UDK 811.163.6'373.6
Marko Snoj
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
ETIMOLOŠKE DROBTINE 1-5
Prispevek prinaša etimološke rešitve doslej nezadovoljivo ali sploh nepojasnjenih slovenskih besed jbra, šimbas, trnič, usačnica in vintgar.
The article offers etymological solutions for the Slovene words jbra, šimbas, trnič, usačnica and vintgar, for which to date there have been unsatisfactory or missing explanations.
Ključne besede: slovenščina, etimologija, primerjalno jezikoslovje, prevzete besede
Key words: Slovene, etymology, comparative linguistics, loan words
1. Jera
Beseda se slovarsko prvič pojavi šele pri Glonarju (1936: 140), in sicer v zvezi miJa Jei^a »cmerav človek, ki ga vsaka malenkost užalosti«. SSKJ (1. knjiga: 223) navaja zvezo ni^a jei^a s pravopisno različico ni^a Jei^a v pomenu »malodušen, neodločen človek«. Prva misel o izvoru je domneva o deonomizaciji iz osebnega imena Jei^a < nem. Gei^a, kar je hipokoristik od Gei^tr^ud. Tako razlago je imel gotovo v mislih Glonar, saj sicer Jei^a ne bi pisal z veliko začetnico. Eksplicitno jo navaja Keber (1996: 261). Pomenovanja tipov s posebnimi značajskimi lastnostmi so pogosto tvorjena iz osebnih imen davno pozabljenih resničnih arhetipičnih oseb. Apelativ jui^e »nekoliko omejen, neroden človek« je gotovo po nekem Juret^u in pepe »omejen, neroden človek« po nekem Pepet^u. Tudi a^v^š^a ^neumna, nespametna ženska« se razlaga iz hipoko-ristika od E^li^z^a^b^^t^a (Škrabec 1994: 456, Bezlaj 1976: 6), ki je že leta 1354 zapisan kot A^ux^a. Tako je jer^a razložena tudi v prvi izdaji mojega Slovenskega etimološkega slovarja. V drugi, pregledani in dopolnjeni izdaji bi bila poleg te možnosti navedena še naslednja. Jer^a utegne biti postverbal glagola jer^at^i se »tarnati, javkati«, ki ga uporabi Janez Svetokriški v povedi Bo^e/a^n mu je v^'glavo udai^ila, de fe t^aku mozhnu jei^a, de fa^m nevej kaj de^la^, inu g;o^orj, kakor de bi ena nepametna shivina bil (Svetokriški 1707: 114). To je izvorno nedvomno isti glagol kot pri Pleteršniku jär^a^t^i »tarnati«, le da je v njem izveden preglas nekdaj nenaglašenega a za palatalom v e (o pojavu Ramovš 1936: 236 ss.). Glagol je izimenski iz pridevnika j*r < pslov. *järh »silovit, srdit« (Bezlaj 1976: 220). Če je jei^a iz jei^ati, je prvotni pomen samostalnika »tarnanje« in od tod »kdor (neprestano) tarna«, kar se bolj sklada s starejšo Glonarjevo pomensko definicijo kot z mlajšo iz SSKJ. Pri razlagi moti le eno dejstvo. Če je e v jei^ati nastal po preglasu, bi tudi po naglasnem umiku pričakovali, da je odprt, ne pa zaprt kot v jei^a. Rešitev tega problema ni dokončna. Lahko domnevamo vpliv osebnega imena Jera, kar bi razložilo tudi tonem, kot ga navaja SSKJ, ali vpliv nominalnih tvorjenk k tematskim glagolom tipa bara, lega, peka, ki fungirajo kot postverbali.
2.	Šimbas
Beseda je slovarsko izpričana šele v SSKJ (4. knjiga: 1067) in pomeni »meso iz spodnjega dela govejega hrbta«. Njen izvor je nedvomno v frc. echine basse, dobesedno »spodnji del hrbtenice«, kar je prav tako mesarski in kulinarični izraz z enakim pomenom, vprašanje je samo, kako je beseda prišla v slovenščino. V slovenskem ljudskem izrazju namreč ni najti neposrednih francoskih izposojenk. Večina primerov je prevzeta z nemškim posredovanjem, tako je npr. bolj ljudska različica šatg »jed iz stepenih jajc, zavretega vina ali mleka in sladkorja« prek bavarske nemščine prevzeta iz frc. chaudeau < stfrc. chaudel »topla jed« iz chaud »topel«. Posredovanje je izkazano s sloven. t, ki je substitut bavarskega t, ta pa je substitut za frc. d. Neposredno iz frc. je prevzeta bolj knjižna različica šodd. Kako je s šimbasom, ostaja nejasno, saj v nemščini noben meni dostopen slovar ne navaja besede, ki bi bila lahko predloga slovenski. Na nemško posredovanje prepričljivo kaže odpad vzglasnega e-, tako kot v sloven. šalo tka, kar je prek nem. Scha^^ot^t^e prevzeto iz frc. echalote (Kluge 1989: 623).
3.	TrnJč
Cevc navaja trnič z Velike planine in okolice v pomenu »posušen in okrašen kisel sir, ljubezensko darilo« (Cevc 1993: 92). SSKJ ima trnič -iča v pomenu »posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski« (SSKJ V: 182). Trniče so izdelovali planšarji na Veliki planini in jih po koncu pašne sezone v paru podarjali dekletom. Dosedanji poskusi etimološke razlage te endemične vzhodnogorenjske besede ne zadoščajo. Novak (1969: 579) misli na manjšalnico od teuren, ker ima trnič na vrhu izrastek, ki naj bi spominjal na turen. J. Hubschmid v pismu A. Cevcu, skuša trn^^č povezati z zahodnosloven. besedo trnač »bet v pinji, kjer se maslo dela, Käserührer«,1 kar pa stvarno, fonetično in besedotvorno ne ustreza. Cevc (1993: 82) domneva zvezo z gr. xupoq »sir«, ki se iz besedotvornih razlogov in zaradi pomanjkanja vmesnih členov ne zdi verjetna. Podobno je tudi madž. t^ui^o »skuta«.2 Vendar podobnost brez podrobne osvetlitve v etimologiji že davno ni več zadovoljiv argument. Besedo je treba najprej analizirati v okviru možnosti, ki jih ponujata jezik in narečje, v katerem se pojavlja.V gorenjščini se nenaglašena glasovna skupina -v^or-prek -(vjur- reducira v r, npr. gorenjsko strit < stvoriti. Z upoštevanjem te glasovne spremembe lahko ^čizpeljemo iz * tvornič, karje najpreprosteje razložiti kot tvorjenko tipa mJad^^č iz pridevnika * tvoren, izpeljanega iz sirarskega izraza *tvor^t^i »oblikovati sir« < * tvori t^i »delati, oblikovati«. Iz tega glagola je ohranjeno ime orodja sloven. ^or^fJo, t^or^fJo, v 16. st. pri Megiserju t^uor^i^u »coagulum, käßlüpp«, hrv., srb. tvdr-ilo »model za sir«. Skladno s to razlago je ^nič prvotno preprosto »majhen oblikovan sir«.
1	Ta del pisma je objavljen pri Cevcu 1993: 81.
2	EWU: 1563 navaja čagatsko toraq »sir«, gr. besedo pa v nadaljevanju gesla le navrže skupaj z rus. tvorog »skuta«. Podobnost med čagatsko, rusko in grško besedo je sicer očitna, vendar vsaj ruska in grška gotovo nista v medsebojni genetični zvezi. Vprašanje o možni izposoji madžarske besede iz neke turške, sorodne z navedeno čagatsko, te pa iz grške, presega namen tukajšnje obravnave.
Da je zorjeni sir v nasprotju z brezoblično skuto poimenovan po obliki, je znano predvsem iz romanskih jezikov, prim. frc. fromage, it. formaggio < vlat. formäticum s prvotnim pomenom »kar je oblikovano v tvorilu, modelu za sir« iz for^a *»tvorilo, model za sir« (potrjeno v provan. fuorm^o) < »oblika« (Gemillscheg 1928: 445). Glagol * tvori t^i je bil verjetno že praslovanski sirarski izraz, saj je iz podaljšane prevojne stopnje tega korena, znane tudi v ponavljaljnem glagolu *tvar'ati in samostalniku *tvärb, s pripono *-ogh mogoče izvesti rus. t^or^og, t^ar^og, polj. tw^ar^og, češ. t^aroh, bolg. t^ar^og»mohant, skuta, ožemček, sirček« (Vasmer 1958: 85). Iz te slov. besede je na zahodu prevzeto nem. Quark »skuta« (Pfeifer 1995: 1066), iz česar je izpeljano avstr. nem. Quarg;e], prevzeto v sloven. kvärgeJJ »vrsta mehkega sira močnega vonja in ostrega okusa«.
4.	Us acnica
Besedo navaja Pleteršnik (1895: 731) po Zalokarjevem rokopisnem slovarju v pomenu »Mercurialis annua«. Rastlino danes poznamo pod poimenovanjem ggl^ec. Pleteršnik ima po Cafu v enakem pomenu še istopomensko zvezo usäcna zel, Šulek (1879: 426) pa po Freyerju usačnu zele. Usačnico so v ljudski medicini uporabljali kot purga-tiv in diuretik, zato je nedvomno treba izhajati iz pridevnika *usbčbn-h »diuretičen«, izpeljanega iz *usbcati (sq) »urinirati«. Enako pomensko motivacijo zasledimo še v star. hrv. pro^a^c »Mercurialis annua« iz *pro-sbcaYi'»začeti urinirati«, od koder je po paretimološki analizi, pri kateri je -ac razumljen kot sufiks, tvorjeno prosinac in prosu-nac, oboje v pomenu »Mercurialis annua«.
5.	Vintgar
Apelativ, ki je slovarsko izpričan šele v SSKJ (5. knjiga: 441) in ki pomeni »zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji, tesen«, je nedvomno eden tistih, ki izvirajo iz lastnih imen. V Sloveniji sta znani dve pokrajinski imeni s tem elementom: Vintgar pri Bledu in Išk^i Vint^^a^r. Drugi je poimenovan po prvem, ta pa po zaselku Vint^^a^r ob vstopu v tesen. V imenu zaselka je gotovo hišno ime, ki je domnevno istega izvora kot avstr. nem. priimek Win^egger, izpeljan iz apelativa Windegg »vetru izpostavljeno mesto« iz nem. Wind < srvnem. wint in nem. Ecke < srvnem. ecke, egge »ostrina, rob, vogal«.3 Izvajanje iz pomenske podstave »posestnik na vetrovnem vogalu« je vsekakor verjetnejše kot iz pomenske podstave »vinograd«, ki jo za zaselek domneva Glonar (1936: 426). Res so vinsko trto nekdaj obdelovali tudi na Gorenjskem, za kar priča krajevno ime Podvin in ledinsko ime Mogr^dpri Žirovnici (Čop 1991: 63), vendar trta gotovo ni uspevala ob vhodu v sotesko, temveč le na prisojnih legah.
3 O avstr. priimku tako Finsterwalder 1990: 532. Manj verjetno o apelativu Vntgar Bezlaj 1961: 298, ki z rezervo izhaja iz nepotrjene nem. zloženke z Wind »veter« in Gare, Gäre »vretje«.
Literatura
France Bezlaj, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika I. Ljubljana: Mladinska knjiga.
— 1961: Slovenska vodna imena II. Ljubljana: SAZU.
Anton Cevc, 1993: Velika planina, Življenje, delo in izročilo pastirjev. Tretja, dopolnjena izdaja. Ljubljana: samozaložba.
Dušan Čop, 1991: Imenoslovje jeseniške občine. Jeklo in ljudje 6. 61-71.
EWU: Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen. Budapest: Akademiai Kiado.
Karl Finsterwalder, 1990: Tiroler Familiennamenkunde, Sprach- und Kulturgeschichte von Personen-, Familien- und Hofnamen. Innsbruck: Wagner.
Ernst Gamillscheg, 1928: Etymologisches Wörterbuch der französischen Sprache. Heidelberg: Carl Winter's Universitätsbuchhandlung.
Joža Glonar, 1936: Slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Umetniška propaganda.
Friedrich Kluge, 1989: Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache 22. Auflage unter Mithilfe von M. Bürgisser und B. Gregor völlig neu bearbeitet von E. Seebold. Berlin-New York: Walter de Gruyter.
Janez Svetokriški, 1707: SACRUM PROMPTUARIUM SINGULIS PER TOTUM ANNUM DOMINICIS PRAEDICABILE, Ab Admond, V. P. F. JOANNE BAPTISTA a S. Cruce Vippacenni, Slavo compofitum Idiomate, PARS QUINTA. Labaci.
Janez Keber, 1996: Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem. Druga, dopolnjena izdaja. Celje: Mohorjeva družba.
Vilko Novak, 1969: Über die Milchwirtschaft bei den Völkern Jugoslawiens. Viehwirtshaft und Hirtenleben. Budapest: Akademiai Kiado.
Tomaž Petauer, 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Wolfgang Pfeifer, 1995: Etymologisches Wörterbuch des Deutschen. 2. izdaja. München: Deutscher Taschenbuch Verlag.
Maks Pleteršnik, 1895: Slovensko-nemški slovar II. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Fran Ramovš, 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba.
Stanislav Škrabec, 1994: Jezikoslovna dela I. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.
Bogoslav Šulek, 1879: Jugoslavenski imenik bilja. Zagreb: JAZU.
Max Vasmer, 1958: Russisches etymologisches Wörterbuch III. Heidelberg: Carl Winter Universitätverlag.
Summary
The authors offers another plausible etymological solution for Sln. jera, known only in the phrase nil^a jet^a 'whimpering, despondent person', which has until now been thought to be derived from the personal name Jera. The word might be a deverbative from the verb jerati 'to lament' (attested in Janez Svetokriski's writing), which is derived from jar^a^ti 'to lament' after the assimilation of the unstressed jai- > je- .
The butcher's term šimbas 'the meat of the lower part of the cow's back' is without a doubt borrowed from Fr. echine basse, literally 'lower part of spine', but the path from French to Slovene remains unclear, as there is no corresponding word or phrase in German, which is usually an intermediary for French words.
The Eastern Upper Carniolan endemic word ^nc 'boiled, hand-pressed and dried cheese with ornamentation', comes, after the Upper Carniolan reduction of the cluster -vor- > -r-, from * ^\oornič, which is derived via the adjective from the cheese-making technical term * tvoriti 'to mold cheese', known particularly in the name of the tool *tvoridlo 'cheese mold'.
Dialectal usačnica 'Mercurialis annua' is a univerbization of usačna zel, which contains an
adjective derived from the verb *ushcati (sq) "mingerd. In folk medicine the plant was used as a purgative and diuretic, evidenced also by arch. Cro. prosac "Mercurialis a^n^a' from *pro-shcati "to begin urinating'.
The geographic term iint^ar "very narrow (river) valley with steep slopes, gorge' comes from the name of the hamlet Vinegar at the entrance to the gorge Vinegar near Bled. This is originally an oikonym, etymologically identical to the Austr. Germ. last name Windeg^er, which is derived from the common noun Windegg "windy place', a compound word from Germ. Wind < OGerm. wint and Germ. Ec^k^e < MGerm. ecke, e^ge "sharp edge, edge, corner'