Št 101. V Gorici, v sredo dne 20. decembra 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoMne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lota vred po posti pre-joinana ali v norici na Joni pošiljana: vso loto .......13 K -JO h. ali j;H. G-UO pol lota......K » li() » » » 3-30 četrt luta.......3 » 40 » » » ,Wft Posamično .številke stanejo 10 vin. Naročnino sprrjema upravnistvo v Gosposki ulici tcv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrŠček vsak dan od S. uri' zjutraj do 6. v.vetvr; ob lu-deljah pa od 8. do 12. uro. Na naročila brez doposlane na roCnine se ne oziramo. , .„tt Oglasi in poslanice se rauunijo po petit-vrstah čo tiskano 1 -krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaki* vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke po prostorti — Kuklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v „ tiskarni. naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravnistvo. _ , »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. bahom useučilišče, Slovencem škofa. Kakorhitro je zatisnil oči goriški nadškof Jordan, se je začelo ugibati: Kdo mu bo naslednik? Ugibalo se je semintje: Nagi, Flapp, Mahnič. »Prst božji* je kazal z Dunaja j skoro vedno le v Trst, le včasih so ga malce premaknili proti Poreču in Krku. Nagi je bil tudi na Dunaju, brez dvoma glede stolice nadškofa in kneza v Gorici. Trdilo se je že kar za gotovo, da je »prst božji« ostal nad njim ter da kaže le nanj. Ali nenadoma je prišel preobrat. Vroča želja Lahov je, da bi dobili svoje vseučilišče v Trst, in znano je, da namestnik princ Hohenlohe se je ;zrekel že oči to in odkrito za ta laški po-stulat. Zadnjič smo razložili, da ni bilo v laškem vseučiliškem vprašanju zadostnega odpora od jugoslovanske strani, zgodilo se je celo, da so se v dalmatinskem deželnem zboru očitno izrekli za laško vseučilišče v Trstu. T o je bila močna voda na Hohenlohe j ev mlin. Ko so se v baš odgodenem državno-zborskem zasedanju hoteli zopet oglasiti laški poslanci s svojima znanima predlogoma glede laške pravne fakultete v Trstu in glede pripoznaaja študij z vseučilišč v Italiji, je zadela v srce vsepravomislečeJugoslovane vestiz parlamenta, da so Lahi umaknili svoja nujna predloga, ker je vlada opustila Roveret ter se začne pogajati glede druge rešitve vseučiliškega vprašanja s tržaško občino; kar se tiče pripoznanja študij iz Italije, pa stori vse potrebno naučno ministerstvo. To je bila strela z jasnega neba. Posredoval je pri tem med osrednjo vlado in laškimi poslanci t r- žaški n amestnik princ Hohenlohe. In posredoval je uspešno. — Lahek mu je bil račun. Z gotovostjo je smel šteti, da dalmatinski poslanci se ne upro tej laški zahtevi, ker pač ne bodo imeli v eni in isti reči dveh mnenj: eno v Zadru;drugo na Dunaju. Ker pa so ti poslanci po večini v *le-pem klubu«:, nad katerim vlada dr. Ivan ŠusterŠiČ, sorodnik sv. Duha, s svojim dresiranim hofratom Šukljejem, je^ bilo pač treba malce pobrigati se tudi za to gospodo. To gospodo vlada dobro pozna. Če jej da par tisoč svitlih kronic za kako gnilo gospodarsko organizacijo, pa stori za vlado, kar hoče; če pa jej ugodi celo malo više, potem pa je ta lepi klub četica onemelih in slepih, ta lepi klub ne vidi nič ne sliši nič kot bil bi mrtva stvar, kadar se dvigajo drugi proti vladi; stori vse, kar hoče ta skrbna naša dunajska mati. Hohenlohe je bil, kakor smo rekli, na Dunaju, in pogajal se je; pogajal uspešno. Napravljena ]e kupčija: »prst božji« je začel kazati na — Gorico. Takoj ko se je vrnil Hohenlohe z Dunaja, je bil poklican k njemu dr. So-dej, kanonik in stolni župnik v Gorici, nekdaj dvorni kaplan. Začelo se je govoriti: dr. Sede j bo škof v Gorici. Od takrat dalje kaže »prst božji« dosledno le na Gorico, kakor ga je naravnal namestnik, in »Primorski List« je zadnjič samozavestno vskliknil, da se zgodi v par dneh >volja Vsega-mogočnega«! Zajedno je pisal »Slovenec o laškem vseučiliškem vprašanju strašno hladno. Ko se je tepel za slovenski zapisnik v kranjskem deželnem zboru, je bil od svete jeze in narodnega navdušenja rdeč kakor puran - sedaj pa kar nakrat pri jedni najvažnejših rečij hladen kot grob. Druge reči je mešal vmes, odvzeti pa je hotel ves tisti utis, katerega je napravila na vse misleče pri- morske Slovane vest z Dunaja, da dobijo Lahi vseučilišče v Trst. To je bilo dobro preračunjeno. Hohenlohe ni bil z a m a n na Dunaju. »Slovenec« pa tudi ne poje zastonj slave Gautschu po svojih predalih. Hm, kaj je končno, če dobijo Lahi vseučilišče v Trst ¦ če pa dobimo Slovenci nadškofa v GorlGO, in sicer nadškofa prav po željah klerikalcev! Coup bi bil narejen, in rezultat: Lahi vseučilišče, Slovenci pa škofa! Po ceni pridejo do visoke šole, * V Gorici se vzdržuje vest, da postane nadškof dr. Sedej. Ko pišemo te vrste, imenovanje še ni razglašeno, ali govori pa se, da se utegne zgoditi vsak trenotek, pred prazniki gotovo. Namestnik je že dobil priznanje za svoje uspešno posredovanje, ker je imenovan cesarjevim tajnim svetnikom. Sedaj pride drugo: slovenski nadškof, potem pa — laško vseučilišče v Trstu. Po sedanjem položaju smemo soditi, da bodo te kombinacije trdno držale. In če bodo, bomo morali v kratkem zopet konstatovati, da se drži osrednja vlada trdno gesla: Slovencem po neumne vanje, Lahom pros veto! „Glas z Goriškega". V 280. številki je priobčil »Slovenec" dopis iz Gorice (V) pod gorenjim naslovom, in sicer kar na prvem mestu. Pravi: »Slovenska ljudska stranka" — je dejstvo. — To je važen in znamenit dogodek v slovenski narodni organizaciji. Glas, da se je na velikem in impozantnem shodu zaupnikov katoliško-narodue stranke osnovala vse slovensko ljudstvo obsegajoča stranka, je povzročil povsod zadovoljnost in veselje ter upanje na boljšo prikodnjost slovenskega naroda. Le liberalce je ta novica zadela kakor strela z neba, da so izpočetka kar onemeli. Da je res tako, kaže njihovo sedanje pisar-jenje. Tukajšnja »Soča" je vsa iz sebe. Iteva žlobudra kakor stara pijana baba. V svoji 98. številki je prinesla eno celo kolono navadnih liberalnih prismojenih psovk proti »Slovenski ljudski stranki". (Glejte, glejte! T»ko sila važen dogodek! Ali čudno, da se niti »Gorica'' niti »Prim. list" kar nič ne menita za „ Slovensko ljudsko stranko". Glas o njej je po v sodi provzročii zadovoljnost — pravi »dopisnik". Kje pa je ta povsod i? Na Goriškem ne more biti, ker po »Gorici" in „Prim. listu" prav nič ne vriskajo veselja. Dopisnik bi storil boljše, da ošteje goriške klerikalce, ker tako prezirajo ljubljanske šenkluvške bogove, nego da trdi, da je ta vest zadela liberalce, kakor strela z neba. I Čemu pa? Zategadel, ker si je stranka izbrala drugo obleko?Zategadel če si „kupi" kak lump novo obleko, je še vedno star lump, obleka ga ne naredi drugega — klerikalcev tudi nič ni spremenil plašč Slov. ljudske stranke. Zato ostane ta »dogodek" znamenit in važen le pri prismo-jencu, ki je pisul to v »Slovencu". — Ker smo »premembo" seveda tudi mi naznanili, pa britko ironizirali, pravi »dopisnik", da je »Soča" vsa iz sebe, da žlobudra ter da je prinesla celo kopo psovk. Stara manira klerikalcev — kedar nimajo nič pametnega povedati.) Potem: »Soča" pravi med drugim, da je Šu-steršič bil nemški burš in da je še vedno star nemškutar, ker — pozor! — ker se baje sin njegovega brata piše Heinrich Schusterschitz! Komur to ne gre v glavo, ne more biti liberalec. (Ta »Sočin" Heimich Schusterschitz" je res izborna iznajdba. Heinricha Schuster-schitza niti ni. In ko bi bil, kdo more biti odgovoren za sorodstvo? Taka logika bi utegnila postati nevarna liberalcem. Ured. »Slovenca"). — (Tako! Šusteršič je bil nemški burš, to stoji; stoji tudi, da je nemškutar, saj nem-škntari v svoji družini in je nemškutarsko vzgojen. Seveda nemškutar ni zato, ker se piše sin njegovega brata Schusterschitz. Tega „uzrokau pa tudi mi nismo nikjer izrekli, marveč smo pisali: »Kakor je stal na čelu Grof Moiite Cristo. Ilapisal fllexandre Damas. (Dalje.) ..Smejali se mi bodete, Valentina, toda odkar poznam tega moža, imam absurdno idejo, da pride vse, kar doživim dobrega, od njega. Porečete, da sem živel trideset let, ne da bi rabil tega pokrovitelja, ali ni res? A vendar poslušajte na primer to: za soboto me je povabil k obedu ; to pri prijateljstvu, ki vlada med nama, ni nič posebnega, ali ni res? A kaj sem izvedel pozneje? K obedu so povabljeni tudi vaši stariši. Spoznam jih, seznanim se z njimi, in kdo ve, kaj iz tega lahko nastane? Vse to je navidezno le priprost slučaj; toda jaz vidim v tem nekaj, kar vzbuja moje strmenje; iz tega črpam zaupanje, kateremu se čudim sam. Mislim, da me hoče grof, ta posebni mož, ki izve vse, seznaniti z gospodom in gospo VUlefort, in večkrat, te vam prisegam, sem že poskušal citati v njegovih očeh, če ve za mojo ljubezen." „Moi ljubi prijatelj," pravi Valentina, rsmatrala bi vas za vizijonarja. in se resnično bala vaših očij, če bi govorili vedno tako. Kako? V tem dogodku vidite vi več nego slučaj? Premislite vendar! Moj oče, ki ne gre nikdar nikamor, je odbil gospej Villefort vsaj desetkrat prošnjo, da bi sprejel to povabilo, dočim ona baš nasprotno koprni po tem, da bi spoznala opravo tega izvanrednega naboba ter ga videla kot gostitelja; in končno je z velikim trudom dosegla, da j* bode spremljal. Ne, ne, verjemite mi, Maksimilijan, kar se tiče vas, nimam pričakovati na tem svetu y,moči od nikogar razim od svojega ubogega deda, ki je mrtvo truplo, in opore od nikogar razim svoje matere, ki je senca." »Čutim, da imate prav, Valentina, in da je razum na vaši strani," pravi Maksimilijan ; »toda vaš nežni glas, ki ima sicer na me tako velik vpliv, me danes ne prepriča/ rPrav tako kakor tudi vaš ne mene," odvrne Valentina, „in priznam vam, če mi nimate navesti nobenega drugega slučaja, da..." »Imam ga," odvrne Maksimilijan obotavljajo; »toda priznati moram saineinn sebi, da dokazuje še manj kakor prvi." ^Tem slabše," odvrne Valentina smehljaje. »In vendar ni za me nič manjšega pomenu in nič manj prepričevaleu,'* nadaljuje Morrel. »Kot človek navdiha in čuta, ki sem bil tekom desetih let vojaške službe večkrat dolžan hvaležnost za rešitev življenja jednemu onih notranjih bliskov, ki so mi pokazali kraj, kjer bom zmagal, notranjemu glasu, ki mi je povedal, naj se prav tako in ne drugače pomikam naprej in nazaj, da zleti sovražna kroglja mimo mene." »Ljubi Maksimilijan, zakaj nočete pripisovati tudi mojim molitvam nekoliko zasluge za to, da so vam prizanašale kroglje? Če ste tam zunaj, ne molim k Bogu in svoji materi za se, ampak samo za vas." „Da, odkar se poznava," odvrne Morrel smehljaje; »toda predno sva se poznala, Valentina ?"* »No, ko mi nečete ničesar dolgovati, preidite k svojemu drugemu dokazu, o katerem ste rekli sami, da ni zadosten." »Torej poglejte skozi špranje in oglejte si tamkaj pri drevesu novega konja, na katerem sem prijezdil." »O, krasna žival !u vsklikne Valentina. »Zakaj ga niste pripeljali bližje, pogovarjala bi se z njim, in razumel bi me." »To je res zelo krasna in dragocena žival," pravi Maksimilijan. „ Torej znano vara je, da je moje premoženje majhno, Valentina, in da sem jaz človek, kakoršnega imenujejo ljudje razumnega. Pri nekem konjskem trgovcu sem videl tega kras- nega Medeaha, kakor ga imenujem. Vprašal sem za ceno, zahteval je štiritisočpetsto frankov; kakor si lahko mislite, sem se mu moral odreči, žalosten sem zapustil trgovca, da, priznam vam, da z zelo težkim srcem, kajti konj me je gledal tako ljubeznivo, se mi dobrikal s svojo glavo ter proizvajal pod menoj najlepše iti najkoketnejše skoke. Isti večer sem imel doma nekaj prijateljev, gospoda Chateau-Renauda, gospoda Debrava in še pet ali šest drugih, katerih ne poznate niti po imenu. Predlagali so, da bi igrali. Jaz ne igram nikdar, ker nisem dovolj bogat, da bi smel izgubljati, in ne tako reven, da bi si moral želeti dobička. Toda ker je bilo to na mojem domu, si lahko mislite, da nisem mogel storiti drugega ter sem poslal po karte. »Ko sedemo okoli mize, pride grof, sede, hi pričnemo igrati. In jaz sem dobil pettisoč frankov. Ločili smo se o polnoči. Nisem se mogel premagovati, vzel sem kabjiolet ter se peljal k svojemu konjskemu trgovcu. Čisto brez sape sem pozvonil ; mož, ki mi je odprl, me je moral smatrati za blaznega. Planil sem proti vratom, vodečim na dvorišče. Hitel sem v hlev in. pogledal k jaslim. O sreča! Medeafa je zobal svoj oves. Pograbil sem sedlo, sam osedlal žival in vzel brzde, Medeah si je dovolil vse to na najgracioznejši način. Nato sem dal omamljenemu trgovcu štiritisočpeTsto frankov, zasedel konja, odbežal kakor blisk ter jezdil vso noč uo Elizejskih Poljih. In zdaj čujte ! V grofovih sobah sem videl luč; zdelo se mi je celo, da vidim za zastori pri oknu njegovo senco. In prisegel bi, Valentina, da je grof vedel, da želim tega konja, in je izgubljal nalašč, da si ga lahko kupim." »Moj dobri Maksimilijan," pravi Valentina, »vi ste pre-fantastični, resnično... Vi me ne bodete dolgo ljubili... Moža, ki je tako poetičen, se ne more navezati za dolgo časa na tako |jeduostavno ljubezen, kakor $e najina... Toda, veliki Bog, kličejo me, ali slišite?". katoliSko-narodne stranke dr. Šusteršič, tako stoji sedaj na četa „novi" stranki. Riba pri glavi smrdi, ta „nova" stranka tudi, kajti na-čeluje ji dr. Šusteršič, ki ni ne za slovenstvo ne za ljudstvo, ker je breznaroden, kakor pač mora biti vsak klerikalec, ki se je učil pri Misiji, da je narodnost paganstvo. Pa že tudi po svoji rodbini in odgoji je nemško nadah-njen. Saj je bil tudi nemški burš in v svoji rodbini govori nemško. Potem pa naj bo načelnik slovenske stranke. Kako je vsa Šuster-šičeva rodbina nemška, vemo tudi iz tega slučaja, da njegov bralki je finančni svetnik, ima nemško družino, isjegov sin se piše Hein-rich Sehusterschitz!" (Glejte! To je pa čisto nekaj drugega! __.—= Kar se tiče_Heinricha, ima pa »Slovenec" prav. Tega ni. Šele sedaj smo videli, da smo zapisali namesto Friedrich Heinricb. Lapsus calami! Sin ŠusterŠičevega brata se piše Frififlrich Sehusterschitz. ^Slovenec" naj si blagovoli naročiti konecletno izvestje goriškega gimnazija lanskega šolskega leta, tam dobi na strani 34, to ime.) - Dalje: „Sicer pa liberalci niso le zlobni in neumni, ampak tudi prave izdajice, ne samo na Kranjskem, ampak tudi pri nas. — „Sdča" pravi, da je bilo smešno, kako se je Šuster-šič boril za slovenski zapisnik v kranjskem deželnem zboru. Liberalcem se zdi smešno, če se kdo bori za slovenske pravice in če jih doseže, to je za liberalce smešno — ker so plačane izdajice". (Strašno lepo povedano! Izdajice smo. Liberalcem se zdi smešno, kako se je boril Šusteršič za slovenski zapisnik. Seveda potem smo res izdajice. Ali čujte, kaj je pisala »Soča«! Tako-le: »Smešno je bilo, kako se je „boril" za slovenski zapisnik v kranjskem deželnem zbora! Seveda je v principu tak boj potreben in umesten, ali biti ga mora kdo drugi, ne Johann Šusteršič, M bi bil dandanašnji dan hud nemškutar, če ga niso slučajno vrgli na politična tla ultraraontanske stranke. V zbornici se je boril za slovenščino — doma je pa tolkel nemščino." To je pa zopet kaj drugega! Potrdili smo torej, daje tak boj potreben in umesten, ali ne sme ga bojevati star nemškutar Šusteršič, ker je tak boj le zlorabljal v posebne vrste obstrukcijo, kakoršno je uganjal v dež. zboru kranjskem. Trgati stavke iz člankov ter jim dajati z opuščanjem dopolnilnih stavkov drug pomen, to ni pošteno pri nas, tako »poštenost" poznajo le Lignorijanei. Namen posvečuje sredstva. Namen je nizek, tudi sredstva torej ne morejo biti d^ga nego podlost in laž. — Tudi o plačanih izdajicah govori ^Slovencev" pobožnjak, češ, rečem ti, da mi ne porečeš — kajti klerikalci se res dajo p o dk u p av a t i od vlade, ter so plačane izdajice. To se je že večkrat dokazalo.) Reva izreka potem Željo, da bi se osnoval na Goriškem pododbor »Slov. ljudske stranke", v kateri morajo biti organizirani vsi Slovenci! Saperlot! Ta „«1" ni napačen! KoneČno, ko mu že sape zmanjkuje, da bi povedal še kaj „kroftnega", zahteva od nas, naj odgovorimo na članek v „Gorici". „Hotel Union-Hotel Sudbahn", češ, da vsa javnost pričakuje, kakšen bo odgovor. Odgovor pravi, da je „Soča" obljubila, pa ga »pozabila"! Lažnjivec! Naj pogleda malce v št. 97. „Soče", tam že dobi zadosti označen oni članek v „Gorici". Obljubili pa nismo nika-kega odgovora, rekli smo le, da utegne priti. Pač se nam ne zdi vredno prerekati se s klerikalci o rečeh, katere smo že opeto-vano postavili v pravo luč, povemo, vendar, da utegnemo še kaj reči. Pribijemo to : »Slovenec* je opuščal, dokler Bi Sili hotel ^lWSi^T"lp|^'":raako opazko b hotelu „Siidbahn", ter je preziral goriške klerikalce, ko so uprizarjali nečuveno gonjo proti temu hotelu in proti „Jelenu% sedaj pa, ko stoji hotel Union, pa je stopil v vrsto goriških fa-lotov. Podle dušo so se našle — bi ^rednjaki so plačani, ker so šil klerikalcem na roko pri njihovem podjetju. Stara resnica je: Če klerikalcu kje pomagaš, škoduješ sam sebi! Pika. Domače in razne nouice. Volitve i »Trgovsko in obrtno zbornico" so dovršene. Do 11. t. m. so morale biti odposlane glasovnice potom glavarstev, 18. t. m. pa je bila konečna volitev v trgovskem, 19. v obrtnem odseku. To so le dopolnilne volitve in voliti je bilo treba 12 zastopnikov namreč: Trgovski odsek: 2 kategorija A. (nad 100 K), 2 kategorija B (od 8—100 K). Obrtni odsek: 3kategorija A (nad 200 K), 2 kategorija B (od 150—200 K), 3 kategorija C (od 8-60 K). Pred 14 dnevi smo povedali v posebnem članku, kako izzivajoče in brezobzirno je postopala c. kr. volilna komisija z nami Slovenci ! Danes moramo še dostaviti, da je ta, komisija proglasila v vseh petih kategorijah italijanske kandidate, dasl smo Slovenci zmagali v štirih kategorijah z devetimi kandidati. Slovenski kandidatje so zmagali v ponedeljek v obeh trgovskih kategorijah, in sicer v A s 13 in 14 glasovi, v B z okroglo 330 proti 133, — v o b r t n i h B s 36 proti 35, v C pa z okroglo 330 proti 137. Vkljub tej večini — v dveh kategorijah celo skoro trikratni večini! — pa so proglašeni izvoljenimi laški kandidatje, ker večina slovenskih glasovnic ni bila podpisana! Volilni razpis, ki je obsegal vse važne določbe o načinu volitve,^ ni zahteval podpisanih glasovnic, ki so bile vrhu tega tiskane tako, da niso zahtevale podpisa. — Ites je, da zakon zahteva podpis. Toda čujte! Ta zakon, na podlagi katerega so bile volitve razpisane in se je volilce nanj opozorilo, je bil v volilnem razpisu napačno naveden 1 Citova-nega zakona ni! In na podlagi tega zakona, ki ga ni, je bila volitev razpisana in izvršena! I Vse glasovnice, ki morajo biti podpi- sane, nosijo tudi označilo, kam tiče podpis, — in dostavek, da brez podpisa je glasovnica neveljavna! Tako važna določba, od katere je .zavisna veljavnost ali neveljavnost, je pač tako važen in bitstven del volilnega razpisa, da brez tega je razpis ničev! — Da bomo Slovenci protestovali na sijajne načine proti takemu ravnauju, je naravno — in kdor je to zakrivil, bo tudi čutil nejevoljo slovenskega ljudstva. Boj proti taki brezobraznosti je neizogiben in se izvede do skrajnosti! O tej volitvi bomo še govorili! Za danf >• moramo le toplo zahvaliti slovenske volilce v celi deželi in one rodoljube, ki so pripomogli do tolikega uspeha! Nasprotni nam komisiji je imponovala kompaktnost tolike množice slovenskih glasov in nič ni vesela sramotne izvolitve laških kandidatov! Večina v 4 kategorijah je izvolila O slovenskih mož, — tega dejstva tudi c. kr. vlada ne sme prezreti! In proti volji večine so vsled formalnega pogreška proglašeni '.<-ndidati manjšine. Proti takemu škandalu ?i«;ra slediti odpor vsega naroda, in bo tudi sledil. Volilei! Vi ste pokazali vsomu svetu, da ste tukaj v večini in da zahtevate primerno zastopstvo v tej zbornici. Čast in hvala Vam! Kdo |e llltii(l? -- Poslanec PlanU;. j« omenil v svojem govoru v poslanski zburuici tudi znano afero z župnikom Bercetom iz Sore. Povedal je, kako ga preganja ljubljanski škof, ker je spravljiv in miroljuben človek. To pa ni bilo všeč dr. Žlindri, ki je zakričal: HLurap je, in takega branite, sramujte se!" Plantan: „ Sramujte se, ker miroljubnega človeka tako sumničite l" Šusteršič: „Lump je, lump!" Malik: „Vi, dr. Žlindra, saj vi ste sam 1 o p x> v (Gauner)!" Plantan: „Le pod zaščito imunitete morete reči, da je župnik lump". Šusteršič: »Največji lumpje v celi Kranjski". Resel (dr. Šusteršiču): „P o d 1 a duša!" Plantan (Šusteršiču): „Prei/0vemvam z menoj govoriti". — Dr. Šusteršič je torej pital vsega spoštovanja vrednega duhovnika v poslanski zbornici z lumpom. Kdor izmed duhovnikov ni priganjač v črni politiki ter ne zlorablja vere in cerkve v umazane Šusterši-čeve namene, ta je po nazorih dr. Žlindre — lump! Seveda le po njegovih nazorih, ker razsodni ljudje iščejo lumpe drugje. Šusteršič je metal pušice na župnika Berceta, pušice pa so padale nazaj nanj — in pri tej priliki se je culo zopet, kakšno mnenje imajo v poslanski zbornici o dr. Šusteršiču. Šusteršiču je gotovo neljubo, da se je culo zopet to mnenje; tega ni nameraval doseči s svojimi medklici! Najznačilnejše za Šusteršiča pa je, da je lepo molčal, ko ga je nagnal Malik z „Gaurserjem" in Resel s »podlo dušo"! Vedno bolj se spoznava moža! Natakar pri „treh kroaals" je prišel v ponedeljek čez cesto v tobakarno v Gosposki ulici ter povodom neke nesreče, ki se je tam zgodila, zabavljal Slovencem, da jih ne more videti, da rajši vidi hudiča itd. — „HoteI 3 krono" je dandauašnji pribežališče slovenskih klerikalcev; vsi duhovniki hodyo tje. Natakar pa, glejte, vidi rajši hudiča, kakor n. pr. slovenskega duhovnika. Lepa je ta! Prav jim je, kaj pa iščejo pri tujcih!! — Drugim Slovencem, ki se tudi zatekajo tje, priporočamo „3 K" kar mjtopleje, in jim želimo, da jim pove natakar še kako tako ljubeznivost. Tiščite 8l IIOS1 —- „Gorica" poroča v dopisu iz Sv. Lucije ob Soči o mostu čez Idrijco, ki so je deloma podrl. Piše: »Liki strahopetnemu bosopetnežu, ko mu odpove fizika, pa napolni nerad svoje hlače -— spustil je tudi novi most neprebavljivo tvarino v mi-motekočo Idriico".... Straniščarji! In taki ljudje hočejo še druge učiti bontona?! Fej! Obrišimo pero! Avtomobil se je prevrnil v nedeljo popoludne na Fr. Jos. Tekališču, in sicer je zadel v voziček na cesti in na to v cestni kamen. Trgovec Jos. Boštjančič iz Tržaške ulice je peljal na vozičku sodček vina v družbi z dečkom A. Loreninom. Pred starim pokopališčem mu je pridrdrnl nasproti z vso naglostjo avtomobil predilnice iz Zdravščine; v njem sta bila poleg chauffetuja tudi dr. Thomn in Iv. Moser. Ko je videl Boštjanč č, da je neizogibno, da tičijo skup, je skočil na kr«.., za pešce, na to je res avtomobil trčil v voziček in kamen tor se prevrnil. Poškodovani so vsi trije: dr. Thoma na glavi, chauffeur na rokah, Moser na nogah. Vsi so se šli zdravit. Avtomobil sta odpeljala dva konja. Pri Sv. Luciji so zgradili nov most čez Idrijico na postajo. Ta most se je deloma podrl; luknja je velika okoli 8 m. Bralno pevsko društvo .Ladlja" v Devlnu bo imelo v nedeljo dne 24« decembra ob 3, uri popol. v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 6 članov odbora. 7. Volitev 2 pregledovalcev računov. 8. Vpisovanje novih udov. 9. Raznoterosti. Dogodki V Ricmanjilt. — Iz Ricmanj: V zadnjih 14 dneh smo imeli tu kar tri civilne pogrebe. Umrli sta dve ženski in en moški. Ena ženska je bila iz ugledne rodbine Bron-kove. Umrli možak pa je bil dolgoleten cerkven pevec. Vse tri pogrebe je vodil naš župan Ivan Berdon, a udelex*jajebila vsakokrat jako velika. Doslej smo imeli vsega skupaj, odkar trajalo pri nas nenavadne razmere, 60 civilnih pogrebov. »Gorica" io „Sl0Venec" sta dobila v včerajšnjem »Slovenskem Narodu" krepak odgovor, ki sta ga pričakovala v »Soči" na znane lumparije. — No, ker že mora biti odgovor, -ga zdaj imajo. Ostalo dobe" v prihodnji »Soči". O poskusnem Samomoru gčne Olge Križni-čeve iz Kanala pod lopo y »hotelu 3 K" v Gorici, kjer je použila precejšnjo množino karbolne kisline, se ugibajo najrazličnejše reči ter se govori to in ono. Naprošeni smo obja- „0 Valentina," pravi Maksimilijan skozi malo špranjo | jeden sam teh čutov na zunaj popolnoma jasno izražal notra- pregraje, „dajte mi svoj najljubkejši prst, da ga poljubim. ^Maksimilijan, dogovorila sva se, da si hočeva biti samo! dva glasa, dve senci!" I „Kakor hočete, Valentina." »Ali bodete srečni, če storim to, kar ste rekli?" „Ah, da!" Valentina stopi na klop in ne pomoli samo svojega prstka skozi špranjo, ampak mu ponudi celo roko čez ograjo. Maksimilijan vsklikne radosti, zgrabi to oboževano roko in pritisne na njo svoje vroče ustnice; toda takoj Se izmuzne mala roka iz njegove, in mladi mož čuje Valentino, kako hitro odbeži, morda pod vplivom tega, kar je pravkar čutila. KONEC TRETJEGA DELA. I , Gospod Noirtier de Villefort* Ko je odšla gospa Danglars, se je med pogovorom, ki smo ga opisali* v zadnjem poglavju prejšnjega dela, zgodilo v hiši gospoda Villeforta tole. nje življenje tega nepremičnega kipa, in njegov pogled je bil jednak onemu daljnemu sijaju luči, ki kaže ponoči zašlemu popotniku, da v tem molku in v tej temi še prebiva živo bitje. Tudi se je koncentrirala vsa duševna moč s svojim delovanjem v temne, pod črnimi obrvmi ležeče oči gospoda Villeforta, ki so mu padali na ramena gosti, srebrno beli lasje, kakor se dogaja to vedno, če okrepi jeden človekov organ na škodo drugega. Premikanje roke, glas jezika, gibanje telesa, to je manjkalo, a vse je nadomestovalo to silno oko; z očmi je zapovedoval, pretil, se zahvaljeval, bil je mrtvo truplo z živimi očmi, in večkrat ni bilo nič strašnejšega kakor ta marmornat obraz, če se je na njem unela jeza ali je zažarelo veselje. Samo tri osebe* so razumele jezik ubogega hromca: Villefort, Valentina in stari sluga, katerega smo pravkar omenili. Ker pa je obiskal Villefort svojega očeta le zelo redkokrat in pravzaprav le prisiljen; ker mu, če ga je videl, ni hotel s tem, da ga je razumel, delati veselja, je bila vsa starčeva sreča njegova vnukinja, in požrtvovalnost, ljubezen in potrpežljivost so pri-vedle Valentino do tega, da je čitala iz pogledov gospoda No-Gospod Villefort gre s svojo soprogo k svojemu očetu;' irtierja vse njegove misli in želje. Temu nememu in vsem dru- kje je bila Valentina, je čit^Mju znano. gim nerazumljivemu jeziku je odgovarjala z gtoo-u, lizijogno- Ko pozdravita starca \^ pošljeta iz sobe Barroisa, starega mijo in dušo tako, da so se med to mlado, cvetočo deklico in slugo, ki je služil gospodu Noirtierju že petindvajset let, se- ] med tem starcem, ki ni pomenil za svet ničesar več, vršili ži- deta vsak na jedno stran poleg njega. Gospod Villefort je sedel v velikem naslonjaču na kolesih, v katerega so ga vsak dan zjutraj posadili ter ga zvečer spet dvignili iz njega, in imel pred seboj veliko zrcalo, v katerem je videl, nepremičen, kakor je bil, celo sobo in takoj zagledal vsakega, kdor je vstopil ali odbajal; dasi otrpel nalik mrtvemu truplu, je zagledal z razumnimi, živahnimi očmi svoja otroka, katerih slovesni pozdrav mu je naznanjal kak posebno važen in nepričakovan pogovor. r Sluh in vid sta bila edina čuta, ki sta, kakor dve iskri oživljala truplo, ki je že za tri četrtine zapadlo grobu; tudi je vahni pogovori. Ta postava, ki je že skoro razpadla v prah, je imela v sebi še neizmerno mnogo znanja, nezaslišano zmožnost; soditi in tako močno voljo, kakor je le kdaj prebivala v premičnem telesu. Valentina je rešila nalogo, spoznavati starčeve misli, in tako je z zelo redkimi izjemami čisto natanko uganila želje te živeče duše ali potrebe tega skoro neobčutljivega telesa. Sluga, ki je služil svojemu gospodu, kakor smo rekli, že celih petindvajset let, je poz»il njegove želje, potrebe in navade tako natanko, da mu je bilo le redkokrat treba kaj ukazovati. Ker Villefortu ni bilo treba niti Valentinine niti Barroi-sove pomoči, da se je pogovarjal s svojim očetom — kajti natančno je vedel, kako se je mogoče z njim sporazumeti, in le ker mu je presedalo ali ker mu je bilo vsejedno, se ni večkrat posluževal teh sredstev — ker se je torej lahko pogovarjal s svojim očetom sam in ni maral imeti pri važnem posvetovanju, katero je nameraval, nikakih prič, je pustil Valentino na vrtu, poslal Barroisa iz sobe ter sedel na desno stran svojega očeta, dočim si je vzela njegova soproga stol na starčevi levici. „Gospod," pravi, »ne čudite se, da me ne spremlja Valentina in da sem poslal Barroisa iz sobe, kajti pogovor, katerega želim imeti z vami, .se ne more vršiti v prisotnosti mlade deklice ali sluge, gospa Villefort in jaz vam imava nekaj sporočiti." Starčevo obličje ostane tekom tega uvoda nepremično, dočim se je zdelo, da hoče prodreti Villefortov pogled globoko v dno starčeve duše. „Ta vest," nadaljuje kraljev prokurator s svojim železnim glasom, ki ie bil, kakor da ne dovoljuje nobenega ugovora, »ta vest vas razveseli, o tem sva gospa Villefort in jaz prepričana." Starčevo oko ostane mrtvo, kakor je bilo. Gospod Noirtier samo posluša, drugega nič. »Gospod," nadaljuje Villefort, nValentino hočeva omožiti." Kip iz voska bi pri teh besedah ne bil mogel ostati ne-premičnejši kakor starčev obraz. »Poroka se ima vršiti v teku treh mesecev," pravi Villefort. Starčevo oko ostane mrtvo. Zdaj povzame besedo gospa Villefort in .pristavi hitro: »Bila hv\ mnenja, gospod, da vas bode ta novica zanimala: sicer se je pa zdelo nam vedno, da gojite do Valentine posebno naklonjenost; povedati vam imava torej samo še ime mladega moža, ki ji je določen. To je jertnn najboljših partij, rniuya „ous6 n. mi. i nne žu. gecBinora iaua. viti, da je nesrečna gina močno histerična, in da jo storila usodepolni korak le v velikem histeričnem napadu. Nesrečnica se nahaja v tukajšnji ženski bolnišnici. POŠtnfm kontrolorjem za Gorico je imenovan postni oficijal Iv. Velicogna. V »Trgovsko in obrtno zbornico" so proglašeni za izvoljene : Trgovski odsek kategorija A: Jos. Venuti, A; Orzan, (glasov.12, 13); Zajec in Kopač imata po 3 glasove. V kateg. IV: G. Bombig, E. Vernig, (glasov 133,; 182; Zor-nik 91, Kovna 88. V obrtnem odseku kat, A: E. Delmestri, J. Murtsch, E. Holzer; kateg. B: I\'.Bramo, J. Naglos; kateg. (': J. Oufa-rin, i. Salvaterra in I«, Zuttioni. ' •¦***¦¦¦ Nesreča i avtomobilom. — g. Cudofonti iz Trsta se je peljal v nedeljo zjutraj z avtomo-~K]M"T"^ežawnttTr"l0Y~ 32 letni kovač Rudolf Divacca. Prišedši v Sežano, so se ustavili pred hotelom pri „Treh kronah". Ta hotel ima 2 rimesi: prva je odprta, druga je zaprta z vrati. Ciifodonti je dal shraniti svoj avtomobil v zaprto radi tega, ker prejšnjo nedeljo je bil chaur - - Divacca izrabil priliko, da je bil avtomobil v prvi rimesi, tako, da se je vozil okoli. Chauffeur se vendar li mogel zdržati, da bi se ne šel . vozit. Vzel je. avtomobil in sel ž njim v ' Štorje, iz Štorij y Senožeče, S seboj je pa vzel iz Sežane tramvajskega kočijnža Jerneja Stok-a, ki je bil pripeljal s kočijo nekega gospoda na lov, in pa strežaja polkovnika vit. Wagnerja, povelj uika 91. pehotnega polka, po imenu Ivan Melec. V Štorijah je prisedel k njim Se krčmar Ivan Majcen. — Vračajo se <| iz Senožeč proti Sežani je avtomobil zadel v telegrafui drog ob cesti. Drog je popolnoma izdrt iz zemlje — odskočil, avtomobil se je razletel, a oni, ki so v njem sedeli, so zleteli za kakih deset korakov daleč. Eden je obležal takoj mrtev na tleh; ta je bil Ivan Melec. Stok in Majcen sta bila oba precej težko ranjena, a Divacca se je prestrašil, da je onemel. On in Stok sta pobegnila. Stok je preko gozdov prišel v Trst in se dal potem z izvoščekoin odpeljati na svoje stanovanje, kamor je bil pozvan k njemu zdravnik z zdravniško postaje. Malo pred 7. uro zvečer je bil pa zdravnik pozvan na Opčine, kjer so našli chauffeurja Rudolfa Divacco. Zdravnik ga je moral dati zvezati, da so ga potem odnesli v mestno bolnišnico. Tekom uoči se je nesrečnež vendar toliko umiril, da je zapisal na kos papirja svoje ime in pa da je v hipu nesreče vozil z brzino 45 kilometrov na uro. Krčmar Majcen ni bil težko ranjen. Umri 18 v vojaški bolnišnici četovodja K. Felgič tuk. pešp. št, 47., o katerem smo poročali, da se je hotel ustreliti. Odrezali so mu nogo, včeraj je umrl. Ustnica. — Raznim gg. dop.: Prihodnjič. Razglednic* za Božič in novo leto, ki so zaostale, dobe prodajalci na deželi od 2—4 K sto komadov v knjigarni A. Gabršček. PiVO „$V. Pavel" s svojo tovarno v Maf-jerdorf-u na gornjem Češkem se bode letos v drugič razprodajah). Ljubiteljem piva je še gotovo ostal v spominu iz pretečenega leta veliki uspeh to izvrstne pyače. UpVa*4iM« n^.drugo^tanje pj^ačunskega provizorija. Poročevalec Skene je pokazal na propadanje parlamentarizma in na onemoglost parlamentaričnega delovanja. — Govornik je povda,al, da ni parlament izpolnil najvarneje naloge, namreč izvrševanje kontrole nad državnim gospodarstvom, čeprav smo bili mi vsled ogromnih prekoračenj pri gradnji že-Jeznie k temu resno~opominjnni. Pričakovati smemo, da se tudi pri gradnji tržaške luke v veliki meri prekorači dovoljen kredit. Govornik je omenil pogreznjenje pomola v Trstu ter želi glede tega pojasnjenja. -- Posl. Za-Ček je izjayil, da na žalostnih parlamentarič-nih razmerah je kriv nepravični Schmerlingov volilni red, ki petrifikuje predpravice Nemcev. Vzlic žalostnim razmeram je govornik trdno prepričan, da Avstrija zopet oživi, ako se bo vsem uarodnostim delila pravica. Obstoj Avstrije je eksistenčno vprašanje za češki narod. Poslanec Biankini je tožil o zanemarjanju Dalmacije, posl. Holandskr so je pa izjavil za uvedeuje naroduega miru. Govornik je pozval različne narodnosti, naj se zavzamejo za po-vspeševanje miru. Posl. Plantan je izjavil, da ne more imeti do ministerskega predsednika nobenega zaupanja; izza njegovega nastopa se ni ničesar zgodilo, da bi se Slovencem ugodilo glede njihovih kulturelnih in narodnih potrebščin. Govornik se je izrekel proti temu, da je bivši deželni predsednik kranjski baron Hein moral preko noči izginiti, samo zato, ker ni bil eni stranki v deželi všeč, ter-da se ga je nadomestilo z novim predsedni kom in novim dvornim sretovalcem, ki ne poznata razmer v deželi. — Govornik je mini-sterskemu predsedniku očital neodkritosrčnost, ter je navedel slučaj slovenskega vseučilišča, glede katerega je bivši naučili minister dr, Hartl dal obljubo, dočim je ministerski predsednik baron Gautsch za hrbtom naučnega ministra nasproti členom izvrševal nega odseka rekel ravno nasprotno, češ, da se v Ljubljani ne'; ustanovi pravna fakulteta. (Glej tudi domače vesti!) Nato jo govoril ministerski predsednik baron Gautsch. Odbil je očitanje, češ, da je vlada kriva, da se ni razpravljalo o proračunu, marveč le o proračunskem provizoriju, rekši, da je bil v tem letu parlament sklican trikrat v zasedanje. — Kar se tiče položaja državnih uradnikov, je ministerski predsednik pohvalil marljivost in sposobnost uradništva in izjavil, da mu je dobro znano, da niso eksistenčni pogoji istih vedno sijajni, svariti pa mora pred prevelikimi nadami, sosebno iz ozira na slabe gospodarske odnošaje kmetskega in rokodelskega prebivalstva. Ministerski presednik je na to govoril o točkah, ki jih je omenil posl. Plantan. Kar se tiče imenovanja deželnega predsednika na Kranjskem, je resnica, da ni vlada pred imenovanjem cega uradnika nobene stranke vprašala, je-li s tem imenovanjem zadovoljna ali ne. Trditev, da novi deželni predsednik ne govori popolnoma slovenskega jezika, ne odgovarja dejstvom. Niti deželni predsednik, niti novoimevani dvorni svetovalec ne pripadata nobeni srtanki. Sedanji deželni predsednik kranjski je služil v raznih dežefah, najzadnje v Trstu, ter se je povsod pokazal kakor povsem objektiven uradnik. — Na ' to je ministerski predsednik govoril o volilnem vprašanju ter dejal izrecno, da predloži Vlada zbornici tozadevni zakonski načrt meseca februvarja. Ministerski predsednik je ko-nečno prosil, naj zbornica vsprejme„ provizo-_ rTČnrpToračun. Zbornica je nadaljevala 16. t, m. drugo čitanje proračunsega provizorija. Posl. Pitacco je obširno navedel vzroke, radi katerih morajo Lahi izreči vladi svoje nezaupanje in odklanjajo proračunski provizorij. Glavni vzrok tiči v postopanju vlade nasproti Lahom. Govornik se je pritoževal, da vlada zanemarja Lahe v kulturnem, političnem in socijalnem oziru. V proračunu ni nobene točke, ki bi kazala na toli željeno avtonomijo na Tirolskem. Govornik je priobčil mnogo želj Lahov glede Trsta. Zato da se jim odreka vseučilišče, se jih od-škoduje z ustanovitvijo hrvatske gimnazije v čisto laškem mestu in z obilno podporo vse-slovanskega društva v Gorici. V pravosodju, kakor tudi povoden imenovanj viših upravnih uradnikov se Italijane popolnoma prezira. Sedaj se skuša tudi v pomorske oblastnije vriniti nelaške elemente. Železniške zveze z Trstom se ne gradijo radi Trsta, marveč radi drugih delov monarhije, katerim prinesejo koristi. Mnofo sklepov tržaškega deželnega zbora ni potrjenih. Želja Trsta po novi justični palači se ne izpolni. Med došlimi ulogami se najaja interpelacija dra. Bennatija in tovarišev na voditelja ministerstva za uk in bogočastje glede uporabe laškega jezika v veronauku političnega okraja Malega Lošinja in posl. Spmčiča in tovarišev na voditelja trgovinskega ministerstva glede podaljšanja pomola v pristanišču v Šilu. — Govorili so šo posl. Sturgkh, Wolf in vitez Gorskv, poslednji o gradnjah v tržaški luki, nakar je bila debata zaključena. Glavni govornik posl. Stein je izjavil, da vlože Vsenemci tožbo proti mini-sterstvu Gautsch, ko se parlament zopet sestane. Zbornica je razpravljala potem o nujnem predlogu Vsenemcev, naj se vse predloge, ti-čoče se zboljšanje poljedelstva, izročijo poljedelskemu odseku. To se je potrdilo z zahtevo, da vlada predloži čimprej svoje predloge zbor niči. Zbornica je rešila potem še vrsto predlogov glede olajšanja bede, na kar je podpredsednik zaključil sejo ter voščil ministrom in poslancem vesele praznike in srečno novo leto. — »Otrok noči". — V nekem malem kraju pri Gott\veiler-ju na Elzaškein ne daleč od Strasburga je IS. t. m. kar naenkrat prenehala mestna razsvetljava. Tema je trajala pol ure. In vzrok temu? Isti čas so nesli namreč — čujte in strmite nad škandalom — nezakonskega otroka h krstu. S tem se je hotelo označiti nedolžnega črvička kot „otroka noči". Omeniti moramo, daje v onih krajih doma najhujši ultramontanizem. Res, lepi sadovi rimskega katolicizma. Ako bi Bog pri vsakem prestopku svojih namestnikov vpihnil solnee, bi kmalu ne poznali več solnca, in vladala bi tema, kakoršna je bila pred stvarenjem sveta. In nota-bene otroka so nesli h krstu. Mesto, da bi ss radovali, da sprejme otročič zakrament, da mogoče opere pozneje greh svoje matere, mu napravijo temo, toda s tem so le sebe_ozjia6ili_kot_.»otroke rimske- teme.^_______ »AntidlielMiga". — V začetku adventa je zborovala na Dunaju akademična »Antiduell-liga". Razni pozdravi, razna pohvalna pisma so došla iz vseh krajev sveta od znamenitih učenjakov, od ministrov in rektorjev. Celo iz Gorice je brzojavii princ Alfdnz Burbonški in navduševal akademike, naj vstrajajo na tej poti. Vse je bilo v redu. Ko so pa razpravljali nemški akademiki o častnem sodu, se niso mogli menda zjediniti v neki posebno vnžni točki, nastala je debata, iz debate prepir in zaključek — kakor se govori — osem akademikov se je kontrahiralo na sablje. Kakor da bi kako protialkoholično društvo zborovalo od pet« točke dnevnega reda naprej — pod mizo! Tatvine V TrStO, — V pritličju hiše št. 17 v ulici del Lazzaretto vecchio v Trstu se nahaja skladišče moke in testenin. To skladišče je lastnina tvrdke Edvard Calo, ki ima svoj sedež v Rovinju, ter je pod vodstvom gospoda Egidija Pontelli. Tatovi so šli v skladišče, prevrtali blagajno ter vzeli iz nje 7310 kron denarja in en cheipie za 1100 kron, izdan od g. Iv. Kozaka dne 15. t. m. na avstrijsko kreditno banko. Blagajno so tatovi prevrtali na navaden način: napravili so dve precej veliki okrogli luknji na pokrovu. Zatem so odprli še 5 predalov pri raznih pisalnih mizah; a v teh niso našli ničesar. Tatvini so prišli na sled uslužbenci skladišča vjutro, ko so — ob navadni uri — prišli odpirat. Vrata skladišča se zapro z dvema ključavnicama: ena teh ključavnic je bila v soboto v jutro pravilno zaklenjena, druga pa ne. Obvestili so takoj policijo. Policijski funkcijonar, ki jt ' * na lice mesta, je našel tam enega okrogli ež-kov iz blagajne (enega so pa tatovi vzeli s seboj za spomin) in malo stekleničico olja pomešanega s petrolejem, katerega so rabili pri vrtanju za mazanje svedra. Doslej so pokradli tatovi iz 25 blagajn lepo svoto 158.000. 0 velikosti ruske vojske v Mandžuriji. — Pred kratkim je japonska vlada uradno objavila, da je v Mandžurijo poslala vsega skupaj 1,200.000 mož. Od teh je pa bilo ranjenih, ali pa ubitih 218.429 mož, zbolelo in deloma tudi umrlo je pa 221.136 mož. Če odštejemo od prvega šte* vila ranjence, bolnike in mrliče, dobimo, da kar jih Valentina sploh more napraviti; mož ima premoženje, znamenito ime in je na dobrem glasu, in tudi njegova osebnost obljublja Valentini na njegovi strani najlepšo bodočnost. Je pa to gospod Franc de Quesnel, baron d* Epinav." Takom tega kratkega govora svoje žene opazuje Villefort starca pazljivejše nego sicer. Ko izgovori gospa Villefort ime, vstrepeče oko, katero je poznal Villefort tako dobro, in trepalnice se odpro kakor ustnice, preko katerih imajo priti besede, a med njimi se zabliska strela. Kraljev prokurator. ki ie poznal staro razmerje političnega sovraštva med svojim in Francovim očetom, razume ta ogenj in to razburjenje ; vendar se dela, kakor da ni opazil ničesar, in nadaljnje tam, kjer je končala njegova žena. „ Gospod/ pravi, „stvar je važna, to pač uvidite! Valentina je stara skoro devetnajst let, torej je čas, da jo omožimo. Pri svojih posvetovanjih o tej zadevi nisva pozabila na vas in sva se zagotovila že naprej, da Valentinin soprog dovoli, da mlada poročenca ne bodeta živela pri nas, kar bi ju morebiti ženiralo, toda vi, ki ljubile, kakor se zdi, pred vsem Valentino in ki vam ona vašo ljubezen prav v isti meri vrača, lahko živite pri njih, tako da se vam ne bode treba odpovedati nobeni svojih navad ali udobnostij, a da bodete imeli v bodoče mesto jednega otroka dva, ki vas bodete ljubila in vam stregla." Blisk v Noirtierjevih očeh postane krvav. Vsekakor se je vršilo v starčevi duši nekaj posebnega, gotovo je dušil njegove prsi krik jeze ir, gnjeva, katerega ne more »akričati, kajti njegov obraz postane temnordeč in ustnice modre. Villefort z mirno drznostjo odpre okno in pravi: „Tii je tako vroče, da postaja gospodu Noirtierju slabo." Nato se vrne, toda ne sede. „Ta zveza" pristavi gospa Villefort, „ugaja gospodu d1 Epinay in njegovi rodbini. Sicer pa obstoji poslednja samo iz tete in strica, kajti mati je umrla, ko ga je rodila, in oče je bil umorjen leta 1815., ko je bil deček star dve leti; od-1 visen je torej Čisto od svoje lastne volje.u i „To je bil skrivnosten umor," pravi Villefort, »katerega provzročitelji so ostali skriti, dasi so sumili mnogo ljndij, ne j da bi jim mogli kdaj kaj dokazati. Noirtier doseže s silnim prizadevanjem, da se njegove i ustnice skoro nasmehnejo. j „ Gotovo/1 pravi gospod Villefort, .,bi bili resnični krivci,! ki vedo, da so izvršili zločin, za katerega jih lahko zadene človeška kazen tekom njihovega življenja iu jih po smrti božja pravica zadene, na našem mestu zelo srečni, če bi mogli dati Francu d'Epinay svojo hčerko, kar bi veljalo za neke vrste odškodnino in bi razun tega še odvrnilo senco sumničenja." Noirtier se pomiri s silo, katere bi temu onemoglemu organizmu ne bil nihče pripisoval. ,,Da, razumem," odvrne svojemu sinu s pogledom, ki je izražal najglobokejse zaničevanje in največjo jezo. Villefort se odzove na ta pogled, ki ga dobro razume, samo s tem, da zmaje z rameni. Nato namigne svoji ženi, naj vstane. „Zdaj, gospod,*4 pravi gospa Villefort, „se vam najpokor-nejše priporočam. Ali želite, da se vam pride Edvard poklonit?" Bilo je dogovorjeno, če starec pritrdi, da zapre oči, če zanika, pa večkrat zaporedoma pomežikne. Če je imel kako željo, je dvignil oči proti nebu. če je želel videti Valentino, je zamižal z desnim očesom. Kadar je imel priti Barrois, je zamižal z levim očesom. Pri poslednjem vprašanju gospe Villefortove silno pomežikne z očmi. Gospa Villefortova se vgrizne v ustnice. „Torej naj vam pošljem Valentino?" pravi. (1Da," pravi starec s tem, da silno zamiži. Gospod in gospa Villefort se priporočita ter pri svojem odhodu zunaj zapovesta, naj pokličejo Valentino, ki pa je bila že pripravljena na to, da bode imela danes še kaj opraviti pri gospodu Noirtierju. Ko se odstranita njen oče ia njena mačeha, vstopi k starcu Valentina, še vsa rdeča vsled razburjenja, katero je pravkar doživela. Treba ji je samo jednega pogleda, in že vidi, kako silno trpi njen ded in kako mnoge ji ima povedati. „0 dobri papa," vsklikne, „kaj se je zgodilo? Žalili so te, ali ni res? Ti si jezen." aDa," odvrne s tem, da zamiži. „Na koga pa V Na mojega očeta? Ne. Na gospo Villefort ? Ne. Na me V" Starec pritrdi. „In kaj sem zagrešila, ljubi, dobri oče?" vsklikne Valentina. Nič odgovora; zato vpraša naprej: „Cel dan te nisem videla; torej so ti kaj povedali o meni?" „Da," pravijo starčeve oči. »Torej moram premisliti. Moj Bog, prisegam ti oče... Ah!... Tukaj sta bila gospod in gospa Villefort, ali ne res?" „Da." »In ali sta ti ta dva povedala to, kar t1 žalosti? Kaj je to? Ali naj grem k njima, da mi povesta in se morem opravičiti?" „Ne, ne," pravi pogled. , „0! Jaz se bojim. Moj Bog, kaj pa sta rekla?" In deklica pomišija. „0, že vem 1" vsklikne naenkrat. In govoi'6 nato tišje, se približa starcu. „Ali sta govorila morda o moji možitvi?" BDa," odvrne starec jezno. (Dalje pride.) so imeli Japonci pred sklepom miru 660.485 mož na bojištu. — Potem so se tudi od ruske strani objavili nekateri interesantni podatki. Pred tremi meseci, ko se je z Japonsko sklenil mir, je Ilusija imela na Daljnjem V ostoku 12.500 oficirjev, 917.000 nižjih vojakov ter 270.000 konj. Razen teh so bili tudi že na poti v Mandžurijo 13. kor in še nekateri drugi mnnjfii oddelki. Ta števila pa ob enem pojasnjujejo tudi, zakaj so Japonci z Itusi sklenili mir brez vsake vojne odškodnine. Od začetka vojne pa do sklenjenega miru je ruska vlada poslala po sibirski železnici vsega skupaj okoli 20.000 oficirjev, 1,270.000 nižjih vojakov, 230.000 konj, nad 1600 topov ter 40,000.000 pudov blaga za vojsko in mornarico. -— tz navedenih števil je tudi razvidno, zakaj Rusi niša-mogli sprva- doseči nobenih pravih- vspehov. Bili so namreč vedno v veliki manjšini nasproti Japoncem. Ruska vlada je v I9tih mesecih poslala na bojišče kakih 5000 vlakov. Na vsakem vlaku se je vozilo povprek okoli 260 mož. Potemtakem je prišlo prvi mesec vojne na bojišče vsak dan 260,< 4^1040 mož (na mesec 268X4X:j()=-31.2()().j Ravno toliko drugi mesec. Meseca aprila je prišlo na bojišče na dan 260x5 1300 mož (ves mesec 39.000). Iz Rusije je torej prišlo v prvih treh mesecih (torej do bitke pri reki Jalu) na bojišče le 101.400 mož. Odslej so se razmere boljšale od meseca do meseca, a še vedno so bili Rusi v veliki manjšini nasproti Japoncem, kar se je pokazalo pri rijaojami iii pri Mukdenu. Zadnji mesee so Rusi mogli prepeljati na bojišče vsak dan 260X13=3380 mož, na mesec pa 101.400 mož, torej v enem mesecu toliko, kolikor prej v treh. El-kaROnik LOUbet. — Kapitelj sv. Ivana v Lateranu (prave papeže stolnice) je odvzel francoskemu predsedniku Loubetu čast in naslov častnega kanonika te bazilike, ker je podpisal zakon o ločitvi cerkve od države. Običaj, da so državni glavarji Francoske nosili naslov Častnega kanoaika lateranske bazilike, datira iz časov Henrika IV., ki je daroval eno opatijo, ki donaša danes do 40.000 frankov. Lou-bet je radi tega seveda ves iz sebe! v Sapirograf, iiajnoveji in najlioljt razmnožavalni aparat. za samostojno in najceneje izdelovanje tiskovin vsake vrste: pisma, okrožnice, note, risarije, načrte, programe, jedilne liste, vabila itd. itd. lOO -150 distih izvodov se lahko izdela .fljNFVD 15 minutah....-^Bffl. Izdeluje toli v črnem kakor tudi v barvotisku. Ha vodilo uporabe na razpolago. Cena: Oblika uonisnice cm 10x15 K 10 » kvart-folio „ 22x33 „ 30 Naročila sprejema: »Goriška Tiskarna" A. Gabrscek v Gorici, Gosposka ulica št 7. Posetke »Mizarska zadruga 4 Gorici" razpisuje za svoje centralne urade v Solkanu siedeča uradniška mesta: 2 pomožna uradnika, 1 komptoaristinja, 1 pisarniški vajenec. Prosilci, kateri so dokončali trgovsko šolo in posedujejo spričevala slienih podjetij imajo prednost. Centraluo ravnateljstvo si izrecno pridržuje pravico premestiti iste po potrebi tudi v svoje podružnice. Prošnje je vložiti takoj na predsedstvo »mizarske zadruge o Gorici" — Solkan. : d elegantnih škatljah Ina kot božična in nouolelna darila priporoča „Goriška Tisk-rna" fl. Gabršček. Namizno orodje in posodje vseh vrst Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiz-| nega orodja, poeodja za omako, karo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijonc, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofle & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Heliiriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Christofle Ti ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno Berpannovo liiijuo mlečnato milo Bergmann & Co., Decin ob Labi. Prodaja kos po SO vin.: JOSIP ZORNIK Gorica. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius, št. I filiJAlkA V isti ulici št 20. § Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove _ maše in godove, kolače za bir-2 mance, poroke it<\ Vsa naročila j izvršuje točno in natančne po ?elji • naročnikov. S Ima tudi na prodaj različne moke, 2 fino pecivo, lina vina in likerje 1 po zmernih cenah. Z Za veliko noč priporoča S pluce, potice itd. a goriške 2 A. vd. Berini Gorica Šolska ulica št. 12 m opega prve vrst« rajbeljšili tvrdk iz Istre, Dalmacije, Malfetie, Sari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K —'56, - 64, —-72, —-80, —-88, -•96, 112, 1-20, 1'36, 1-44, 100, I '80, 2« . —¦— Na debelo cene ugodne. ------- PoSilja poltnlne pronto na dom, roiodo ho puida kupcu do popolno vporube olj«; po vporabl m »pet Kameni » polno Pravi vinski ki* In nmden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Pivo Sv. Pavla (Reichenbergerova pivovarna v Maffers-------: dorffu na gor. Češkem) —-• je pivo prvs vrste In najboljše .aitero se razprodaja snmo dvakrat v letu in sicer o Božiču in Velikinoči, se bode lelos \ razprodajalo u nedeljo, 24. decembra In od lega dneva dalje le loliko časa kar bode dopuščala zaloga. Glauno zastopsfuo ?r. Dolpich u Trstu. Naznanilo. J Slav. občinstvu se uljiiduo naznanja, da so je vpisala v za- ] družni register Ivrdka j- flmsdeo Bolaffio, r«e"t>ihL. ) ' zaloga raznovrstnih uin in žganja ler topilnica in prodaja loja J h sedežem u Gorici, hargo Ricolo Pacassi št. 9. 1 Igla Ivrdka jamči, da bode prodajala I udi za naprej samo I pristna in naravna vina ler da se ne boji nikake konkurence. );:...................................-;....................................... Anton Pctatzky v Gorici. Na sredi UnStcIJR 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najccnejo kupovalSča nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE ia pisaroice, kadilce in popotnike. Najboljše šivani j za šivalne stroje. POTREBŠČINE ia krojaU in ševijarfe* Svefclnjiee. — Rožni toiicI. — Masne knjižico. iišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena 2% zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za krama-je, kroinjarje, prodajalce po eejmth in trgih ter na deželi. 2 35-3 J. Primožič === optik ===== Prva konsumna zalop olja Henrik Curiel TekaiišSe Jos. Verdi 42. GORICA Tekališše Jos. Verdi 42. Specialiteta oljkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter Sprejemajo so naroČila v posodah od 5, 10, Ift litrov, katero se prepusti stranki, dokler jih rabi, BrftzplaLno poilljftltj« na dom. naznanja, da je otvoril svojo delavnico v ulici Vetturini štev. 3, Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Peter Skerbic line „ n 36 iz Istre T 40 n Corfu i 48 „ Bari ,, 5« n Molfette n 04 „ Provence „ 72 „ Monto S. Angelo „ 80 „ Luko n »« GORICA = Riva Corno št. 13, = priporoča svojo zalogo piva iz prve slovenske pivovarne G. Auerjevih dedičev v Ljubljani. Pivo je tako da mu ni vsako jednako, Želodec ozdravi mačka odpravi, čisto in bistro glavo narVli. J. Medved Gorica G. Derdi 38 opozarja lasnjo* * rtiMsto zalogo oH za pspfle * I0SB8 flefifce in fleklice. za jesensko in zimsko sezono: Št .1 zimska suknja od 30 K naprej » 2 » obleka » 25» » ......3 »kožuh-»90» »- » 4 » promenadna obleka od 60 K naprej » 5 » Pelerina (d 15» » » 6 » Ulster »25» » Iodnosti klobuki ...» 3 » » fini črni in v barvah . » 6 » » • čevlji iz češke tovarne »Mlincliengratz« . . » 12 » » Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lloyda". | Iz 8remi!H v New ZdravIje je največje bogastvo ! S Kapljice su. HTIarka. | Te glasovite in nenadkriljive kapljice 9 Tr _ m sv. Marka se uporabljajo za notranje Jf Varstvena znamka. I • „.««„».:„ t»^iX»«: Y¦* ¦«w«MiHM in zunanje bolezni. JJ Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo i? vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo vf P hafar, urejujejo fzmečelr, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujujejo in zboljšujejo W p prebavo, čistijo kri in crevs. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHELM II.«, „KRONPRINZ VVILHELM" in „KAISER WILHEL.M der GROSSE". Prokomoska vožnja traja samo 56 dni. *"c» Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega 5~ parobrodnean društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite tVj v Ljubljani edino le pri CD MAMTATCARJO, DHmA olice H. 35 = nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". tJd Odhod iz Ljubljano je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se H2 tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. 2J Totnikoni, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, Californijo, »—3 i Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo . . . posebno ugodno in izredno ceno erez Galveston. Odhod na tej progi XXJ iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tud: listki preko B al ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. H Ml Raznovrstne KOMASE in prave ruske------- = GALOŠE se dobe pri tvrdki J. ORUFOVKA GORICA. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici jn na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johraano vega in Majdiievega 'lina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten mm, maršalo, malaga, istrijanski refosk, kavo in vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, testenine Žnideršič & Valenčič itd. Več vrst olja. - Pošilja se po posti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. — Semeuiska ulica št. t. Dražbeni oklic. Dne L27. decembra 1905. in na-laljnc dneve od 9. do 12. ure zjutraj ter od' 2. do 4. ure pop. se bode vršila v Gorici v Kapucinski ulici šl. 15. dražba novih mebljev, debelo obdelanih kosov, dveh konjev, vozov, enega motornega stroja, mizarskega orodja itd. Prodaja se ne bode vršila pod */., cenilne vrednosti. C. fcr. okrajna sodnija III. odd. Goiica, dne 18. decembra 1905, Dr, Mattlonl. Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hai*o1 JDi*ašči1{, pekovski mojster in sladčičaf v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače sa birmance, torte itd. Priporoča so slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. S kron in še več zaslužka na dan. Dražba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba Jra domača dela In strojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o - Praga trg sv. Petra,7. I. 434. — Trst, ul. Campa- nile 1L—434. Velikanska izbira © čevljev in klobukov najboljših izdelkov. Znamka s 3 levi !! OCCASION!! = fimerikansko perilo = Srajce za gospode Srajce za dame Mašete, ovratniki itd. Jlouosl! je najbolja znamka. Kravate Svila za bluzo. f Zadnji teden! QJ grozno po nizki ceni OSTANKI vsako v rstnega blaga. PREGRAD & CERNETiC Trgovski dom. Pfaff-ovi šivalni stroji &C~ so najboljl To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši | več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, j da so res Pfalfovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot. s Pfaffovim Ffaffovi šivalni stroji SS™."0 ,aM ""'i š0 vednc!, ffaffovi Šivalni stroji SJKESE1" <"""*"lb<"n '• j ffafff|-«fi iimlni »fpilii so posebno pripravni za umetno vez-mje ; } FlallUII Sliallll 011UJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. | ffaffovi šivalni stroji ESt^lS*vsakolovarDO 11 Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovo šivalne stroje. Zaloga ffaffovih šivalnih in drugih stoje? v Sonci ?ia lunicipio štev 1 SAUNIG & DEKLEVA Popravljalnica Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 1 Ako hočete zares «= kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za Trjjov^ko-obrtna re^ijtrov/a^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem -»Trgovskem Domu.* TELEFON ŠT. HO,- Hranilna vloga obrestuje po 4'/,%, — večje, stalno naložene najmanj na jodno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov broz iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-tetno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi var&cine tudi na 10-lesno odplačevanje adruftnikl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 30o kron. Stanje 31. decembra 190+: Dala21: a) podpisani . b) vplačani . Dana posojila . . . Vlaga ........ . K 1,058.400'- . * 319.684'-. » 1 !)00.302'-. » 1,991.341)*- »Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadruga z omejeno zavezo) == v Gorici — ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina ¦***~* z Brd, z Vipavskega in Krasa. **—«*«* Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Gene zmerne, postrežba točna in reelna. J^cclcž drtišNa: (Zgoriča* ulica JSapze llft)! 88. = Zahtevajte pri nakupu ===== Schichfrovo štedilno milo ^^ ™"™^^^^"^"^^^" 2 znamko „JELEN". -1*11 0«o j« BMT* zajamčeno ČiStO °^*9fB In broz vsako kiodljlvo primesi. Poro Izvrstno. Kdor hoda dobiti zoros Jom&ono pristno, porlli oolfcodljlvo wllo o«) dobro p«l do bo IhoI vook homod ioio »SCrllCHT" lo vortitvoao znoako „JEL.Eil' 8a«rg fiftafclaht Aas*i§ *- *• '— ¦•Jvoilo lovora« to vroto a« ovroaojokoai ozoaljul Dohllia SP DtlUSfid — Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Magistratna ulica* ===== ~~^