Za poduk in kratek čas. ,,Kolhamerci". (Crtica iz domače zgodovine.) Zanimivo je, kako so se nekatera domača imena kljubu temu, da so se lastniki dotičnih hiS v teku let bili mnogokrat spremenili, vendar-le ohranila skoz stoin stoletja. Udomačila so se in vkoreninila med prostim Ijudstvom tako močno, da se niso mogla več iztrebiti; še celo uradi morali so se ozirati na-nje in jih vsprejomati v svoje zapisnike. Kakor domača impna, prehajajo od roda do roda tudi razne psovke in zabavljice o posameznih krajih in rodovinab ter so 1p prepogostokrat vzrok medsebojnim mržnjam in prepirom. Ako pa vpra§a§ po početku in glavnpin vzroku takih in enakih priimkov, ve ti le rpdko kdo kaj zanesljivpga odgovoriti. Borl-u niže Ptuja nasproti se vleče dolga vrsta hiš občinp Stonjske, ki je svoje dni spadala pod Borlsko graščino. V tej vasi, ki se v marsičem, zlasti pa po govorici razlikuje od drugih sosednjih vaaij spodnjega Dravskega polja, jc od npkdaj navada, da spodnji posestniki zabavljajo čez npkatere gornje svojp sovaščane. Z nekako zaničljivim posniehom jim pravijo: »Kaj vi Kolhamerci, saj niste naši!« Premišljeval sem že večkrat in tudi popraševal, odkod da bi Sesteri posestniki na gornjem koncu Stojne bili dobili ovi priimek, ali nikdo mi ni vedpl dati povoljnpga odgovora. Nedavno pa sem pri pregledovanju raznih starih listin zasledil zgodovinski početek omenjenega priimka. Stari urbarji omenjajo više Stojne obširno zemljišče, sestavljeno iz četirih kmetij pod imenom »Luenecz, Luenicz« *) z dvorom ali gradičem, Ta gradič se v sedemnajslem veku imenuje: »Hoff Tuschilovitscb«. Tusilovič pa je znan kot vojaški poveljnik ali kapitan, ki je zlasti v turških bojih koncem 16. veka se večkrat odlikoval. Najbrž se ,je ta Tusilovič poznejp na impnovanem zeml.jišču >Luenecz« naselil ali pa mu ,je cesar zaradi njegovih zaslug ovo posestvo podaril, kar se ,je v ovi dobi večkrat zgodilo. Mogoče je tudi, da je Tusilovič bil pribeg ali uskok, kakoršnjih se v drugi polovici 16. veka na slov. Štajarskem, zlasti na Ptujskem polju več omenja. Vsekako je zanimivo, da ima prvi posestnik na gornjem koncu Stojne še dandanes domače ime: kapitan in da se ravno v Stonjcih še tudi v sedanjem času nahaja več Vajdov, ki so brezdvomno polomci, katerega srbskega vojvode, mogoče, da ravno omenjenega Tusiloviča. Dne 17. februvarija 1666 je Jurij Friderik Sauer, baron v Kozjaku, gospod Velenjski, Borlski, Šoštanjski itd. kupil od Janeza Kbalhamerja pl. Raunach-a Zabovce, Tibolce in enega podložnika v Pacinjah z gorno, goteni lov in ribičijo v Tibolcih. V dotičnem urbarju naveden je končno tudi »HotT Tuschilovitscb negst ober Staindorf, velcber bey zwolf hundert pifang alles in ainen Stuekh neben ainen lleckb Wiesen beysainben hal«. Po tem takem je v srednjem veku »Luenecz« iinenovano posestvo z gradičem Tusilovič v sedemnajslem veku posedoval Janez Khalhampr, ki je navedpnega leta gradič z zendjiščeni vred prodal Borlskenm grajščaku Sauerju. Ta je zeinljišče proti določenim dohodkom prepustil nekaterim podložnikom, kateri so se po poprpjšnjem lastniku in gospodu Khalhamcrju imenovali »Kolhamerci«. To ime se je ohranilo še do dandanes; domače ime: »kapitan« pa je že tristoletna priča, da je ondi bival in gospodoval svoje dni kapitan in vojvoda Tusilovič, na katerega ime pa je Ijudstvo že pozabilo. M. Slekovec. Smešnica. »Matija<, vpraša kmet hlapca, ko pride iz mesta, »ali me je kdo iskal, kedar me ni bilo doina?« ».Ie, oče«, odvrnp hlapee, »iskal Vas ,je sosed Cepec ter je vprašal, kedaj da bi Vas kje zadel, v jutro ali popoldne«. *) 1441 „. . . akcber vnd wismad des etwan vipr hueben gewesen isst, vnd haisset Luenecz, die gelpgpn sint in dem Traueld vnter Pettaw zwischen Puech vnd Staindort". 1591 „ . . . Hube Luenicz in dem Nidern Traneld zwischpn Staindorf vnd Puch in Pettawer pfarr".