dekorativna
GLASILO DO DEKORATIVNA LJUBLJANA 2/xXIII MAREC-APRIL 1986
11311510
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!
VERJETNO STE PRESENEČENI, KO DANAŠNJE GLASILO NIMA SVOJE OBIČAJNE OBLIKE. TAKŠNO JE BILO NAŠE GLASILO PRED DESETLETJEM IN VEČ. ZAVEDATI PA SE MORAMO, DA JE V SREDSTVIH OBVEŠČANJA POMEMBNA ZLASTI VSEBINA.
STROŠKI TISKANJA GLASILA SO IZREDNO HITRO NARAŠČALI IN ZADNJA PREDVIDENA PODRAŽITEV JE BILA PRIBLIŽNO 150-0DST0TNA. TAKO BI BILA CENA ENE ŠTEVILKE GLASILA NEKAJ VEČ KOT 250 DINARJEV. ZATO JE DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE SKLENIL, DA BOMO GLASILO TISKALI V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI. STROŠKI TISKANJA BODO NEKAJKRAT NIŽJI KOT V TISKARNI.
OBLIKA RES NE BO VEČ TOLIKO PRIVLAČNA, ZATO PA BOMO SKUŠALI Z ZANIMIVO VSEBINO NADOMESTITI MANJ ZANIMIV IZGLED GLASILA. IZHAJALI BOMO ŠESTKRAT LETNO, OB POSEBNIH DOGODKIH PA BOMO NATISNILI IZREDNO ŠTEVILKO.
PREPRIČANI SMO, DA BOSTE TUDI V BODOČE OSTALI NAŠI BRALCI. ZATO VAS TUDI VABIMO, DA NAM SPOROČITE, O ČEM NAJ BI ŠE PISALI. VSI PA SI ŽELIMO, DA BI NAŠE GLASILO PRIPOMOGLO K ČIM BOLJŠEMU OBVEŠČANJU NAŠIH DELAVK IN DELAVCEV.
VLADIMIR KOČEVAR
POSLOVNO POROČILO O FtAZULTA-TIH POSLOVANJA V LETU 1985, TEMELJNE USMERITVE ZA 1986
V letu 1985 je bilo v delovni organizaciji DEKORATIVNA Ljubljana realizirane proizvodnje v tekočih in kvadratnih metrih, sicer nekoliko manj kot v preteklem letu, vendar pa je bila kvaliteta teh tkanin v pogledu gostote in finoče niti boljša. V celoti gledano je bilo fizične proizvodnje za 2,5 % manj, vendar pa je produktivnost, merjena v zatkanih votkih na zaposlenega delavca, narastla za 3 % v primerjavi na leto 1984 in kar za 17 % v primerjavi na leto 1983. Ugotovitev, da je obseg proizvodnje skoraj enak in produktivnost dela nekoliko višja od leta 1984, je zelo pomembno, ker nam finančni rezultati kažejo bistveno slabši uspeh kot v preteklem letu. Slab rezultat se nam kaže predvsem v doseženi akumulaciji, ki predstavlja bistven element za vlaganje v poslovni sklad in s tem za krepitev materialne osnove dela. Bruto akumulacija na ravni delovne organizacije je dosežena v višini 254 milijonov in je sicer za 7 % višja od dosežene v preteklem letu, vendar je realna vrednost bistveno manjša, če upoštevamo zmanjšano vrednost dinarja zaradi inflacije.Se slabši pa je rezultat pri doseženi netto akumulaciji, to je pri akumulaciji, ki dejansko ostane na razpolaganje delovni organizaciji. Ta ni samo realno , temveč tudi nominalno nižja. Po poravnavi obveznosti DO do posojila za nerazvita področja SFRJ, po odvedbi sredstev združenih za SIS materialne proizvodnje, ter še nekatera druga namenska vlaganja v skupne družbene potrebe, je ostalo naši DO le še 101 milijon sredstev za dejansko povečanje kapitala, kar je za 20 % manj kot preteklo leto. Ta dosežek, ki je za zaposlovanje DO v naslednjem obdobju bistveno pomemben, je preskromen ne pokrije najnujnejše potrebe, to je povečanja obratnih sredstev za stopnjo inflacije, da bi ohranili,če že ne izboljšali likvidnost delovne organizacije.
Pri tem, ko ugotavljamo nominalno znižanje sredstev akumulacije,s katero razpolaga DO za svojo nadaljno enostavno ali razširjeno reprodukcijo, pa je zanimivo dejstvo, da obveznost do skupnih družbenih potreb nadalje naraščajo. Od bru-tto sredstev za poslovni sklad je DO odvedla za posojilo nerazvitim 83 milijonov, za SIS materialne proizvodnje 53 milijonov, za gradnjo in vzdrževanje cest v mestu in občini 15 milijonov ter za razvoj kmetijstva 1 milijon. Skupno torej 152 milijonov, kar predstavlja 52 % več kot preteklo leto.
Kje so torej razlogi, da je DO ostalo le 100 milijonov za lastna poslovna sredstva ali le 20 % od ustvarjenih sredstev za poslovni sklad. Ta rezultat je resnično skromen in predvsem ni v sorazmerju z vloženim trudom in naporom, katerega so delavci vložili v delo. Zastavlja se vprašanje, kje nismo bili učinkoviti, če smo uvodoma ugotovili, da smo povečali produktivnost dela, obdržali praktično obseg proizvodnje na nivoju preteklega leta in izdelali sicer relativno nekoliko slabšo kvaliteto, pa vendar še v okvirih normalnih kakovostnih norm. Na to vprašanje bomo lahko odgovorili tako, da analiziramo glavne sklope finančnih kazalnikov in sicer:
1)	Kako je s prihodki od prodaje na domačem trgu, tujem trgu kolikšni je celotni prihodek, stroški poslovanja in dohodek.
- Z realizacijo izdelkov na domačem trgu smo iztržili 5.427 milijonov din, a na tujem trgu 1.422 milijonov.
Z interno realizacijo med TOZD in s prodajo materialov in odpadkov smo skupaj ustvarili 8.442 milijonov celotnega prihodka. Ta rezultat v primerjavi na preteklo leto kaže 57,7 % rast. Materialno poslovni stroški katere smo realizirali in obračunali v breme celotnega prihodka, pašo znašali 6.072 milijonov din, kar je v primerjavi na preteklo leto za 51,7 % več, torej je rast teh stroškov za 6 % manjša od prihodkov, kar je zelo ugodno To istočasno pomeni, da se je ekonomičnost poslovanja zboljšala. Za en dinar prihodkov smo v letu 1985 porabili 0,72 dinarja, v letu prej pa 0,75 dinarja.
Toda med porabljena sredstva moramo všteti še plačane obresti za obratna sredstva, katerih se je v letu 1985 nabralo kar za 35,7 milijonov din ter še obračunano amortizacijo ali drugače rečeno vrednostno izkazano izrabo osnovnih sredstev, v višini 249 milijonov din. Tako skupna porabljena sredstva pa že presegajo ta sredstva iz leta 1984 za 59 %, kar je za približno 2 % več celotni prihodek. Ta neugoden odnos povzročijo obresti za obratna sredstva, ki so v letu 1985 kar štirikrat večje od leta poprej. Razlog temu je, da se je v letu 1935 obrestna mera izredno povečala in dosegla že raven 70 %, na drugi strani pa je seveda naša DO morala najemati kredite za obratna sredstva, če je hotela obdržati svojo likvidnost. Inflacija, ki je povzročila skokovito naraščanje cen, je zahtevala bistveno več obratnih sred štev s katerimi smo pokrivali naše zaloge surovin,poliz delkov in gotovega blaga ter poravnavali obveznosti do dobaviteljev. Pri tem pa moramo poudariti , da se zaloge v fizičnem obsegu niso povečale in so bile v surovinah zmanjšane iz 1.100 ton na začetku leta, na 600 ton, v polizdelku n:	bilo bistvene razlike, v gotovem blagu pa
so se povečale iz 600.000 t.m., vrednostno pa so se zaloge povečale za iz 1.178 milijonov na 2.263 milijonov ob koncu leta, kar je skoraj za 100 %. Vsled tega smo morali bistveno povečati kredite za obratna sredstva in sicer iz 290 milijonov v letu 1984 na 980 milijonov ob koncu preteklega leta.
Ocenjujemo, da bi v normalnejših pogojih, če bi uspeli obrzdati inflacijo (na z resolucijo za leto 1985 predvideni višini) lahko pri obrestih prihranili cca 200 milijonov din.
Drug izpad dohodka se je izkazal pri izvozu. Skupaj smo izvozili 1.550.000 tekočih metrov in pri tem iztržili po dejanskih vrednostih tujih valut izključno z izvoznimi premijami 1.421 milijonov din. Povprečno smo torej zaslužili z enim metrom 916,70 din. Povprečna cena blaga na domačem trgu znaša nekaj več kot 1.010 din, torej je pri vsakem izvoženem metru za cca 100 din manj dohodka, kar predstavlja skupaj 150 milijonov. Od tega moramo odšteti še bonifikacije, katerih smo deležni kot izvozniki v obliki manj plačanih dajatev iz dohodka v višini 115 milijonov, ki ni krita z izvoznimi premijami niti z realnim tečajem dinarja.
Naslednji in največji izpad dohodka pa predstavlja prenizka povprečna cena naših proizvodov.	1.010 din je v
primerjavi na ostale tekstilne proizvode tkanin v met-raži , bodisi za konfekcijske izdelke, zavese, tehnične tkanine in drugo, očitno prenizka, posebno še, če upoštevamo zahtevnost izdelave naših artiklov. Kljub povišanju naših cen v letu 1985 za cca 70 %, če primerjamo cene na začetku in ob koncu leta, le-te še vedno niso v celoti krile povišanih stroškov poslovanja. Z ozirom na situacijo v jugoslovanski industriji pohištva, ki je v zelo težkem gospodarskem položaju in zaradi velike ponudbe pohištvenih tkanin na jugoslovanskem trgu, cen ni bilo mogoče dvigniti na realno raven. V Jugoslaviji se letno izdela cca 26,000.000 t.m. pohištvenih tkanin.Približno 16,000.000 metrov potrebuje industrija pohištva, približno 4,000.000 m je realiziranega izvoza, razlika 6,000.000 metrov pa se pojavlja kot tržni višek. Taka situacija izredno otežkoča prodajo, zato tudi porast naše zaloge v preteklem letu.
Realna prodajna cena, upoštevajoč vložena sredstva in njihovo vrednost ter vrednost vloženega dela, bi v letu 1985 morala biti za okrog 10 % višja, kar bi pomenilo pri realizaciji na domačem trgu približno 400 milijonov več dohodka. Če skušamo sumirati, vidimo, da bi pri normalnejših pogojih gospodarjenja, ki pa so seveda pogojeni s š i r š i m::	družbeno ekonomskimi rezultati , v na-
ši DO lahko ustvarili približno od 600 do 700 milijonov več dohodka, kar pa bi že zadoščalo za financiranje enostavne reprodukcije.
2)	KAKŠNA JE SAMA DELITEV DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
-	Iz dohodka so temeljne organizacije za delo delovne skupnosti prispevale 204 milijonov, kar predstavlja v primerjavi na predhodno leto 62,6 % več. Ta porast sredstev v delovni skupnosti je v primerjavi z ostalimi rastmi lahko rečemo majhna. Večina teh sredstev 73 % porabi delovna skupnost za osebne dohodke. Osebni dohodki pa so se v delovni skupnosti v masi povečali za 67,6 % in na delavca v netto mesečno povprečnem znesku za 61,7 %. Poraba torej ni velika in daleč zaostaja za povprečno rastjo sredstev v slovenskem gospodarstvu, ki znaša 98 %.
-	Drugi naj višji prispevek iz dohodka pa je bil izdvojen za svobodno menjavo dela z družbenimi dejavnostmi zunaj DO. V ta namen je bilo vplačano 208 milijonov din, kar predstavlja 97,7 % povišanje na preteklo leto. Očitno je, da smo se na področju svobodne menjave dela mnogo bolj racionalno obnašali znotraj DO kot pa navzven in kar potrjuje tudi dejstvo, da akcija razbremenitve gospodarstva praktično ni obrodila sadu.
-	Iz čistega dohodka smo namenili za osebne dohodke 850 milijonov din, to je 71,8 % več kot preteklo leto, za stanovanjsko gradnjo 58 milijonov, 71,9 % več in za druge namene iz sredstev skupne porabe 59 milijonov, kar je le 32,7 % več kot v preteklem letu. Vse te rasti osebne porabe ali sredstev, ki pomenijo osebni standard zaposlenih delavcev, so v primerjavi na povprečne rasti v slovenskem gospodarsrvu skromne. Povprečni netto mesečni osebni dohodek na delavca v Dekorativni znaša v letu 1985 43.684 din in je od prejšnjega leta višji za 68 % in je istočasno nižji od povprečnega slovenskega netto OD na delavca za 22 %.
Tak zaostanek je predstavljal občuten padec realnega osebnega dohodka delavca v Dekorativni - okrog 12 % -je bil pa seveda odraz doseženih rezultatov, ki enostavno niso dovoljevali višjih izplačil. Ob tem pa drži ugotovitev, da osebni dohodki niso povzročili tako drastičnega zmanjšanja sredstev za akumulacijo, vendar je nasprotno res, da so nizki osebni dohodki omogočili ustvariti sicer nizko, pa vendarle še akumulacijo kot rezultat med prihodki in porabljenimi sredstvi.
3)	KAKO SMO REALIZIRALI PLAN IZVOZA IN UVOZA
Izvoz v letu 1985 ni dosegel plana niti realizacije iz leta 1984. V primerjavi na plan smo dosegli le 76 % realizacije, v odnosu na realizacijo leta 1984 pa 94 %. V celoti smo izvozili za vrednost 5,750.000 dolarjev, če upoštevamo še naš izvoz, katerega smo odstopili Predilnici Litija in Tekstini Ajdovščina v višini 270.000 dolarjev.
Uvozili pa smo za vrednost 2,980.000 dolarjev, vendar smo pri tem koristili 1,000.000 dolarjev ino-blagovni kredit. Dejansko smo po vseh oblikah uvoza koristili od ustvarjenega deviznega priliva le 34 % deviz za lastni uvoz. Z ozirom na naše potrebe surovin v skupni vrednosti 3.620 milijonov din, je znašal uvoz v vrednosti 351 milijonov le 10 %.	1,000.000 dolarjev inozemskega kredita pa smo
uporabili za uvoz AON monomera, ki predstavlja surovino za izdelavo akrilnega vlakna, katerega proizvaja 0HIS, Skopje. Če smo hoteli zagotoviti potrebno količino tega vlakna smo morali sprejeti tak aranžma, kar pa seveda zopet povzroči približno 150 milijonov dodatnih stroškov v obliki tečajnih razlik od dneva najetja in do poplačila kredita. Koristnik te surovine, naš dobavitelj 0HIS Skopje, kateremu na na ta način financiramo proizvodnjo, seveda ni pripravljen tečajnih razlik niti obresti na vložen kapital povrniti. Tudi to je posledica neustreznih sistemskih rešitev, ki nas v tem konkretnem slučaju postavlja v neenakopraven položaj.
Seveda so tudi druge delovne organizacije poslovale v enakih ali podobnih pogojih. V izredno slabih pogojih dela celotna volnarska industrija, ki je v celoti vezana na uvoz volne. Vendarle pa drži dejstvo, da je prav proizvodnja pohištvenih tkanin, posebno še tista proizvodnja, ki je v celoti kapacitete vezala na izdelavo teh tkanin in v dobi velike ekspanzije pohištvene industrije z razširitvijo kapacitet to industrijo spremljala v dvakrat težki situaciji. Enkrat vsled položaja, v katerem se je pohištvena industrija znašla (prevelika hiper produkcija, zastarela tehnologija in programi, druga nizko-produktiv-na proizvodnja, nerentabilen izvoz itd.) več od polovice te industrije posluje z izgubo in drugič zaradi predimen-ziranih kapacitet industrije pohištvenih tkanin.
Seveda pa vsi naši problemi ne izvirajo le iz neugodnih razmer v katerih se več ali manj vsi nahajamo. Želimo le objektivno oceniti in analizirati vzroke naše manjše učinkovitosti, ki se kaže v nizki akumulaciji, nelikvidnosti in visokih stroških poslovanja.
Temeljito se bomo morali spoprijeti tudi z našimi notran-
jimi problemi, ki zmanjšujejo učinkovitost in dražijo proizvodnj o.
Če v glavnem povzamemo naše glavne naloge, katere bomo mo-mo morali učinkovitejše opravljati, bi jih lahko opredelili sledeče:
-	uspešnejše, kar pomeni hitreje in učinkovitejše bomo morali prilagajati proizvodni program novim zahtevam.Predvsem oblikovati naše artikle po zahtevah posameznih prodajnih področjih, po kupcih in po namenu uporabe.Predvsem namen uporabe naših tkanin je potrebno razširiti in tako zagotoviti plasman naših kapacitet v celoti.
-	Učinkovitejše planiranje, ki bo temeljilo na realnih pogojih mora prispevati k racionalizaciji sredstev, višjim izkoristkom kapacitet in materialom, boljšemu izkoriščanju delovnega časa in istočasno k njegovemu skrajševanju, k hitrejšemu pretoku materialov, polizdelkov in proizvodov ter splošnemu dvigu delovne discipline in odgovornosti .
-	Nabavna funkcija vključno s kontrolo mora postati glavni vir možnosti za:	izdelavo kvalitetnejših izdelkov,ki
bodo v končni kvaliteti sposobni za vsako tržišče ter dejansko dobavitelj vseh materialov, katere uporabi razvoj za realizacijo novih prodajnih programov, katere zahteva prodaja na osnovi svojih tržnih analiz.
-	Izboljšati je potrebno ekonomičnost poslovanja.V ta namen je potrebno izdelati temeljito analizo stroškov ter njihovo odvisnost od obsega poslovanja in postavljene organizacije. Na osnovi tega je potrebno izdelati konkreten program ukrepov, ki morajo kompleksno obravnavati celoten proces od financiranja, nabave, proizvodnje in prodaje.
-	Izboljšati je potrebno strukturo obratnih sredstev iz sedanjega razmerja 50:50 tujih in lastnih virov je potrebno povečati delež lastnih na 70:30. V ta namen je potrebno skrajšati ciklus od angažiranja do priliva sredstev ter ustrezno znižati vse zaloge.
-	Nujno je potrebno v redni prodajni program vključiti ustrezno količino proizvodnje blaga izdelanega iz manj frekventne zaloge surovin in regenerata.
-	Izboljšati je potrebno politiko nagrajevanja. Vpliv kvalitete izdelanih izdelkov in kvalitete opravljanja delovnih nalog se mora v deležu osebnega dohodka povečati. Z ustreznimi metodami in merili je potrebno s selektivnimi osebnimi dohodki stimulirati dobro delo. Povečati je potrebno osebne dohodke. Zadržati in po-
večati število strokovnjakov in izboljšati kadrovsko strukturo.
Realizirati je potrebno plan izvoza za leto 1986 in si tako zagotoviti možnost nakupa deviz na deviznem trgu vsaj v višini DPRP ter izkoristiti do maksimuma vse možnosti, ki jih imamo kot kooperanti pri avstrijski firmi.
STIMULACIJA ZA KAKOVOST OPRAVLJENEGA DELA
Sedanja gospodarska situacija, razmere na tržišču in s tem zahteve naših kupcev po kakovostnih tkaninah nam narekujejo, da izboljšamo kvaliteto naših tkanin. Le na ta način bomo ostali konkurenčni in sposobni prodajati na domačem in tujem trgu. Za dosego tega cilja pa je potrebno, da izdelamo nove vzorce, zagotovimo kvalitetne surovine in izdelamo kvalitetne tkanine. Vse to pa je odvisno od nas samih, delavcev v Dekorativni.
Ker pa vsi vemo, da delavec kakovostneje opravlja delo, če je za to stimuliran, smo v lanskem letu uvedli nagrajevanje kakovosti opravljenega dela. Po takrat sprejetih merilih je bila možna stimulacija do največ 8 % od osnovne obračunske postavke. Rezultati so pokazali, da smo na pravi poti in da bo potrebno začeto pot na tem področju nadaljevati. Zato smo se v začetku letošnjega leta odločili, da spremenimo kriterije, za katere je bilo ugotovljeno, da niso stimulativni in
vpeljemo individualna merila za najodgovornejša dela v delovni organizaciji. Istočasno pa smo, da bi kakovost opravljenega dela še bolj stimulirali, povečali stimulacijo do največ 30 % od osnovne obračunske postavke. Te spremembe so potrdile, da so odločitve pravilne, saj se je kakovost opravljanja delovnih nalog izboljšala, kar vpliva tudi na kakovost naših izdelkov, to pa je tudi končni cilj nagrajevanja kakovosti opravljenega dela.
Kakovost opravljenega dela ugotavljamo na osnovi individualno ali skupinsko postavljenih meril in smo jih, kot je bilo že omenjeno tudi spreminjali. Naš cilj je, da bi postavili taka merila, ki bi vsakega posameznika čim bolj stimulirala, da bi vestno in odgovorno opravljal svoje delo. Zato bo potrebno naš sistem še naprej dograjevati in izpopolnjevati, saj bomo le tako dosegli občutek, da smo svoje delovne naloge kakovostno opravili in bili za to tudi pravilno nagrajeni .
Marko BRICELJ
VOLITVE
13. marca 1986 so v vseh OZD in delovnih skupnostih Slovenije potekale volitve delegatov v delegacije za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti za naslednje štiriletno mandatno obdobje.
Tudi v naši delovni organizaciji smo izvolili nove delegate in sicer v TOZD Proizvodnja tkanin 15-člansko, v TOZD Predilnica, Laško, TOZD Energetika in vzdrževanje ter v Delovni skupnosti skupnih služb pa 10-člansko delegacijo za zbor združenega dela. Za samoupravne interesne skupnosti smo v TOZD Proizvodnja tkanin in v Delovni skupnosti izvolili delegate v posebne delegacije in sicer:
-	vzgoje in izobraževanja
-	kulture
-	telesne kulture
-	raziskovanja
-	zdravstva
-	socialnega skrbstva
-	otroškega varstva
-	zaposlovanja
-	stanovanjskega gospodarstva
-	pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
medtem ko so v TOZD-u Predilnica izvolili delegate v združene delegacije, v TOZD Energetika in vzdrževanje pa v splošno delegacijo za SIS, ki bodo pokrivale vseh 10 zgoraj navedenih področij.
Volitev se je udeležilo:
-	v	TOZD-u	Proizvodnja tkanin	685	delavcev	ali	88,2	%
-	v	TOZD-u	Predilnica	221	delavcev	ali	93,3	%
-	v	TOZD-u	Energetika	in vzdrževanje	40	delavcev	ali	97,5	%
-	v	Delovni skupnosti	skupnih	služb	146	delavcev	ali	91,8	%
Novoizvoljene delegacije so se že sestale na svoji prvi seji, se konstituirale in izvolile svoje predsednike.
Novoizvoljenim delegatom čestitamo in želimo, da bi funkcijo, ki jim je zaupana, opravljali odgovorno in s tem pripomogli, da bi delegatski sistem dosegel tisto raven, kot si vsi želimo.
Milka KLOBUČAR
XI. KONGRES ZSS
XI. kongres ZSS je bil 21. in 22. marca v Ljubljani. Delegatka na kongresu je bila tudi naša sodelavka tov. Marija Murn. Na kratko je povedala nekaj vtisov in svojih razmišljanj v zvezi z obravnavano problematiko:
"Da ne bi ponavljala vsega, kar je bilo objavljeno že v javnih občilih, pa naj si bo v dnevnih časopisih, po TV in radiu, bi le na kratko strnila vtise iz razprav delegatov.
Delegati, ki so se udeležili tega kongresa, so posredovali konkretna mnenja in stališča iz svoje baze. Razprave so bile odkrite, brez olepšavanj, povedana so bila dejstva. Delegati so opozorili na konkretne probleme, ki vplivajo na gospodarsko situacijo in ki jih bomo morali začeti učinkovite-
je in hitreje reševati. Največkrat je bilo opozorjeno, naj sindikat odigra tisto vlogo, k j jo pred njega postavlja njegovo članstvo in posveti več pozornosti človeku.
Poseben poudarek je bil na kadrovski politiki, ki naj temelji na sposobnih kadrih pa naj si bo to pri opravljanju delovnih nalog ali opravljanju delegatskih in družbenih funkcij.
Ugotavlja se, da narašča število delovnih invalidov. Menijo, da temu problemu posvečamo premalo pozornosti. Premalo naredimo na preventivi-preprečitvi vzrokov za nastanek invalidnosti .
Veliko je bilo govora tudi o osebnih dohodkih, ki se delijo mimo doseženih rezultatov. Zavedati se moramo, da bomo samo z boljšim delom dosegli boljše poslovne rezultate in s tem tudi izboljšali življenjski standard delavcev.
XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije je zaključen z geslom:
HOČEMO, ZNAMO, ZMOREMO
Upamo pa, da bomo na naslednjem XII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije lahko rekli:
HOTELI SMO , ZNALI SMO, ZMOGLI SMO."
PROPAGANDNA AKTIVNOST V LETU 1986
Osnovni namen ekonomske propagande Dekorativne je informiranje in animiranje kupcev in potrošnikov o naših ponujenih proizvodih ali storitvah, toj e pohištvenih in dekorativnih tkanin, glede na tržna področja.
Glede na težnjo, naj bi stroški propagandnih akcij ostali na lanskoletni ravni - upoštevajoč stalno rast cen vseh uslug-, bomo morali ta sredstva čim bolj smotrno izkoristiti.
Upoštevati bo treba tudi ugled in kvaliteto ter pravi termin posameznih aktivnosti bodisi grafičnih, ki vzbujajo zanimanje, interes, ali sejemskih, ki ustvarjajo "public relation" in to z namenom, da bo propaganda čim učinkovitejša.
V naši DO uporabljamo naslednja sredstva ekonomske propagande :	časopise, revije, RTV, sejme, razstave, letake, kataloge,
prospekte., podpore za šport, kulturo in podobno.
Propagiranje preko radio postaj bo z raznimi zvočnimi oglasi ali reportažami seznanjalo poslušalce o naši dejavnosti in jih obveščalo o možnostih večje izbire in nakupa tkanin v
maloprodaji. Prav tako bomo uporabili naš TV film, ki bo predvajan v raznih EPP blokih - npr. RTV Ljubljana, Trubarjev EPP blok - kjer je krog gledalcev zelo velik in prvi kontakt - zanimanje pa hitro vzpostavljeno.
Živ prenosnik EP je sejem, razstava, kjer je najhitreje vzpostavljen pristen kontakt potrošnik-proizvod, to je pohištvena tkanina. Obiskovalec je takoj seznanjen z vsemi informacijami o proizvodu in dejavnosti naše DO, kot npr.: vidna kolekcija, širina vzorcev in kvalitet, prežeta z barvitostjo, živahnost vzorčenja, strokovni nasveti prodajnega osebja v dobro oblikovanem razstavnem prostoru in še marsikaj, kar lahko ustvarja dober image delovne organizacije. V tem letu smo že prisostvovali v mesecu januarju na sejmu "MODA 86", sodelovali pa bomo še na treh domačih sejmih in to:	jesenski sejem in pomladanski v Zagrebu, Moda v oktobru
v Beogradu in v novembru Salon opreme in pohištva v Beogradu ter na nekaterih razstavah. Na tujih sejmih pa smo preko izvoznih firm prisotni z našo kolekcijo. Za ureditev naših razstavnih prostorov uporabljamo naš montažni sistem elementov, ki nam glede na različne možnosti uporabe, to je oblikovanja in večkratne uporabnosti, manjša stroške same izvedbe .
OB VSEM NAPORU IN DENARJU, KI SE PORABI ZA EKONOMSKO PROPAGANDO PA NE SMEMO POZABITI, DA JE NAVSEZADNJE NAJBOLJŠA PROPAGANDA LE DOBRA KVALITETA, LEPOTA I ZDELKOV, PRAVILNO USMERJENA NA TRG, DOSTOPNE CENE IN SPLOH SOLIDNO POSLOVANJE V ODNOSU DO VSEH KUPCEV.
Vladana PARDUBSKV
ODNOS DO STRANK
Kot redni bralec časopisa "NOVOSTI" vas prosim, da bojavite ta dopis, ne le zaradi velike hvaležnosti tovarišem iz "DEKORATIVNE" Ljubljana, temveč za primer, kako se posluje in pri tem obnaša. Kajti čas, v katerem živimo, terja od nas, da precej naših delovnih, proizvodnih in intelektualnih aktivnosti temeljijo na načelih tega primera.
Namreč, več kot en mesec sva se z ženo potikala po beograjskih trgovinah in skladiščih in iskala dekorativno blago določenega desena. Značilno za zaposlene po teh trgovinah, posebno za mlajše osebe je to, da so zelo nezainteresirani za delo, ki ga opravljajo. Manjka jim predvsem ustrežljivosti in lepega obnašanja do nas kupcev. Posebno se nezainteresirani, da poudarijo osebna in poklicna prizadevanja pri izvajanju delovnih nalog, zlasti kadar gre za stranke.
Vprašam se le, kako in koliko bodo takšni ljudje prispevali politiki zagotavljanja osebnih dohodkov v svojih DO in k
Jlen npHMcp hocjiobhoctm jby6jLaHcxe „fleKopaTMBHe“
>3 HITOVI H HJiahCHI TpOlOKOBl
I
KAO peflOBHK 'IHTBJiail juictb „Hobocth" MOJtiiM Bac 3a oGjaBK.e imaj aonnc, »e to-
3IHKO 3fi0r B6J1MK6 3aX«aJIH0CTH APyrOBHM8 H3 .JleKopaTHBHe" JI>y(5jwtHa, Beh 36or nptiMCiia Kašo Tpe6a paaiiTM a nonaraaiM ce. Jep ape M8 J KOMO 2KMBUMO K3HCKyje M «e MHOrO jaaaie pa^ne, npoasisoflHe m HHTejiexTyajiHe aKiMBHOcTn 3acHHBajy Ha obom npMMepy o
KOMO UMBie*.
Brcne 03 Mecen s a« a ea cynpyroM caM oSManaao npoaaBHnne, a m cjmaJtiffiiTa y Beorpa,ny, TpaatehH MeO.-i-iUTOci* oflpebeeor fleaena. BeoMa je KapaKTepiscTMHHO ko« aa-noeJi€HHx y TproBHrai, nocefiHO Mjiabnx oco-6a, fla cy aeOMa HesaHHTepecoaara sa yone-umo oCaBjfcaae caor nočna, HenocTaje mm ne-ho m ycnyKHO noitamaiKe npeMa hbmb xyn-nnaia. Beoita cy HeaajiH-repecoBanH aa mctm-uan-e cBOjrnc BpenHOCTM m jjihhoct ho y M3»praaBaH,y nocaoBHMK aaaaTaKa npe-ua KynqnM».
Hktem ce Ka«o hc »aKBB n.ya» aonpiiHOCH TU HOJIMTMIC1 OCTBapMBUBia ombhmk aoxo«aKa y eaojoj paflHoj opraHK3annjii m noflH3an.y
jiMBHOr CTaiiflap.ua aso ce 6yfly 11 aa.a.e tbko noHauiajiM.
nouiTO y Beorpaflv hmcmo mopjim nponahii Me6.n-niTO(p nesena Kaaaor hbm je 6mo no-TpeGaH, oflny4Hjin cmo na ce oCparaMO Toaa pan „yeKopaTMBHa“ JbvejMBa, Marto Ta mo HMKora ne nosnajeiio, ŠaMoniuiii cmo mx y aoriMcv n», aso pacnonaatv ca TpaatesMM ne aeaoM McGn-iiiTocba, noman,y 10 iterapa Ha Hainy anpecv y Beorpany. H«Je npomno ms •aerupii aaiia, noysehesi npexo Me.aeaHHHae eiuHUite, erarao je omot aeoMa Jieno yna*o-B8H ca 10 merapa Me6a-raTo*a. Ha* cy emi BJIBTUJIH * npCBOa «eJIC3HHnOMl
Hena osaj npnuep 6yne noyxa cbhmb o»" Ma KOjn pane y TproanuM Kaao Tpefia panimi m CTMnaTM epencTsa aa amHe noxorKe m no Oojbmatfce crasnapna. IIocrynaK j»f>yroaa ms „JteKopaTMBne“ Jby6.-t.aHa rosa y ce6n n>yn-
CKOCT. panHROCT M B60M3 XyM8H CMMC80. CaaaM npym KOMenrap je cyantoaH.
Xpmcto FEOPrMJEBCKM Jypwja FarapHBa 87 Hobh Beorpan
I
I
I
dvigu osebnega standarda, če se bodo še naprej tako obnašali .
In z ozirom na to, da v Beogradu nisva mogla dobiti blaga za blazinjenje ^kakršnega sva si želela, sva se odločila, da se obrneva direktno na tovarno "DEKORATIVNA" Ljubljana, čeprav tam ne poznava nobenega. V dopisu sva jih poprosila, naj nam, če morebiti imajo blago ustreznega desena, pošljejo 10 metrov na naš naslov v Beograd. Od tega niso minili niti štirje dnevi, ko sva preko železnice po povzetju dobila na dom lepo pakiran omot z 10 metri željenega blaga; celo prevoz je bil poravnan.
Naj bo ta primer v poduk vsem tistim, ki svoje delo opravljajo po trgovinah, kako je treba poslovati in zagotavljati sredstva za osebne dohdke ter dvig življenske ravni. Ravnanje DO "DEKORATIVNA" iz Ljubljane samo po sebi vsebuje poslovnost, delavnost in ljudski odnos.
Vsak drug komentar je odveč.
Hristo GEORGIJEVSKI
ZAPOSLOVANJE
Kadrovsko načrtovanje je eden izmed izredno pomembnih elementov v kadrovski politiki in je sestavni del te politike.
V naši DO smo načrtovali za leto 1985 zmanjšanje zaposlenosti v primerjavi z letom 1984 za 17 delavcev. Po stanju konec leta 1985. nas je bilo skupno zaposlenih 1212, to je za 20 delavcev manj kot v letu 1984.
V	12 mesecih lanskega leta smo zaposlili 88 delavcev, od tega večje število z neustrezno šolsko izobrazbo, ker kljub prizadevanju tako pri občinskih skupnostih za zaposlovanje ljubljanskih občin kot okoliških skupnostih ni bilo na razpolago delavcev z ustreznimi poklici. Občutno deficitarni so tekstilni in kovinarski poklici prav vseh izobrazbenih stopenj. Pričakujemo, da se bo struktura le-teh v nekaj letih izboljšala s tem, ko bomo po končanem šolanju zaposlili naše štipendiste.
V	preteklem letu je prekinilo delovno razmerje 108 delavcev. Fluktuacija za leto 1985 znaša 8.4 odstotka in je v primerjavi s preteklim letom za 1,5 odstotka višja.
Večje število delavcev je prekinilo delovno razmerje zaradi naravne fluktuacije, to je (upokojitev in služenje vojaškega roka) sledijo drugi vzroki: nizki OD, izmensko delo, hujša kršitev obveznosti, zaposlitev bliže stanovanju in odselitev v rojstni kraj.
Izostanki z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana:
'\sT0ZD 1 etoN^	"A"	"B"	"C"	"P"	DS S S	DO-Lj.	DO skupaj
1984	9,3	11,5	6,4	8,3	7,3	8,6	8,6
1985	8,2	9,6	5,4	8,6	5,7	7,2	7,9
Iz tabele je razvidno, da so se izostanki z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana, v primerjavi z letom 1984 nekoliko zmanjšali v vseh TOZD, le v TOZD Predilnica so nekoliko višji. Če primerjamo vzroke odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege, so vzroki enaki kot v letu 1984.
Kljub temu, da v zadnjih letih posvečamo veliko pozornost izostankom z dela, saj smo uvedli obratno ambulanto, mesečno spremljamo izostanke z del, se povezujemo z lečečimi zdravniki, po potrebi opravimo laično kontrolo na domu, žal pa je odstotek izostanka kljub prizadevanju še vedno previsok.
Marija TANKO
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
DELAVCEV
Stanovanje je dobrina, ki je za vsakega občana nujna, da lahko normalno živi, da si lahko ustvari družino, da se telesno in duševno razvija in da je lahko pri svojem delu zbran in uspešen.
Kljub zelo intenzivni gradnji stanovanj v vseh povojnih 1e-
tih, pa je 1 e-teh vedno primanjkovalo, tako, da je bilo težko priti do njega, četudi so bila sredstva v celoti zagotovljena. Tudi sedaj, ko so cene stanovanj astronomsko visoke, nikakor ni lahko priti do stanovanja, saj so v Ljubljani že za nekaj let vnaprej razprodana.
Naša delovna organizacija je še do nedavnega vlagala velika sredstva v nakup družbenih stanovanj, ki smo jih dodeljevali delavcem, tako, da imamo sedaj v našem fondu preko 230 stanovanj.Na žalost pa je zelo veliko delavcev, ki so dobili naša stanovanja, odšlo na delo drugam, mi pa smo bili ponovno pred problemom, saj prihajajo k nam običajno delavci brez stanovanj ali z začasno rešitvijo.
Da bi lahko, z razpoložljivimi sredstvi, rešili stanovanjski problem čim večjemu številu delavcev, smo se odločili, da nudimo večja stanovanjska posojila tako za nakup lastniških stanovanj kot tudi za gradnjo in adaptacije. Pri takšnem načinu reševanja stanovanjskega problema si delavci pridobijo sredstva tudi iz drugih virov in ne ostane vse na ramenih naše delovne organizacije. Na žalost pa nam je to uspevalo samo nakaj let, saj nam sedaj v težkih gospodarskih razmerah ostane zelo malo sredstev za sklad skupne porabe, iz katerega črpamo sredstva za stanovanjska posojila. Tako smo morali v letošnjem letu drastično zmanjšati višino posojil, tako za gradnjo kot za adaptacije in delno tudi za nakupe. Prošnjam nekaterih delavcev, ki imajo v danih pogojih dokaj dobro rešen svoj stanovanjski problem, pa so siga želeli še izboljšati,ni bilo moč ustreči, čeprav je res, da bi bili tudi ti upravičeni do posojila, če bi bilo sredstev dovolj na razpo1ago.
Upajmo, da se bo naša težka ekonomska situacija začela počasi zopet izboljševati, da bomo lahko zopet intenzivneje reševali stanovanjske probleme delavcev, saj jih še vedno veliko živi v težkih razmerah, nekateri celo v nemogočih in to ne samo mladi, tudi starejši z dolgoletnim delovnim stažem .
Nujno je, da mladim, pridnim in sposobnim delavcem pomagamo rešiti njihove stanovanjske težave in jim s tem zagotovimo, da bodo vse svoje sile in sposobnosti usmerili v delo, prav tako ali še bolj intenzivno pa se moramo vključiti v reševanje stanovanjske stiske tistih delavk oziroma delavcev, ki si kljub dolgoletnemu delu tega problema niso mogli zadovoljivo rešiti.
Bogo MODIC
DELOVANJE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V LETU 1985
Zakon o ljudski obrambi pravi, da je družbena samozaščita del našega obrambnega sistema in je njena naloga zavarovati našo družbo, našo politično ureditev in dobrine pred zunanjim in notranjim sovražnikom. V njej morajo sodelovati vsi delovni ljudje in prebivalci in vse sestavine naše družbe.
Večina delavcev se tega močno zaveda, seveda pa ne vsi, saj se sicer ne bi dogajalo, da marsikdo hoče na nezakonit način prilastiti del družbene imovine ali na kak drug način oškodovati našo družbo oziroma za svoj račun izkoristiti samoupravni sistem.
Tudi v naši delovni organizaciji se pojavljajo manjše kraje, za katere pa vedno ne najdemo krivcev. Vse kraje predamo v raziskovanje PM v Šiški, s katero zelo dobro in uspešno sodelujemo. Vse krivce, ki so nam znani, pa obravnavamo na disciplinskih komisijah in jim izrečemo ustrezne ukrepe.
Del družbene samozaščite je tudi varovanje naše delovne organizacije, ki ga za nas opravlja DO "VARNOST". Varnostniki so pri svojem delu dokaj uspešni, vendar pa bi se tudi tukaj dalo marsikaj izboljšati, še predvsem z manj menjav njihovih delavcev, saj traja kar nekaj časa, da spoznajo vse probleme, ki so pomembni pri varovanju.
Bistven element družbene samozaščite je varstvo pred požarom, kateremu moramo vsi posvetiti veliko pozornosti, saj je naša dejavnost ena izmed najbolj ogroženih.
Na tem področju imamo lepe uspehe, saj smo do sedaj, k sreči, še vsak požar pogasili v začetni fazi. Največ zaslug za to imajo naši aktivni delavci pri požarni zaščiti, ki vse sodelavce redno poučujejo o uporabi ročnih gasilnih aparatov, v gasilsko društvo pa skušajo pritegniti čimveč aktivnih članov, ki se neprekinjeno usposabljajo skozi prakso na vajah oziroma seminarjih.
Prav vsi, ne glede na to, kaj nas zavezuje zakon, se moramo po svojih močeh vključevati v družbeno samozaščito, da obvarujemo naš samoupravni sistem, naše zdravje in življenje, kakor tudi imovino in sredstva, s katerimi upravljamo oziroma si z njimi zagotavljamo socialno varnost in zadovoljujemo svoje ostale živi jenske potrebe.
Bogo MODIC
DEJAVNOST GASILCEV
Naše gasilsko društvo in vsi člani oziroma delavci v DO smo lahko zadovoljni, da je leto 1985 minilo brez večjega požara in materialne škode. To ni zasluga samo naših gasilcev, pač pa predvsem vseh članov kolektiva. Budnost na delovnem mestu, čistoča pri strojih, dobro vzdrževane električne napeljave, kajenje na določenih mestih in še mnogo drugega je pripomoglo, da ni prišlo do večjega požara.
Delo društva v preteklem letu je potekalo po smernicah, ki so bile sprejete na letni konferenci društva. Naj večja skrb je bila posvečena preventivi, to je odpravljanju vsem možnih povzročiteljev požara. Ni bilo sestanka, da ne bi govorili o kajenju, o najdenih cigaretnih ogorkih v skladišču in ostalih lesenih lopah, kjer je vskladiščena velika količina surovin in blaga. Neštetokrat smo se pogovarjali o zatrpanih dostopih do zidnih hidrantov, gasilnih aparatov, električnih naprav itd., iskali primerno rešitev in opozarjali vse, ki lahko vplivajo na takšne razmere v določenem prostoru.
Naša komisija je v tem obdobju opravila večkratni pregled DO in vse nepravilnosti glede požarne varnosti posredovala vodstvenemu kadru delovne organizacije. Občasno je bil opravljen pregled vseh gasilnih aparatov in zidnih hidrantov ter vodnih rezervoarjev. Dolgoletna praksa o ugotavljanju znanja delavcev glede uporabe ročnih gasilnih aparatov in zidnih hidrantov je bila tudi v preteklem letu uspešna.
Smatramo,da le dobro strokovno znanje o uporabi aparatov ter drugih pripomočkov za gašenje, še bolj pa pripravljenost
vsakega posameznika, da na svojem delovnem mestu skrbi za vse, da do požara sploh ne pride, je več kot kasneje gasiti z najbolj opremljenimi gasilskimi enotami.
Tudi na novo sprejeti delavci so seznanjeni o osnovnem znanju uporabe ročnih gasilnih aparatov, več težav je pri usposabljanju varnostnikov zaradi pogoste menjave, predvsem pri vhodu ceste Ljubljanske brigade (industrijska cesta).
Po dolgem času je bil organiziran tečaj za izprašane gasilce, ki je potekal v dveh skupinah. Predavanje so izvajali naši in zunanji sodelavci. Vsi, ki so obiskovali tečaj, so ga tudi uspešno končali, med njimi tudi lepo število žensk, tako, da imamo danes več kot 90 izprašanih gasilcev.
Opravljene so bile tudi vaje po izmenah, preizkus uporabe dihalnih aparatov in redna kontrola vozila ter motornih črpalk.
Nekaj začetnih požarov na raznih strojih je bilo uspešno in hitro pogašenih, za kar gre zahvala predvsem delavcem odnosno delavkam na teh delovnih mestih, ki so s svojo odločnostjo in znanjem preprečili večjo gmotno škodo.
Tudi navzven so bili naši gasilci uspešni, čeprav o tem ni bilo mnogo napisanega. Moška desetina se je udeležila tekmovanja za memorial Matevža Haceta v občinskem in mestnem merilu, v Velenju pa so se udeležili republiškega tekmovanja, kjer so zastopali industrijske gasilce mesta Ljubljana. Ženska desetina se je udeležila vaje enot s področja industrije v tovarni Aero v Medvodah. Ženska in moška desetina sta s o -delovalitudi na Občinskem tekmovanju v Litostroju.
Tudi sodelovanje s sosednjimi društvi ob raznih proslavah in skupnih vajah je bilo na zadovoljivi ravni.
Več naših gasilcev je aktivnih tudi na odgovornih mestih Občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška, kar nam omogoča tesnejše sodelovanje na vseh področjih.
Zanimivo in hvalevredno je, da je za delo gasilcev vsa povojna leta imelo vodstvo delovne organizacije izreden posluh. Tako tudi danes lahko ugotavljamo izredno razumevanje za potrebe delovanja našega društva, ki se predvsem izraža pri nabavi razne opreme, aparatov, svoj vrh pa doseže na konferenci ali občnem zboru, ko skupno ugotavljamo uspešnost ali pa tudi pomanjkljivost našega dela.
Vsi pa se moramo zavedati, da je tovarna del nas, naš kruh, od tega živimo, zato moramo skrbeti, da čuvamo, kar nam je zaupano v upravljanje.
Iztok KAVČIČ
DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLOMITSKEGA ODREDA
V zadnjih tednih je bila glavna dejavnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti posvečena pripravam na volitve delegacij 16. marca.
Na območju KS smo oblikovali 14 temeljnih enot SZDL, ki jih sestavljajo predstavniki hišne in ulične samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društve. Naloga teh temeljnih enot je, da so v svojem najožjem okolju nosilci vseh pomembnejših akcij v okviru socialistične zveze.
Na temeljni kandidacijski konferenci smo določili kandidatne liste za volitve delegacije za zbor krajevne skupnosti in posebnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skup nosti.
Ustanovljeno je bilo tudi športno društvo, ki bo organiziralo načrtno športno — rekreativno dejavnost v nekaterih panogah
Vladimir KOČEVAR
KRONIKA
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
1 . TOZD "PROIZVODNJA TKANIN"
IGLIČAR ROMAN CVETEŽAR ANTON GROS MARJAN
KUŠTRIN ANASTAZIJA
JENSTERLE SILVA PANCER ANDREJA ZADRAVEC JANKO HOČEVAR ANDREJ
PEKLAJ KRIŠTOF SIEBERER ROK
K LI CI C KASIM
šivalnica šivalnic a šivalnica tkalnica šivalnica šivalnica šivalnica pletilni ca tkalnica
ANZELJC ALENKA VASIC JELENKO
BRELIH MIRO
skl.got.izd. tkalnica pripravljalnica pletilnica skl.got.izd.
2.	TOZD "ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE"
SEČNIK FRANC
mehan.delavn.
3.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
NOVAK NATAŠA
razvoj.služba
4.	TOZD "PREDILNICA"
TRATENŠEK MIRAN ALBREHT DANIJEL JAZBINŠEK ANA BREZNIKAR JOŽICA KRAŠOVEC IVAN GORIŠEK BORIS SLAPNIK LEOPOLDINA KASTELIC LEON HRASTNIK MARIJA PAVČNIK IRENA MAČKOVŠEK ANICA AUPIČ MANDELA CENTRIH ALOJZ
-	predilnica 2
-	predilnica 2
-	predilnica 2
-	predilnica 2 barvarna
-	vzdržev.in energ. kontrolna služba
-	predilnica 1
-	predilnica 1
-	predilnica 1
-	predilnica 1
-	predilnica 1 predilnica 2
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD "PROIZVODNJA TKANIN"
TOMC ANTON HASANAGIČ ESAD ROBIDA VERICA DORDIČ JOVANKA BALAŠKO IVAN KUŠTRIN FRANC ŠOBAR DEJAN KRAŠOVEC ANTON KUŠLJEVIČ NIKOLA MALI MARJAN TODOSIJEVIČ MILORAD PIRC SAŠO BUKOVEC JOLANDA MALEČKAR KRISTINA ERBIDA EMILIJA KRAMARIČ ALOJZIJA COPOT ALEŠ
izjava delavca preneh.v posk.dobi
-	izjava delavca
-	izjava delavca
-	izjava delavca
-	samovoljno
-	samovoljno
-	izjava delavca
-	hujša kršitev
-	samovoljno
-	izjava delavca
-	izjava delavca
-	upokojitev upokojitev
-	upokojitev
-	upokojitev
-	hujša kršitev
TOZD "ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE" JURJEVČIČ BOŽO	- izjava delavca
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
VAVPOTIČ KATARINA	- preneh.v posk.dobi
TOZD "PREDILNICA"
AŠKERC FRANC	- invalid.upokojitev
CEROVSEK MARTIN CEPUŠEK EDVARD ALBREHT DANIJEL
JLA
izjava delavca izjava delavca
DELOVNI JUBILEJI
30 let
15 let
MURN MARIJA OMEJEC POLDA PEČNIK OLGA FLAJS VINKO
25 let
KRANJC MARIJA GOLOB KATARINA HOLCER MARIJA
LUŠTREK FRANCKA KOPRIVEC FRANCKA MEGLEN ROZA
10 let
DOMJANIČ JOSIP MINDEK DRAGUTIN
POROKE
20 let
NADJ IRENA - por. STUBIČAR ILIJ E VE C JOŽE
ŽNIDARIČ DANIELA ROŽNIK MAGDA JURJEVČIČ FRANC ERJAVEC PAVLA BAŠELJ MARIJA CIRAR MARIJA KRASNIK OLGA DOLINAR MAKS SENTIVANJI KATI ŠVEGELJ JOŽE
ROJSTVA
PESJAK MARJANA - hči ILIJEVEC JOŽE - hči ČUDOVAN VESNA - hči POSPEH MARJETA - hči VALJAVEC ANICA - hči KOROŠEC DRAGAN - hči VRHOVNIK DRAGO - sin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža Antona se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in cvetje na grobu.
Ivanka SLOBKO
ZAHVALA
Zahvaljujem se sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje ob smrti mojega dragega brata.
HVALA VSEM!
Družini ŠOŠTAR in SIMEUNOVIČ
Ob smrti mojega očeta se naj lepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavkam v kuhinji za denar namesto venca in za izrečena sožalja.
Lena DRAGIČEVIČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so sočustvovali z menoj in mi izrekli sožalje. Sindikalni organizaciji pa se zahvaljujem za podarjeni denar namesto venca.
Ignac KAPUN
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage in nenadomestljive mame se najlepše zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za pismeno sožalje in za podarjeni denar namesto venca, ter vsem, ki ste z mano sočustvovali, za izrečena sožalja.
Emilija ERBIDA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Drago MINDEK
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage in nenadomestljive mame se najlepše zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za pismeno sožalje ter za podarjeni denar namesto venca. Sodelavkam in sodelavcem pa se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje.
Anica PEČENIH
Ob odhodu v pokoj se svojim sodelavkam v ročni tkalnici naj lepše zahvalj um za iskrene besede ob slovesu in darilo, ki me bo spominjalo na dneve, ki smo jih preživele skupaj. Vsem sodelavkam v ročni tkalnici in pa celotnemu kolektivu želim še naprej veliko delovnih uspehov.
Tinca MALEČKAR
ZAHVALA
Ob svojem odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za denar in lepa želje, še posebej pa tov. Pirkmaierjevi in tov. Preku. Vsem želim mnogo delovnih uspehov!
Alojzija KRAMARIČ
SPOŠTOVANI !
Ob odhodu v invalidski pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam šivalnice in tkalnice za lepo darilo. Celotnemu kolektivu želim še naprej veliko delovnih uspehov.
Ljubica SEMEN
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Milka Klobučar, Marija Murn - odgovorni urednik - Tiska:	Dekorativna,
Ljubljana, Celovška 280, Ljubljana. - Po zakonu o javnem obveščanju (Ur.list SRS, št.121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.