Iz Korotana, Iz obmejnih krajev smo čitali v raznih časopisih mnogokrat poročila o jako neprijetnem položaju tega ali onega, posebno pa učiteljskega stamu. Vedno in vedno so nosili naši renegati zvonec, obdržali so svoj pogubonosni vpliv vkljub vsem odredbam. Na opozoritve glede nedostatkov se je reklo k večjemu: »E, kaj eden, saj ne more nič, se bo že ugnal; sicer je pa ta kraj vendar čisto slovenski, in tak ostane.« Zagrizenemu renegatu so odvzeli sicer županstvo, odstavilo se ga je kot šolskega ogleda, ker je hotel delati učiteljstvu krivico, zaslišalo se ga je pri sodniji, ker je prevzel še kot ,,Regieruungskommisar" ob razsulu od vojaštva par cenih volov, ki jili je prodajal za drag denar na drobno; odvedlo se ga je celo z vojaško 1'atruljo, a še isti clan izpustilo, zato da je 'mjskal proti napravam mlade države, 'ivalil vojaške obvezaince, ki so se vojaškim patruljain poskrili ter se vesclil brezniejno onega časa, ko piide .Faustrecht'. Takrat bo »luštno«, takrat bomo gospo- i!.e za noge vlekli, da bodo glave po stopnjicah toikle itd. Sodnijsko je bilo tudi že /aslišanih par njegovih privržencev. Narodno zavedno učiteljstvo, ti pa pazi, da se ne bo zgodilo kaj protidržavnega, protinarodnega, ti si edino v kraju, ki to razumeš, ker se na vse zadnje mora priznati, da je v marsikateri občini ljudstvo res narodno nezavedno. Učiteljstvo je pomagalo pri izberi gerenta in občinskega sosveta. Bogme, ne lahko delo; a tudi gerent, do katerega se je gojilo največ upanja, da postane naroden, je postal izdajalec učiteljstva. Dogodilo se je to v nekem kraju na Koroškem, v dneli osvobojenja . . . Ko bi se bilo zgoraj ornenjenega moža, ki je bil daleč poznan kot strasten ,,Siidmarkovec", ki je kot načelnik krajnega šolskega sveta pred kakimi 20 leti, po običajnem blagoslovljenju nove šole, pozval iz Maribora protestantovskega pastorja blagoslavljat posebej šolo, obdržalo kot talca, bi to imelo zelo ugoden vpliv na celo občino. Saj je bilo dobro znano, da je svoje otroke vzeojil v fanatičnem nemškem duhu, katerin eden je dezertiral čez inejo, a se po njemu znanih skrivnih potih vračal izzivat narodno učiteljstvo. Ta mož je posestnik in trgovec, kojemu sta bila posebno poslednji čas vdana njegov brat, gostilničar in posestnik, ki je le malo govoril nemški in še to s težave, a je dal vzgajati svoje otroke v strupeno nemškem duhu. Njegov 18 letni sin je svoji bivši učiteljici zabrusil v obraz: ,,Wenn Sie diese windische Bagage verteidigen, mussen Sie sicli wohl schamen." — Tretji je nemščine sploh nezmožen, on je veleposestnik. O prednikih teh treh piše že nekako pred 25 leti učitelj v spominski knjigi, ,,da je doslej še vsak učitelj Boga prosil s povzdignjenimi rokami, da bi se mogel odkrižati teh ljudi." Vsled naše občeznane dobrodušnosti in popustljivosti merodajnih oblasti, se je moralo torej zgoditi naslednje: V X. so sicer vedno krožile najneverjetnejše vesti, zato tudi 6. maja zvečer nismo verjeli novici, da so v bližnjem Dravogradu že Nemci in Lahi, četudi smo slišali onstran Urave sumljivo drdranje po okrajni cesti. 7. maja potrdi te vesti ob 10. uri v šolo prišedši katehet. Kmalu se sliši zvasi krik in ,,Heil"-vpitje. Nadučiteljevega sina, abiturijenta, ki je šel gledat, kaj se godi, potrese omenjeni trgovec za raine ter mu med drugim reče: »Zdaj bomo pa z Jugoslovani obračunali. Danes Vas boni splačal.« Učiteljstvo se je vsled te grožnje pripravilo na kolikor možno neopažen beg. Takoj popoldne odideti učiteljica in nadučiteljeva soproga na pot. Nista še bili oddaljeni 200 korakov, že vpije s klanca pri šoli za njima trgovčeva hči: ,,Heil" ter kriči in kaže za njima z rokami, na kar jo ubereta dva njena spremljevalca navzdol. Dober kilometer oddaljeni, so jih zajeli. Med tem se zbere na klancu že več vaščanov. To se je dalo opazovati iz šole. Nadučitelj in sin se takoj odpravita za njima, v nadi, da rešita napadeni. — Učiteljico je ustavil gostilničarjev sin s povelji: »Frl. Lehrerin, halt! Zuriick! Sie und der Oberlehrer vverden von der deutschen Patrouille abgeholt.« Prijel jo je ter posadil na tla. Odvzel ji je nahrbtnik in zavitek. Proti šoli obrnjen je vpil: »K'ij pa zdaj?« Oni mu s klanca odgovore: »Nazaj jo peljite! Le gor, Srbe!« — Med tem sta hitela nadučitelj im njegov sin. Drulial je vpila na nju iti metala katnenje. Kmalu jima priženejo učiteljico nasproti. Takoj obkolijo oba trije fantje. Potem se vržejo na nadučileljevega sina, ki se jim na očetov poziv iztrga, pustivši nahrbtnik, ogrtač in palico ter odbeži za materjo, ki je niso ustavili, Od zadaj prihitevši gostilničar je napadel nadučitelja takoj s pestmi ter ga s par udarci omamil tako, da ni bil zmožen braniti se. S pestmi so ga pobijali na tla s tako silo, da je učiteljica od groze in strahu, da ga ubijejo, zaprla oči, da ne vidi grozodejstva. Sam se vsled preobilih udarcev po glavi spominja le toliko, da dalj časa, vkljub grožnjam, ni mogei z mesta. Le organistova žena je imela pogum se zavzeti za učiteljico, naj jo izpuste, ter je pripomnila: ,,Saj vidite, da ne more nikamor!" Učiteljico in nadučitelja, vsega mokrega, blatnega in okrvavljenega so gnali proti vasi s suvanjem in vpitjem: »Zdaj imamo te Srbe! Zdaj naj vpijejo ,2ivio'!' Zdaj poj ,Lepa domovina'!" . . . V klancu se zasliši zopet nanovo huronsko vpitje: ,,Tu imate vašega Srba. Le glejte, nasproti vam je prišel. Ta bo vas odrešil. Le glejte, Aleksander že orehe stresa!«... Podoba regenta Aleksandra, iz šole, je visela na mladem orehu. Na napadene se je pljuvalo in metalo kamenje. V vasi ju ustavijo pred gostilno. Zbrana je bila večina vaškega prebivalstva. Šolska mladina je bila priča vsemu dogodku. Kakor zver napade tigovec bivši šolski ogleda, nadučitelja s pestmi: »Tu imaš prokleto Jugoslavijo!" ... Pomaga mu še brat, gostilničar. Ko je bilo trgovčevi ženi tega bitja preveč, opozori svojega moža na učiteijico, na katero plane s psovkarni, ter jo s prvim udarcem onesvesti. Nadučitelja, tresočega od mraza in pobitosti, obloženega z lastnim in sitiovim nahrbtnikoin, puste stati na blatni cesti, v dežju kake pol ure, med vednim zmerjanjem. Po daljšem posvetovanju ga odženo čez Dravo, vedno mu gfozeč. Prišedši onkraj Drave h gostilni, zahtevajo klet, da ga zapro v njo, do prihoda nemških patrulj, z opazko: ,,Za tega je svinjak tudi dober." Puste ga na verandi. Čez kake četrt ure se vrne eden na stopnjice, rekoč: ,,Ich gib Sie frei. Sie konnen gehen, wohin Sie wollen." V strahu, da ga v vasi zopet ne napadejo, se pelje čez Dravo nazaj in pride nemoten za vasjo do šole. Od tu pa isti večer, težko obložen, do P., drugi dan pa z oi.dotnim tovarišem po strminah do M., kjer sta našla prvo slovensko posadko in si oddahnila. BHžju šole je pustil nadučitelj tovarišico. Pozneje je obrazložila nadaljnje svoje dogodljaje. Zbudivša se iz omedlevice, potajila se je v strahu pred še hujšim trpinčenjem. Mirno je pretrpela suvanje z noganii, bitje s pestjo v lice, pričakujoč smrtnega udarca. Ležala je v blatu na cesti poleg studenca na trgovčevem posestvu, kamor je učiteljstvo prisiljeno hoditi po vodo. Na najsurovejši način so jo skušali zdramiti in jo vlačili celo za lase. Trgovčev hlapček ji je z vso silo vpil na uho, prinesel kopriv, ter jo ž njimi bil po licih, s pripombo: ,,Bomo videli, če še živi?" Potem je trgovčev sin razlagal, da je bila šola že celo noč zastražena. Trem nemškutarjem, ubeglim iz Dravograda, ki so se pri njih skrivali, je naročeno, pripeljati nemške straže. Med tem so ubogo učiteljico v šolski lopi vrgli na kamenit tlak, kjer jo je še eden udaril v lice. Šolska postrežnica in dve dekleti ste jo spravile na to v posteljo ter ji stregle. Ko so se nekaj časa po nadučiteljevem odhodu slišali streli krog šole, pomagale so ji skriti se; a dognalo se je, da so streljali le trgovčevi fantje. V temi so ji še pomagale v bližnji gozd. Blodila je celo noč okrog ter dospela 8. maja zgodaj v P., kjer si je odpočila pri dobrih Ijjadeh. V Slovenjgradec ni smela. Ta dogodek naj služi zgodovini, kot spomin na trpljenje narodnega učiteljstva na Koroškem. LJUD. POTOČNIK: K vprašanju šolskega obiska. Ker je vojna višek barbarizma, je uinevno, da tam, kjer vlada ta, trpi vsled nje največ njena tekmovalka in njena največja nasprotnica --¦ kultura. Ognjišče in sredotočje vse kulture pa je šola; in tako je naravno, da je v prežalostni dobi svetovne podivjanosti najvee trpela šola. Vojna je na njo udarjala s tako veiiemeneo in ji zadala tako globoke rane, da bodeta šola in kultura trpeli na njih še Bog zna kako dolgo dobo; posebno, ako sedanji čas _ie lzkaže doveij izkušenih, modrih požrtvovalnih zdravnikov. Ako govorimo o ranali, na katerili trpi šolstvo vsled vojne, mislimo pred vsem na njega vzgojno stran. Strašni veietok vojne nemoralnosti je s svojim pogubonosnim valovjem čim dalje, tim huje in nevarneje pluskal ob svetišče šole, ogrožajoč mu, onemogočiti izvrševanje vzvišenega poklica. Ljudstvo, videče, kako si vojna nemorakiost vedno bolj utrjuje svoj prestol, j e i z g u b i 1 o vero do vsega dobrega in do samega sebe. Pomanjkanje delavcev, pomanjkanje hrane, obleke in obuvala, zloraba šolske mladine in učiteljstva v razne vojne svrhe ter še mnogo drugega socijalneg a z 1 a, so učinila, da so se šolske klopi vedno bolj praznile in obisk je postajal od ciue do dne slabši. S tem vzporedno sta pešala vzgoja in pouk. Pri nadaljnem poteku teh razmer, je posebno kmečko ljudstvo, glede svojih kulturnih potreb, p o stalo do malega popolnoma i n d i f e"f e n t n o ter je zanemarjalo kullurne dolžnosti do svojih otrok, četudi ni imelo za to opravičljivega vzroka. Ko je prišel preobrat, so se razmere vsled znanih posledic istega ne le ne zboljšale, ampak še celo poslabšale. Take razmere trpeti še nadalje na šolskem polju, bi se reklo, narod pustiti potapljanju in devati obstoj države na tehtnico. Dolžnost in ljubezen do naroda nam pa velevata, da z vsemi p r a v i m i sredstvi poskrbinio za to, da se šolstvo iznebi more, ki ga duši, i n s e n a r o d d v i gne iz svoje moralne mizerije na niveau človeka — nositelja poclobe božje. Pred tiašimi očini trpi in boleha naše vse — naš narod, in v preveliki meri smo baš m i u č i t e 1 j i p o k 1 i c a n i, b i t i n j ega zdravnik in odrešenik. Ako hoče zdravnik bolezni priti do živega, mora vedeti njene vzroke in mora izslediti okolnosti, v kojih črpajo koreninebolezni hrano. Zdravnikovo stremIjenje gre potem v poglavitnem za o d stranitvijo onih pogojev in vzrokov, kiso bolezen s p o č e 1 i in ki jo še nadalje vzdržujejo; ob jednem pa skuša s priniernimi sredstvi dvigniti tudi bolnikovo naravno odporno silo. Vsak lajik spozna, da je tako zdravnikovo postoponje edino prvo zdravljenje; in ta pot mora tudi nam biti merod a j n a. Belezen, na kateri hira posebno šolstvo po deželi in z njim narod, se imenuje: kulturna brezobzirnost; — nevaina zajedalka človeške duše, na kateri bi lahko izhirala vsa etična in tudi formalna izobrazba duha, ker nrav človeka že sama nagiblje k slabemu! Je to izrodek vojne in njenih posledic: smrtne tragedije v rodbinab, pomanjkanje hrane, obleke; rekviriranje živil in drugih potrebščin; večni strah pred prihodnjostjo; vseobča korupcija, krivičnostiin druge nemoralnusti so potapljale C j udsko dušo vedno globoke<e v obup, da je ista otopela lii zbolela na kulturni brezb r i ž n o s t i. In zdaj lečimo, kot modri z d r a v n i k i ! Ne vplivajmo s surovo silo direktno na rano samo, da ne povzročimo še hujšega vnetja, ampak odvajajmo od rane strupene sokove, rano pa prepustimo v poglavitnem času, najboljšemu ranocetaiku; bolnika — narodovo dušo — pa ojačimo v njegovem jedru, s primerno dušno hrano. Državna oblast in vsi skrbimo, da zadušimo vse one pogubne ovire, iz kojih se je zlilo morje obupa, da isto vsahne in se potapljajoča Ijudska duša dvigne na pov r š j e. V ta namen pišeni nasledmje lečilo: 1. Država naj poskrbi potrebne zaloge, da bo staršem možno za zimootroke preskrbeti s potrebno obleko in z obuvalom, ako prav samo s c o k 1 j a m i ¦— toda trpežnimi! — d a s e odvzame opravičljivost tozacievnim izgovorom. Največ uspeha se doseže v šoli pozhni; zato je treba gledati na redni šolski obisk posebno v zimskem času, ki bi bil pa neinogoč, ako bi staršem ne bilo možno otroke za zimo zadostno obleči in obuti. Sicer .ni drugega sredstva nego take otroke šele na poletje siliti v šolo! A par iakih otrok pokvari disciplino vsega razreda, ali pa so, v najboljšem slučaju, strašna coklja vsemu napredovanju, kar itak sami izpoznajo ir. vržejo puško v koruzo. Prisilni poletni obisk za take otroke bi imel le sinisla, ako bi se za take siromake ustanovili posebni razredi. Torej še enkrat »Videant konsules!« 2. Vsaki korupciji in krivičnosti, posebno pa nenioralnemu bogatenju raznih trgovcev« ter navijauju cen, naj stopi država z vso odločnostjo na prste, da zadobi ljudstvo zaupanje v pravičnost in dobro voljo obstoječe javne oprave. 3. Ustanovi naj se čim preje pri Viš. šol. svetu odelek za potovalne učitelje, ki naj bi s svojimi predavanji sistematično in po načrtu — torej organizirano — dvigali mora1 o 1 j u d s t v a : zaupanje v samega sebe; pravo ljubezen do otrok in mladine sploh; vrednost vzgoje in pouka; dolžaiosti staršev do otrok; potrebo rednega solskega obiska in njega splošni dobiček; ild. itd. Široko, široko, sicer zapuščeaio' pa prehvaležno poljc. Ta oddclek v višjein' šolskem letu naj bi tudi izdajal vzgojni list za starše, za katerega razširjenje bi skrbelo učiteljstvo sploh, posebno pa še potovalni učitelji; ali pa naj bi tak list izdajala, s subvencijo vlade UJU. Dočim bi prvi uve točki lečenja merili naodstranitev vzrokov in pogojev bolezni, bi naj bila zadnja točka istega, bolnikova dušnu iirana, s katero bi se dvignu la njegova naravna odporna sila. Ko bo vse to opravljano, in bo bolnik rekonvalescent, se mu bo lahko dalo še novili, dobrili navodil. ln ko bo zadubil svoje popolno zdravje, bo izginila iz nas t a r š e s i 1 i t i k t e m u, * da pošišega narodnega života nad vse neli o r m a 1 n a p r i k a z e n , da je treba Ijajo otroke v šole. Narod bo naišei šolo in šola njega! Da pa ta narod po tak.eia svojem vstajenju iie pade zopet »rjovečemu levu« v žrelo mu bomo z nasvetoin in z dejanji čuječi stali na strani. Vsestranski napredek in procvit naroda bo naše največje zadoščenje. Duha kvišku!