da ji je leglo na Obraz nekaj težkega, ledenega, oči pa ji je zatisnilo mrzlo ivje. “Kako ga mora zebsti, siromaka- .. samo da bi se ne jezil, ker sem predolgo odlašala... ” Vzdihnila je; na misel ji je prišlo, kako je prosila krojača, naj počaka za plačilo. . . “Ej, mati Matičevka, jaz moram živeti; suknja ostane pri meni. Jaz moram imeti svoj denar.” In Matičevka je šla in prodala svojo nedeljsko obleko; resnica je sicer, da ji je potem ostala še ena edina, precej obnošena in devetkrat popravljena, a kako bi se dalo drugače pomagati? Megle so se pričele vzdigovati. A obenem je zapihal od severa rezek veter, da je zaječalo in zadrhtelo v zraku. Izza vzhodnih hribov je zasijala mrtva, hladna svetloba. “Ali ne boste vstopili za trenutek, Matičevka? Vsa zavita ste v ivje, _ da ne zmrznete i potu. • . ” Zračunala je hitro. Čašico brinjevca, to je pet novcev; za dva novca kruha. . . Trdba bi bilo menjati krono, boljše je, če dobi fant celo. Olia že pride kako do mesta. Če je mogla do tukaj, more tudi naprej. A on je siromak; drugi imajo vsega dovolj — in njega zebe; naj dobi celo krono... Kako bi sme la utrgati, — to bi bi! rop. A mraz je, za Boga mraz . . dalo bi se sladko počivati v gorki sobi. . . Ne, naj dobi celo kro- NASA MICKA IMA TUD BESEDO . - - ______JV trideset kraj- jakinja, le pridno sezita po ti- earjev. ge si jih moram že od_ trgati od ust, dam jih rajši svo- ketih. Lepe so nagrade in še lepši je pa namen, za katerega delujejo članice Slovenske ženske zveze v Ohio, namreč pomagati v sklad za katoliško ligo, ki se toliko trudi, da reši uboge trpine iz begunstva, dokler se da še kaj rešiti. Vsaka desetica, ki jo žrtvuješ, bo njim v pomoč, da se čimpreje postavijo na svoje lastne noge. Prihodnja seja skupnih podružnic bo v četrtek 13. maja ob dveh popoldne v šolski dvorani pri sv. Vidu. Pozdravljene! Mary Stušek. Obiski v La SaJleu La Salle, 111. ~r V pondeljek 26. aprila smo imeli med seboj slovenske rojake iz Clevelanda, Ohio, ki so se srečho vrnili iz sončne Kalifornije, kjer so bili na oddihu kake tri tedne in sicer: Mr. in Mrs. John Setina, jemu fantu. . ■ revež toliko trpi in hobenega veselja nima..” “Težko bo, težko; pot ni tako kratka, kakor bi si kdo mislil. . . za mlade noge bi morda še bila, a vi, — kaj si jo upate zmagati?’’ “Človek prestane veliko, pa naj prestane še to. 'L Bogom, Guljanka!” Zadnje nizke koče so izginjale polagoma v megli in pred njo se je razgrnilo široko polje, iz katerega se je dvigalo samo tu pa tam samotno drevo. Od brzojavnih žic je viselo ivje, ki je včasih zatrepetalo in padalo na tla, kadar je priletel zmrzel vrabec, začivkal z zaspanim glasom ter odhitel za tovariši. Matičevka je začutila, da so ji roke odrevenele in zatekle od mraza; prsti se hišo dali stegniti in suha koža se je nabira- '*Ej, — ni mogoče; meni se mudi, da vidim svojega fanta; nesem mu zimsko suknjo. Kakšno jutro je to, glejie! — in siromaka zebe. . . ” * Ni jih lepših, jasnejših sanj, ki delujejo na človeka z nekim čudovitim poetičnim a obenem globokim, tragičnim dojmonj, kakor so sanje materine. — O- ^ na se vživi vanje, v njih samih j, je ves svet, nedotaknjen od krute resnice. • . in ona zaupa vanje in do zadnjega diha ji ne pride niti najmanjši dvom, da bi jo morda varale, da bi se ne uresničile. Iz nekega nežnega, nerazumljivega sramu jih taji pred ljudmi, a kadar bi se izgubile v resnici, končano bi bilo njeno življenje in postalo bi brezpomembno, pa brez vsakega smotra. “Naj dobi celo krono. . .” Treba je pripomniti, da je nosila Matičevka s seboj vse svoje premoženje in kos kruha za kosilo. Noge so se premikale težko in leseno; oči so gledale utrujeno izza trepalnic, pokritih z ivjem. Srečavali so jo vozovi in ona je postajala za kratek hip in se ozirala za njimi. “Da bi mogla sesti, odpočiti se za trenutek. . . ” Ali tu je mesto. Že od daleč se je čul šum in hrup dopoldanskega življenja- Ljudje so hiteli po ulicah z rdečimi, zmrzlimi obrazi in zavihanimi ovratniki. Matičevka je hodila po mestu. “Še pol ure je do enajstih počakam ga pred šolo.” Slonela je ob ograji Vodnikovega spomenika in gledala na tesno zaprta neštevilna okna. “Kaj počne zdaj? Ali si misli, da čakam nanj ? Kako se bo razveselil!. . . ” Nekaj gorkega mehkega si je razlilo po srcu. . . “Moj otrok ... moj ljubi otrok —” Iz velikih vzhodnih vrat so se vsuli študentje- Matičevka se je zganila. . . “Kako sem te čakala, Tine. . . ” “Čemu prihajsite sem pred šolo. . . taki! Da se ozirajo za menoj. . . Pojdite hitro. • .” — Stopal je urno proti domu s povešenimi očmi, ona pa je šla za njim. V prsih jo je stisnilo, a kaj se je zgodilo, tega sl ni ve-vedela razlagati. Z veliko mu j o sem izvlekla svoja varovanca od strelišča in iz gneče. Menila sta se, da se bosta še enkrat ustavila pri streljanju, predno se bomo odpeljali domov. Ne, če bom jaz imela kakšno besedo pri tem, sem si mislila. Pa saj poznate moške, naj bodo veliki ali majhni, kadar si kakšno stvar zatrucajo, bi jih niti s traktorjem ne premaknil. Edino moje upanje je bilo, da bi ju na kak način zmotila s kako drugo igračo. Na glavnem trgu smo videli mogočna javorova drevesa in na vsakem je visela pelca. Takoj sta jo ucvrla tje, da bi videla, kaj je. Ko sta me privlekla bližje, smo videli, kako kaplje iz javora sirup v pelco. “Vidiš,” je učil oče malega, “tako se dobi pa sirup iz drevja. Saj veš, tak sirup, kakor ga Mary nalije zjutraj na kekse.” “Pa res?” se je začudil Jimmy in je naglo pomočil prst v tekočino in ga obliznil. Namrdnil se je, kot bi požrl kakšno zelo nevšečno stvar. “Saj ni zanič,” se je davi! mali in skušal spraviti iz sebe grenko tekočino. “Seveda ni zanič!” ga lepo po očetovsko pouči on. “Veš, vse to morajo še prekuhati, potem postane šele tisti sladki sirup. Kje si se pa manire učil, la. “Tok otrok ne sme vtikati prsta v sirup, ti pa smeš brazdati ipo njem. Lep oče si, to ti moram pa priznati. Kar špot me je, da sem z vama.” “Veš, spozabil sem se,” se je opravičeval on. “Se nikoli nisem videl, kako teče sirup iz javora, pa me je premotilo, da sem pokusil. No, kaj.se pa u-sajaš, saj nas ni nihče videl.” Nekoliko dlje smo pa res prišli do šotora, kjer so v velikem kotlu kuhali sirup. To se pravi, prekuhavali so tisto vodo, da je dala končno tisti sladki sirup. “Vidiš, v tistile kotel vtaknita prst,” sem ju silila, “pa bosta videla, če je sirup sladak ali ni.” “Avša,” me je on podučil, “kaj ne vidiš, da stvar vre? Kaj bi rada, da bi si prste opalila. Jimmy,” je ukazal malemu, “ne hodi preblizu, je vroče.’ Malo dlje smo zagledali velik voz, pokrit s platnom, pred vozom pa sta ležala tista dva voliča, ki smo ju prej videli v paradi. On je začel takoj razlagati malemu, da s . se v ta-lih vozovih vozili čez ameriške prerije prvi priseljer.ci in jih zdaj kažejo ljudem, da vidijo, kakšni so bili. Ni se mogel premagati, da je stopil bližje k živini in vola počehljal po glavi. Vol ga je debelo pogledal, hoteč menda reči, kaj se pa ti za-atopiš na nas. Mali je vola tudi zvedavo opazoval in je hotel vedeti, če žvečita žvečilni gu-mij. On mu je rekel, da ne gumij, ampak tisto, kar je vol že prej pojedel, zdaj pa premleva. Niti malemu, niti meni to ni šlo v glavo, pa nama je on povedal, da tukaj ne bo tazlagal takih stvari, ki imamo še toliko pogledati po sejmu. Jaz bi si bila rada Ogledala kakšne kuhinjske stvari, pa kaj bom, ko nista nikjer strpela, če ni bilo zanju. Vprašala sem ju, če sta kaj la vtiku ješ prst v pelco, a?||ačna in jima pokazala tjfe čez aa VL1KUJW prat. » gctCO, a M taum ju jima* Ali ne veš, da se to ne spodobi, često v trgovino, kjer prodaja^ -....................V ne u- »..J« Ljudje bodo mislili, da te ne u-čimo lepega vedenja.” Komaj je pa on povedal te lepe besede, je tudi sam vtaknil prst v pelco in ga nesel v usta. “Saj res ni zanič,” je rekel in napravil prav tak obraz kot takrat, če mu pozabim nasuti tri žlice cu-kra v kofe. “Ja, ti boš pa še učil otroke lepega vedenja," sem ga ošte- Tudi na Finskem — Da človek ljudi spozna, mora z njimi občevati; da jih ljtibi, jim mora dobro storiti; da jih pa more spoštovati, se jih mora ogibati. V glavnem mestu Helsinki se zbira in deluje katoliška mladina. Veliko je uničila zadnja vojna v te hkrajih. Katoličani so tukaj v manjšini. Pretežna večina ljudstva tukaj je pro-testantovske vere. Katoliških šol ni. Verouk je le protestan-tovski. Katoliški fant in katoliško dekle se morata boriti z velikimi težavami za ideale katoliške vere. V maju leta 1945 se je zbralo 15 fantov in deklet. To je bila prva katoliška mladinska družinica. Toda bili so vsi prežeti ljubezni do Kristusa in so sklenili na vsak način uravnati svoje mlado življenje po naukih svete vere in pridobiti za te ideale čim več drugih. Začetek je bil težak. Vsa okolica v mestu je bila protestantovska ali brezverna. Že prvo leto je naraslo število na 25. Med njimi je bilo 15 pravih apostolov. Koncem drugega leta jih je bilo 45 in danes šteje družina katoliške mladine 53 navdušenih katoliških fantov in deklet. Vsak torek se zbirajo v škofovem stanovanju. Verskemu predavanju, v katerem spoznavajo lepote verskih resnic in dolžnosti, sledi razgovor, veseli pesem in igra. Od časa do časa priredijo kak zabavni večer in zberejo vse razkropljene čla-ne'katoliške fare v Helsinkih v veseli družbi. Vsak mesec pa imajo enkrat skupno sveto mašo s posebno pridigo, namenjeno mladini. Vsi prejmejo pri tej priložnosti sv. obhajilo. jo razno robo, zraven pa tudi postrežejo s kavo, čokolado in drugimi dobrotami. Pa sta v izložbenem oknu nekaj zagledala, da ju zopet nisem mogla spraviti nikamor,. Videla sta tam namreč male konjičke, lepo izrezljane, vse oširane in vprežene v voz in sicer v enem oknu so bili trije par: krasnih belcev, v drugem pa štirje pari sircev. Vsi so bili kompletno ckomatani in res prijazni za pogled. On je rekel' “Katere bi rajši imel, Jimmy?” Mali je rekel, da ono vprego s štirimi pari. Dobro, je rekel on, bomo šli notri in kupil ti jih bom, pa naj stanejo, kolikor hočejo. Se reče, je popravil, če so naprodaj. Morda jih imajo samo zastran lepšega. Vstopili smo in on je šel takoj do prodajalke in jo vprašal, če so konjički v oknu naprodaj. Da so, se je zasmejala in nas nekam zvedavo pogledala. On * pa seže v žep po denar in oblastno vpraša: “Koliko pa so? Ce niso predragi, bom kupil ene ali druge?” Prodajalka reče: “Vprega s tremi pari je 100 dolarjev, ona' k štirimi pa 700 dolarjev. Katere boste vzeli?” On je pa kar zijal in nekaj časa ni mogel reči nič. Končno si pa le opomore in reče: 'Vsakemu eno šalco kofeta daj-re, po konje bom pa drugič prišel.” “Videla sem, kako mu je bilo vroče, ko je slišal ceno o konjih. Natihoma nama je povedal, da naj imajo konje kar sami. Mali ga je pa prijazno opomnil: “Ata, ali si pozabil, da si rekel, da jih boš kupil, naj stanejo kolikor hočejo?” “Šerap!” gaje oče poučil, “pa keksa si nadrobi v kofe.” Tako smo končali obisk sejma v Chardon, Ohio. On mi je tekel: “Vidiš, Micka, lahko si mi hvaležna, da sem te peljal v semenj.” Kakopak! Tisto je pa čisto pozabil, da je šlo vse na moj račun, vranč! V graščinskem ■HJarmu FR. JAKLIČ Goizdar je imel seveda svoje namene, ko je obračal oči na vse strani in nastavljal ušesa podnevi in ponoči, da mu ni ušla nobena beseda, dasi izgovorjena za leseno steno v hiši. In le malo časa je preteklo, pa je natančno vedel, koliko kokoši brska okrog vsake hiše, koliko živine stoji vsake hiše, koliko bravk se pase na gmajni. INadoskrt|nik ga je potrkal po rami, tako zadovoljen je bil, ko mu je logar naznanil, koliko blaga je videl v Skriljah. Ig Menat je stikal in stikal še dalje in končno tudi zvedel, kam izgine ob desetinjenju ži- Tako so postavili ogredje na Glavanov hlev in pospravljali likof. Glavan je rekel, da je ta likof tudi za slovo od njegovega gruntovanja, ki je bilo MAJ 15.—Skupna društva fare sv. ,ogn B............vida priredb plesno veselico v vedno težavno, na koncu pa še dvorani sv. Vida šole. Pri- najbolje, kar je užil na svetu. Pri Glavanovih so imeli krovce, Skriljanom se je pa bližala žetev. Po ravnini okrog Iga in Metene ter ob Žegnanem studencu so bili že poželi in tudi na njivah, ki se razprostirajo po pobočjih Mokrca, je žito dobivalo barvo. O sv. Jakobu so želi na Dobravici in v Kladi, a tednu po sv. Jakobu so bili Skrilj ani v pšenični žetvi. Te KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Kam izgine ou ucbcuujcuju ** v r------ vina, kam gredo takrat spat ko- den kasneje je še samo gospod koši in kje se pasejo bravke. na Kureščku strašil vrabce po “Čakajte, Skriljam!” _ žitu, drugače je bilo že vse po Lahovo srce je bilo zopet na brano od Iga do Zapotoka. Te-mestu. Že je vedel, kako se bo daj je marsikateri “gospodar maščeval in jim zagrenil vese- premišljal, kako bi zdel žito v lje, ki so ga kazali Skriljam ob kozelc, katero lato bi bolj te-zmagi. Njegovo srce se je na-Uno natlačil, katero bolj na ra-pajalo ob mislih, kako jim bo hlo, da bi ukanil desetmarje. zopet kazal svojo moč in kako Vsaka deseta lata je bila po 3e bo smejal onemogli jezici urbarju graščine, toda nihče ni Skrilj amov. vedel, pri kateri lati bo začel ' “Bodo že videli, kaj je graš- graščinec šteti' Ali bo zadel j;na!” na natlačeno ali na rahlo? Ali Tedaj se je zopet spustil na bo kmet ukanil, graščino ali sam prepovedane stezice. Celo v sebe? Sriljah so ga videli ponoči, pa “Graščina samo žanje, vedno nobenega ni bilo, da bi vrgel žanje in povsod žanje,, čeprav krepelce za njim, zakaj Glava^-1ne seje.” nov Janez je sedel na Žabjeku Ni bilo čudno, da je bil vsak in si hladil preveliko tresori- kmet nejevoljen, ko je hodila tost, druffi fantje so Mili pa graščina po žito v njegov ko ovce, kadar ovna ni bilo doma. zelc, a mu ni pomagala niti pri Košnja je bila minila in te- setvi niti pri žetvi, in nihče ne "ači so se pri Glavanovih na- more zameriti kmetu, ki je no povedali, da bodo prišli stavit tel kakega delavca s čim manj ogredje. Glavan, ki po tisti ne-Šim deležem odriniti. priliki, ki jo je doživel v Ljub- Tako je bilo tudi v Skriljah. Ijani, ni kazal nobene Živah- Pri marsikateri hiši, ki ji je nosti.se je zgenil in je šel po [tekom leta že zmanjkalo žita vasi prosit pomagače, ki bi dvi-lin morda že od velike noči niso ' frfftnftffiovje. Mati je zamesi- več pekli kruha, bi bili ra* la in spekla nekaj hlebcev sor- kmalu omlatik, da bi se dalo žnega, pa tudi napotvičila je 7 mlin in bi bil zopet kruh pri tila nekaj, da bodo videli, kaj hiši. Toda Bog varuj, da bi bil stara GlaVanka zna, saj dolgo v kmečkem podu cepec zapel tako ne bo več mesila, ko je en- prej, preden je graščina; svoj krat tako, da se Jože ne more del dobila. Semintja se je siveč drugače rešiti. cer pripetilo, da so V revni hiši Banka z žganjem se tudi ni omeli prav natihoma kake sno-bila še presušila, in ko je stari pe ječmena, da se je neslo v trkal po nji, je spoznal, da ga stope, toda ako je grascma zve-bo dovolj za enkratno žejo. Ako dela in zasledila, kaj se je zgo-pa ne, saj do Kocjana ni daleč dilo, je pa bila grdogledka in in se že sproti prinese. kmetič se je sel postit v grajsko Ob tej priliki, ko so sedeli te- ke j ho in od ostalega žita so mu sači in pomagači okrog miz v well vec kakor desetino E , senci pred Glavanovo hišo in je graščina n. vedela, kaj je ako-však otepal soržen kos in gaj ta, namesto nje je delal m se zamocil, kadar je prišla vrsta Postil kmet. nanj, ko je vrh selmena na sm- Tiste dni po Velik masi je rečici migljalo nebroj raznoboj-bilo, kakor je nih trakov da so občudovale naznanjeno v Skriljah deseti-ženske in’otroci, tedaj se je njen j e. Takrat je bilo žito do-razvezal Glavanu jezik in je po- volj osušeno in se je klasje te vedal, kaj se mu je bilo v Ljub- rado drobilo pod cepcem. Ta-,jani pripetilo in kje je ostal krat se pa ni pobirala desetina tako dolgo- p81"® od žita’ temveč tudl od “Pa se nisi pritožil? O ti'zi- prediva, od živine v hlevu in jalo, ti!” je vzkliknil Tone, ki kurje črede na dvoru. Vsak le tudi šele sedaj zvedel za deseti snop in vsako deseto zi-Glavanovo nesrečo, “Nič nisi vrne je bilo graščinsko, naredil, pa si bil v luknji, fte- Tako je bilo zapisano v ur kurz! Jaz bi mu pomagal!” barju in tega-se je držala gras-“Sedaj vem, da je naj lejše, čina. Pravično bi bilo, Če bi ako je človek zlepa. Nič večjbilo zapisano, da mora oskrbe- četek ob osmih zvečer. 15. _ Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza "Varietni program” v avditoriju $ND, na St. Clair Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 22.—Marijina družba fare sv. Lovrenca priredi “maiski ples” St. Clair Ave. JUNIJ 6.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JULIJ Romanje članov Zveze društev Najsvetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. AUGUST 1.—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 15. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svtj piknik na Mdčilnkiarjevi farmi. 22.—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. OKTOBER 10,—Oltarno društvo fare i Marije Vnebovzete p-.iredi ban- Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. ' 232,—Mladinski zbor fare sv. Lovrenca priredi Pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti ob osmih zvečer. Po koncertu bo igral Andy Zabukovec orkester. ,-------- ----------- 26.—Podružnica št. 25 SŽZ ket v Slovenskem domu na Hol-priredi zabavni vereč v cerkve-j mes Ave. ni dvorani sv. Vida. | 16,—Društvo Sv. Kristine št. 29.—Društvo sv. Katarine št.;219 KSKJ ima svojo plesno ve-] krojena vladini potrebi. ‘No. 29 ZSZ priredi “Leap Year selico v Slovenskem društve-'h„„ „.t fio Dance” v avditoriju SIND na nem domu na Recher Ave. čih zvezd. Zdi se, da komunizem ne more obstati, če ni vse poče- ^ čkano s Titovim imenom, s kladivom in srpom in še z rdečimi zvezdami. Tržačani se spominjajo, kako je bilo tudi pod fašizmom vse poslikano z raznimi gesli Mussolinija, pa je mož le slabo končal. Vse se samo ponavlja. Nič novega pod soncem. BITENCEV PROCES IN PRIMORCI. — Na procesu proti Mirku Bitencu in še 11 drugim v Ljubljani od 12. dec. do 16. aprila, so hoteli komunistični prvaki Slovenije na vsak način vplesti v "vohunstvo” tudi politično organizacijo protikomunističnih Slovencev na Pri-morsHem “Slovensko demokratsko zavezo.” če je kdo kdaj s kom govoril, že napravijo komunisti iz tega zaroto in zvezo. Da se za pametne ljudi izključi vsak dvom, je Slovenska demokratska zaveza tudi javno izjavila, da nima z obtoženci nikake zveze. ODMEV PROCESA pa je na. ravno na Primorskent velik. Vsakdo živo občuti, kako obupne so razmere v Jugoslaviji, ko se obtoženec ne sme dejansko braniti. Advokatje so vselej ozmerjani, če si upajo govoriti za obtožence. Poročila v listih so pri- Tako so pred desetletji ima-novali neko šaloigro. Pravimo, šaloigro, kajti o potovanju na luno so govorili le v šali, zares ni tega nihče jemal. Tako pred desetletij; drugega pa danes, ko se resni učenjaki bavijo z vprašanjem, kako bi se dalo priti na luno. Mngoi zatrjujejo, da so že iznašli sredstvo, s katerim bi se dalo priti v doglednem času gori. In zakaj si prizadevajo priti na luno? Odgovori so različni; nekatere vleče gori želja spoznati resnični položaj na luni, druge želja po dogodivščinah; na zemlji jim je namreč vse preveč enolično, dogodivščine so izgubile svoj pustolovski značaj, tretjim je dolgčas na zemlji, četrti bi se radi polastili bogastev na-luni itd. Privoščimo si tudi mi danes tako potovanje na luno. Potovali bomo samo v 3voji domišljiji, podprti z znanstvenimi dognanji. Kakor so izračunati, je mesec oddaljen od zemlje nekako 350 tisoč kilometrov, razdalja, ki bi jo mogel moderni avijon podarjeni žarki, v hladni polet- VE5TI IZ SLOVEIUIJE (Nadaljevanje ■ l. strani) sko upravo. Ta del so titovci či-težkoče. — Tudi pri komunistih j sto posovjetili. Vsi, ki kaj godr-je težko ustreči ta višjim. njajo, so reakcijonarji in ječe so ŽALOSTNA NAJDBA. — polne teh nesrečnežev. V ječah Dne 5. aprila je našla policija mučijo in pretepajo ljudi po ori-blizu Trebč nad Trstom skupen entalskih metodah. Kdor more, grob, v katerem je bilo 7 okost- beži iz tega raja. Neka Marija lijakov. Okostnjaki so bili po- Trojan je bila tako mučena v je-kriti le s tenko plastjo zemlje, či, da so jo morali kasneje od. radi Roke žrtev so Wzvezkhe z ži- dati v bolnišnico za duševno co. Njihove lobanje so bile pre- ne. luknjane od strelov. To so še vedno najdbe iz časa, ko so v Trstu in okolici leta 1945 v maju in juniju divjali partizani in vse prpk streljali svoje nasprotnike. ŠE VEDNO JAME. — Blizu Bazovice pa so 11. aprila izkopali ob cesti proti Reki pet človeških lobanj. Našli so tudi nekaj predmetov, tako da morda doženejo, kdo so bile žrtve partizanskega divjanja. Zgodba o kraških jamah in žrtvah, ki so jih sprejrfe od partizanov, še vedno ni končana. Kaj je bilo in kaj je komunistom eno življenje več ail manj! ben list ne more tja poslati poročevalca in podati objektivne slike. Na Primorskem so opazili, da je vselej radio nehal dajati razpravo, kadar je hotel kak obtoženec kaj povedati, kar ni šlo v načrt državnega tožilca. Zvedelo se je, da se je glavni obtoženec nek dan zrušil v nezavesti, tako zdelanega so pripeljali na razpravo. Vsakdo ve, da je vse samo komedija. Navadno obtoženci pred temi sodišči ^se priznajo, če ne priznajo, se pa tako zapiše. Saj ne sme nihče ugovarjati. GORIČAN. ALBIN SIRK ni skih žrel je več tisoč manjših; nekateri štejejo kakih 80,000, drugi celo do 100,000 manjših žrel. Razen žrel se raztezajo na lunini površini gorovja, ki dosežejo višino preko 6000 metrov. "'Seveda, so le gole skale, brez zelenja, brez živali. Vse sama smrt in puščava. Višino gorovja so izmerili po sencah, ki jih mečejo na lunino površino. Govore tudi o razsežnih morjih, ki se razprostirajo na lunini površini; tako morje je — “morje veselja,” ki meri kakih 700 km; drugo je “morje dežja,” ki meri kakih 1000 km; so pa še druga morja, kot “morje miru,” “morje oblakov,” "morje medu;” imena, ki jih je tem tvorbam dala človekova domiš-ljia; kajti na luni ni ne oblakov, ne dežja, ne medu; edino resnično ime je ime, ki ga ima riiorje miru,” povsod je sam mir in pokoj. Kako ljubezniva se nam zdi lunina površina, ko jo oblivajo sončni žarki,, medtem ko je njena druga polovica zavita v popolno temo! Kako mehko nas božajo njeni, od sonca ji ni noči; milijoni ljudi se vesele njene bajne svetlobe. Je v resnici dar božji, dan človeku, da mu blaži temne noči in pomaga dvigati hvaležna srca k Stvarniku, ki daje soncu, da sveti na dobre in hudobne, vsem pa, da v občudovanju nebesnih lepot najdejo pot k Njemu. ------o------- Slama v glavi V železniškem vozu so sedeli konjski prekupčevalci in na vso moč zabavljali čež vero in Cerkev- V kotu je sedel duhovnik in molil brevir in se ni zmenil žanje. Tedaj ga je rde-čenosi mešetar nahrulil: “Za- premagati v kakih 40 dneh, ali morda celo v enem mesecu, torej bi bilo na luno šestdesetkrat dalje nego je iz Evrope v A-meriko. Kaj najdemo na luni? Predvsem velikanske, neizmerne puščave, hujše od Sahare, nič drugega kot gol kamen. Nikjer zelenja, nikjer peska, saj ni iie vode, ne dežja, ne vetra, ki bi izjedal kamenje. Hoja po luni je lahka, kajti privlačna sila lune je manjša nego privlačna sila zemlje, zato je ‘tudi teža predmetov manjša. Devetdeset kilogramov težak človek bi tehtal na luni komaj kakih 15 kilogra- kaj ne izpustite nobene iskre mov in bi mogel z lahkoto ska- svojega duha?” - y®— nanj, ko je vrh seimena na sm-i h.-lC u„. ■ —— ---•—•- NASILNE KOMUNISTIČNE rečici migljalo nebroj raznoboj- bilo, kakor je že bila navada, METODE občutijo sedaj poseb-... , > — -ai7T,.j«(onn 1, Skrili a'- deseti- prebivalci onega dela tržaške risb gorovja, ki dviga svoje go- hko užge! lo skalovje' proti nebmNad JUGOSLOVANSKI MORNARJI V TRSTU. — “Jadranska plovidba,” to je jugoslovanska podržavljena družba, jp vpeljala znova zveze med Puljem in Trstom. Dvoje Tržačani opazujejo na teh ladjah. Na vsaki je mnogo mornarjev pa malo potnikov. .Vsak mornar pa gleda, da bi v Trstu čim več nakupil in spravil v Jugoslavijo, kjer vsega manjka. Tržačani se iz njih norčujejo in jih svare: “Nikar se ne okužite s kapitalistično robo.” Včasih jim tudi svetujejo, naj kupljeno blago dobro disinficirajo, da ne zanesejo v Titovino kake zapadne demokracije. Tu in tam jih spomnijo, da nosijo blago iz pelka v raj.. IIO preuivau;! uucjja UCia unoom- .......------O- 1 državice, ki 5e pod Jugoslovan- Drugo kar gledajo Tržačani pa uiotuuuu ..OM.. ..... “skrajno ciničen zločinec fašističnega tipa.” Ce kdo prizna, kar od njega izsiljujejo, je zločinec, če ne prizna, je še večji. Taka je komunistična pravica. SLOVESEN POGREB. — Tole si pripovedujejo Titovi nasprotniki: Tito se je vozil po morju blizu Sušaka v čolnu. Čoln se v burji prevrže in Tito pade v morje. .Priskoči pa neki ribič iz Primorja na pomoč in izvleče Tita iz vode Tito mu reče: Kaj hoče za nagrado? Veliko delo si izvršil.” Ribič, pa mh odgovori : “Poskrbi mi slovesen pogreb.” Tito se začudi tej želji in pravi: “Za koga bi rad slovesen pogreb?” Ribič odvrne: “Za koga? Za mene. Ko ljudje zvedo, da sem te rešil, me na mestu ubijejo.” Duhovnik je dvignil glavo in me iie bo zapeljal!” sssSSi ar® mm i*aOUtSm ^ U graščina tudi deseto družinice, ki bi bilo pod kmečko stre-»0. Toda tega ni bilo v urbarju j in zato ni bilo graščini nič mar, kdliko jih seda v kmečki hiši k skledi. “Graščina jemlje desetino, daje pa ne!” Pa vendar vselej ni dobila, četudi je imela v urbarju zapisano. Kmetič tiste dobe je ;mel največ Veselja in zadovo 1 j nega užitka, ako je mogel pri desetini kaj prikriti in deseti-narje preslepiti. Tisto se mu je zdelo več vredno kakor vse drugo, kar mu je pustila gra-šČimi (Dalje prihodnjič) -------o------ Nikar se nikoli ne trudi, Ida bi pkril svojo neumnost. Ljadje.ti bodo prej odpustili deset neumnih kakor eno pa-metno. Ker je slišal le toliko razpravljanja ^fce»N«i*fift(yier«r»