GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DIJUSTEV V T«STU“.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov : Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 10
V Trst«, 15. maja 1925.
Leto VI.
K zadnjim pregonom
Kot velikodušen dar so razvpili listi naredbo o izkušnji iz italijanščine, ki jo mora delati slovensko učiteljstvo. Narcdba naj b' bila nov dokaz, kako sc očetovsko skrbi za nehvaležno in nevredno učiteljstvo, ki zameta in ne ceni vseh dobrot, ki jih dan za dnem prejema,
Istočasno, še med hosananjem, smo doživeli stvari, ki se neprestano ponavljajo in ki so vse, le ne dokazi naklonjenosti do stanu. Mislimo prerne-ščenja tekom zadnjih tednov. Radi teh premeščenj bi naslovili na šolske oblasti nekaj besed, če bi nam ostala le še trohica zaupanja do nj:h. Vemo pa, po vsem, kar smo v tem šolskem letu doživeli, da bi bili smešni, če bi to storili. Slovensko učiteljstvo ima toliko gospodarjev, da mu je gorje. Po hierarhični poti ga šolski skrbnik, inšpektor, direktor in podajači prepričujejo, da ni dober en sam njegov korak, izven hierarhične poti mu nešteto drugih sledi z baziliskovim očesom. Vse delo učiteljstva je en sam ogromen sum, menda le zato, ker je prva lastnost vsakega policijskega režima sumničenje. Imamo ljudi, ki so še pred kratkim uživali zaupanje, če je sploh ta beseda pri nas primerna. Zadošča osebna zamera pri didaktičnem ravnatelju ali — česar bognedaj — pri nadzorniku, in zaupanje je pri kraju, učitelji pa nevarnejši kot vsa.c drugi. Spričo takih dejstev je zgoljt farizejstvo, če se neprestano oglašajo glasovi, uradni in neuradni, da so krivi nezadovoljstva, da so škodljivci države tisti, ki sejejo plevel. Škodljivec je sistem, ki mu je učitelj na poti in ki bi dosegel svoj zaželjeni namen le, če bi poslednjega odstranil.
Ugotavljamo danes ponovno, da se slovensko učiteljstvo pri nas, v teku dveh rodov, odkar se je stan razvil, ni nikdar toliko zasledovalo, kakor se zasleduje v teh zadnjih letih. Pod padlim režimom je .bilo tudi odstavitev in premeščenj, toda bila so silno redka in nepolitična. V vseh slučajih pa so se izvršila pred učiteljstvom, v okrajnih šolskih svetih, kjer smo se po svojih zastopnikih lahko oglasili. Zdaj se vse vrši skrito, v temi inkvizitorjev, in nihče ne vpraša, ali se ni morda zgodila krivica učitelju. Zadošča ovadba zaupne osebe, po krivdi in po vzrokih se’ ne vpraša!
Pred nekaj tedni je bila premeščena tov.ica M. Kot vzrok premestitve ji je načelnik šole navedel slabo moralno vedenje. Kolika milost! Toda nedopustno je, če sc učiteljica prestavi brez disciplinarne preiskave, kazensko, z očitkom o nemoralnem vedenju. Slabo moralno vedenje/napravi učiteljico absolutno nemogočo tudi na novem mestu. Ali ne spada ona učiteljica v novi službeni kraj, ali pa bi bilo treba tirali ob loži t el j a pred sodišče, da do-<aže krivdo obdolženke. Videli ne bomo ne lega ne onega, ker odstranijo nadležnega učitelja tucli z nemoralnim vedenjem, če ni druzega. In pri učiteljicah m lahko konstruirati političnih pogreš-''■> vivimn v dnhi osebnega režima in
bi prišli do presenetljivih zaključkov, če bi hoteli z moralnim vedenjem gotovih ljudi do dna.
Učitelj Petaros ter učiteljici Omahen in Tovsto-vršnik so premeščeni — dva meseca pred sklepom šolskega leta! — na podlagi preiskave cele komisije, ki je prišla začetkom aprila v Podgrad preiskovat težke reči, med drugim tudi zadevo samoizobraže-valnega sestanka že enkrat v svečanu. Iz poročanja listov razberemo, da je sestanek bolj pretveza. Niso nam znane podrobnosti, vendar izgleda, da je zasledovanje obeh tovarišic prišlo od strani, od katere sta si prej obetali morda — prote.ccije. Toda niti to nas ne moti, da ne bi obsojali njiju preganjanja, kakor obsojamo preganjanje tov. Petarosa.
Za tem zasledovanjem so vzroki — osebne in zasebne nravi. Sistemu seveda to ni rpari in zadeva učiteljstvo z vsakim, še tako nevzdržljivim vzrokom, da le more zadeti. Učiteljstvo je proti takemu sistemu brez moči. Edino, kar more storiti, je, da si je popolnoma v svesti teh dejstev in da uredi vse svoje postopanje dejstvom primerno, z drugo besedo, da se ne uklanja in ponižuje, ko mu to nič ne pomaga, da ne moleduje za milost, ko imajo zanj le preganjanje:-'* —----- • . -
Nagoto osebnega režima kaže tudi premestitev t.ce Bjeker-Rolih. Tudi ona mora btez vsakršne preiskave drugam in preizkuša na sebi glasovito načelo mirnega sožitja. Tudi to premeščenje ima vsa svojstva, da še enega več prepriča, kako nam je vse naklonjeno in nam želi dobro, kakor se je’ gotovo posrečilo prepričati onega nenadno suspendiranega tovariša, ki so ga za Veliko noč vozili vklenjenega okrog. Tovariš Č. ni bil organiziran v stanovski organizaciji in ni hotel ž njo nikakršnih stikov. Vzlic temu ga je sistem našel im mu pokazal svojo naklonjenost. Mislimo, da govori to glasneje kakor vsi sejalci plevela, glasneje in razločneje kot škodljivci in agitatorji. ’
V kratkem času se je torej izvršilo pet kazenskih premeščenj učiteljstva. Poleg tega je bil eden suspendiran ter je njegova službena usoda precej ne-, gotova. Mislimo, da je zaenkrat dovolj. Učiteljstvo ima dovolj dokazov, kaj je sistem, česa je zmožen' in koliko je verjeti sladkim besedam; ki še jih' po-r služuje, da skriva svoja dejanja. :	;	o n j ,‘V .	.1
Manjših šikan in poniževanj, ki jih je stan dele-h žen sproti, ne bomo naštevali. Kakor' že' rečeno, prihajajo od hierarhičnih in 'nchicrarhičnih strani.1 Kakor so različne ustanove, tako ?o' tudi metode raznovrstne. Če ne izdajo nasveti, migljaji, ppvpra-> sevanja, kdaj si rojen i‘n koliko’ si 'star, pomaga' udarec. Pisana zakonodaja sicer "nikjdr ne določa koncentriranega ognja na' naš, a neki sveti red, natančno predpisuje, da se sme vsakdo nekaznovano-' znašali nad učiteljstvom,' samo da stori to z nacio: nalnimi nameni, Če se pritožiš, zveš do pičice, d>a si veliko kriv in da si ti je z angelskim potrpljennj.ctn prizanašalo. Tako prideš počasi do zavesti, da je vse nevarno, kar počenjaš in da v resnici ne narediš dobrega koraka.
V takih razmerah mora biti učiteljstvo močnejše in trdnejše kakor v normalnih. Če se tako postopa z učiteljstvom, mu ne preostaja drugo, kakor da se brani. Tudi amfibije, ki se skušajo s servilnostjo in sramoto rešiti pred sistemom, čutijo pest. Kdor ni vajen upogibati tilnika in hoče ostati raven mož, se ne bo niti za korak umaknil, tudi če udarjajo po nas. Učiteljstvo ni od nastopa reakcijonarne vlade pred nikako alternativo več, je samo pred iztrebljenjem, Ker je pa tako, nima ničesar izbirati. Edino, kar nas more rešiti, je skrajen odpor proti sistemu. Ali se zruši sistem, ali podleže učiteljstvo. Tri leta sc izvaja proti nam načelo absolutne sovražnosti. A dasi se nikdar ne prizanaša, ni dosegel teror svojega namena. Ni zlomil moralre sile stanu in ni učiteljstva duševno strl. Korumpiral je nekaj redkosejanih kreatur, velika večina učiteljstva pa je ostala neupogljiva. Ne samo to. Iž nje so se vzdignili novi bojevniki, nevarnosti in' preganjanja so< jih samo utrdile. Kjer je bilo prej obotavljanje, dvom, negotovost, tam je pritisk izčistil nazore ter prepričal marsikoga, ki je prej gledal od strani, da je neizprosna borba proti sistemu naša edina rešitev.
Koliko časa bo nasilni sistem trajal, nii mogoče predvidjati. Prav gotovo pa je njegovo trajanje odvisno od nastopanja, od borbene volje in žilavosti,
Delovna šola	<N.d.ijev.»je.)
Napraviti železno orodje! To je izredno težko, da, nemogoče. Otroci) pojmujejo, kako težak in ogromen je bil prehod od ‘kamna do železa, in tu so zdaj umestni obiski v kovačnico. Že zunanji po" gled, ogenj, meh, ropot kovaškega kladiva in nakovala naredc na otroka ogromen, skoro fantastičen vtis. Bistveno pa je pokazati tu le taljenje, kovanje in valjanje (dvoje osnovnih del — udarec in pritisk) Po vsem tem se bo zdel kovač mladini skoro kakor oni čarovnik, v čegar postavi nastopa v legendah, ki jim jih bo pripovedovala vzgojiteljica iz grškega in germanskega eposa in iz vraž afriških divjakov.
Če je mogoče, je po obisku kovačnice dobro pokazati kot ideal lahkoto kovanja bakra in prav tako lahko vlivanje predmetov iz zlitine bakra in cina (n. pr. brona, ki sestoji iz 78% bakra in 22% cina ali 65% bakra, 5% cina in 30°/o ali tudi v drugačnem razmerju) v kalupo (obliko) v zemlji. Tako bo otrok razumel pomen bronaste dobe kot prehodne dobe. Končno bo pri vrnitvi v mesto obisk zgodovinskega muzeja (dvorane o kameni dobi) omogočel otroku po lastni izkušnji pravilno cenitev del genijev med primitivnimi ljudmi. Navdušil se bo zanje in njih pomen in razumel težave, ki so ž njimi v zvezi, saj so otroku duševno zelo blizu, kakor nam' dokazuje genetična psihologija, ki trdi, da otrok s svojim razvojem ponavlja razvoj človeštva.
4.	Poskusna delovna šola. Upam, da si bo bralec lahko predstavljal, kako srečen, razvit in duševno čvrst bo postal otrok, ki bo napavil dve leti ^otroškega oddelka* in poletno robinzo-nado. Lahko si je predstavljati, kako dobro bo vse to pripravilo otroka za šolo, in šola bo imela še dolgo dovolj snovi za predelovanje, ki ga ji je oskrbelo taboriščno življenje otrok.
Če upoštevam današnji položaj, predpostavljam, da imamo opraviti — če govorim o osnovni delovni šoli — z nerazvitimi otroci, ki so ubožni na znanju. Ukvarjati se z «našimi» otroci ne bo težavno v delovni šoli, in po njih ne bodo nastale težkoče za učitelja. Nasprotno, učitelju bodo često dali navo-
od neupogljive značajnosti učiteljstva. Nasilne mere odpirajo oči in krepijo odpor. Tudi zadnj.e kazenske premestitve, kakor so poed neem škodljive, bodo le koristile samovzgoji učiteljstva ter bodo utrdile našo skupnost. Če bi imeli pristojni količkaj pedagoške uvidnosti, be vedeli, da mora biti kazen redka, ako naj vpliva; sumarične kazni so brez vsakršne vzgojne vrednosti in niti ne ostrašijo več. Preganjanja se človek boji, dokler ga ne poskusi. Če ga je poskusil, ga veliko laže prenaša, kakor si je mislil. Poleg tega pa ve, da je tudi preganjanju naposled določen konec, in da so1 baš žrtve in sila, ki se poraja iz njih, glavna ovira, ki ustavi nasilju pohod. Zadnje leto so se sesipali udarci na učiteljstvo: posledica je bila, da so se naše vrste strnile in ojačile, ker je tak sociološki zakon, da se skupina v težkem boju le utrdi.
Na zadnja premeščenja imamo odgovor: postavimo sistemu nasproti ves odpor ljudi, ki1 sc borijo za svoj obstoj. Če ima sistem namen iztrebiti nas, tmamo pa mi pravico storiti vse, da ta sistem pade. Dolžnost vsega učiteljstva je, da se osebno ne umika, ampak vztraja v bojni postojanki, da stori vse za utrjenje organizacije ter ji omogoči voditi borbo za obrambo in obstoj stanu, proti sistemu, ki nam streže po življenju.
dila, kaj naj naredi. Doslej prihajajo navadno otroci v prvo skupino delovne šole iz rodbine', zato je treba vse ponavljati. Posebno velja to za pouče" vanje. Jasno je, da imajo «naši» otroci že množino znanja v Tačunstvu, merjenju in v oblikovanju. Prepričan sem, da so imeli mnogo priložnosti naučiti se «ncopazno» abecedo po «metodi celih besed*, po Montessorijcvi metodi itd. Namenoma nisem v vsem tem prej ničesar omenil:	1) otroci so to
znanje dosegli «neopazno» in «priložnostno», in Bog nas je obvaroval pred «sistematičnim poukom*,
2)	če bi bil prej to omenjal, bi moral zdaj to ponavljati. Vzemimo, kakor da otroci nimajo navedenega znanja.
Moja izvajanja bodo veljala torej prej za «nove, sveže* otroke, t. j. iz navadne šole brez predpriprave, s čemer imam namen doseči, da bo razprava koristila tistemu, ki se udejstvuje v taki šoli. Kako si je torej predstavljati osnovno delovno šolo?
Če bi bila pedagogika popolna ineksaktna znanost, kakršna bo sčasom nedvomno postala, bi lahko odgovorili na to vprašanje popolnoma določno, matematično natančno. Doslej pa je vzgoje-slovje še zelo oddaljeno od take popolnosti. Danes je še vedno iščoča, empirična veda? Dober moderni pedagog je iščoči empirik.
Zato je dobra šola ona, ki išče, Vrsta možnosti je, kako se organizira osnovna delovna šola. Moramo preizkušati različne možnosti in jih kontrolirati z eksperimentom. Bralec naj ne misli, da je ta načrt edino mogoč. Pisec bi mogel predložiti tudi vrsto drugačnih načrtov, ki bi bili tudi možni; izbral si je tega le zato, ker je najpraktičnejši.
«Kaj? Nam predlaga, naj delamo na otrocih poskuse kakor na morskih prešibkih?» Ali je bila stara šola kaj druzega kot trajna, popolnoma ponesrečena poskušnja? Vsaka pedagoška dejavnost konča naposled v eksperimentu. Gre le za to, kako daleč se poskus dogmatično ali kritično, brez premišljenosti ali s povzemanjem rezultatov izvrši. In m,i predlagamo baš to, naj se konča ubijanje otrok z dogmatičnimi, samozavestno nepremišljenimi poskusi stare šole. Zahtevamo, naj sc stari eksperimenti nadomestc z globljimi, kritično povzemajočimi, s poskusi, ki ne škodijo otroku kakor so
škodovali v stari šoli, ampak iz katerih jim več ali manj zrastejo ugodnosti, koristi. Zahtevamo, naj se škodljivi "poskusi končajo in naj se delajo le še taki, ki bodo v najslabšem slučaju samo koristili.
Moderna pedagogika je. kolikor je dobra, empirično raziskujoča. '1'a duh iskanja in empirije, duh stremljenja in poskusa, učinkuje že kot tak vzgojno na otroka. Otroku ni nihče 'nevarnejši kot «dovr-šen» pedagog, :-.ti je v starinski spretnosti samozavestno otrpnil. Kdor nikamor več ne stremi in je nasproti življenskim skušnjam slep, ni več zmožen vzgajati znanjaželjne naprej stremeče generacije. Okostenela šola je grob mladine. Iščite torej novih poti, vi pedagogi!
5.	Samovladanje v šoli. Nezaupanje nasproti otroku in monarhične navade niso združljive z novo pedagogiko. Delovna šola je šola samovla-danja, v kateri otroci s.cupaj z odraslimi delajo na razvoju svojega življenja.
Misel samovladanja pa marsikomu izmed nas še ni jasna. Marsikdo razume v tem, da podpirajo otroci učitelja pri njegovih različnih poslih (nadzorovanje, pospravljanje, knjige, inventar itd.), pri čemer so. pomočniki učitelja ali od njega samega izbrani«, ali izvoljeni od otrok, ali izžrebani ali določeni po gotovi vrsti. Jasno je, da je to isti način samovladanja, kakršno je v monarhičnih deželah v navadi, če se ljudje pritegnejo vladi na pomoč (v podporo): učenci podpirajo učitelja le pri vzdr-žanju sistema, ui ga je sam določil.
Posebno razločno je to v slučaju, če je učitelj sam izbral svoje pomagače. Kar pa zadeva volilni red, ima vse napake, ki so lastne reprezentativnim sistemom:	ne	izberejo se vselej najvrednejši, vo-
lilni boj vzbuja strasti, množica je pasivna in se radi tegu spet desorganizira.
Zgrešeno postopanje je tudi naslednje:	učitelj
izda navodila, otroci jih sprejmejo in izvrše volitve. Taka «oktroirana» ustava, često rezultat več učiteljevih večerov, pusti otroško socialno (družabno) ustvarjanje v miru in je po svoji vsebi- i navadno preveč komplicirana za otroke. Gotovo ni taka, od zgoraj došla »odrasla« ustava samovladanje otrok.
Mnogi predlagajo otrokom, naj sami izdelajo šol-
sko ustavo, če jo pa že odrasli več večerov uri, bodo pa otroci takoj doživeli ž njo polom. Ustava se ne da določiti v eni «s c j i» (in povrh še desetletnih otrok!), temveč zraste organsko iz življenja.
Ali naj se torej otroci sami sebi prepuste? Tako nastane zgolj nered. Čisto prav, če bi pa red že bil, ni potreba, da otroci kaj v red spravljajo. Baš neugodnosti in potrebe povzročijo vprašanje, ucako bi se odpravile in vzbujajo družabno dejavnost otrok. Sicer ni niti potrebno, da otroci kaj organizirajo. Med tem se često vzgojitelj podviza, tresoč se pred strašilom nereda, da nered prehiti in s tem ustavi otroško skupnost še predno je prišla otrokom v zavest.
Ne bomo se torej kar v začetku bali nereda. Če bi pa ostal? Da, to je prav lahko mogoče: otroci so majhno ljudstvo, njih socialni smisel je majhen. Lahko torej ostanejo v neredu. Če bi znali zavestno ustvariti, pa četudi le otroško življenje, bi jih imenoval male modrijane. Zgraditi pa ga morejo le skupno s starejšimi, ki so jim koristni tovariši, svetovalci in pomočniki.
Sploh ne gre za otroke in učitelje Gre za to, da je zgradba (sestava) šole organizirajoča. In mi že vemo, da je taka organizirajoča sestava delovna struktura, t. j. šola v obliki delovne otroške sku* pine.
Delo organizira otroke, delo jih sili, da se diferencirajo in združujejo, z delom se učijo sami vla* dati. Samovladanje se ne da izmisliti v brezzračnem prostoru, nastopi kol logično potrebno sredstvo aktivnosti delajočih. Šola, ki se sama vlada, je posledica delovne šole (če se večno podirajoče se «amerikansko igranje republike* otrok ne šteje), in je vedno dokaz, če ne pride učitelj naprej s samovladanjem, da sploh ni na jasnem, kaj je delovna šola.
Organizacija dela, to je vedno prva naloga učiteljev in učencev. Učitelj delovne šole je najprej organizator in sicer spreten organizator. On je, ki zbuja organizativne sile otrok, toda ne od zunaj in vedoma spekulativno, ampaT od znotraj navzven in ki stremi, da bi našel maksimalno organizirajoča oblike dejavnosti.
Angleška šola
(Nadaljevanje.)
In tako pridemo do leta 1833., ko je angleška vlada v svojem letnem proračunu prvič postavila v svrho zidanja narodnih šol, (ker je inicijativa Cerkve in posameznikov odpovedala) postavko v znesku 20.000 šterlingov. S tem je država priznala dolžnost, da ljudsko šolstvo vzdržuje iz lastnih sredstev in je našla tako svojo pravo funkcijo v ljudski vzgoji. Postava «Fielden’s Act» je leta 1847. uredila vprašanje otrok in žen kot delavcev in je določila delovni čas na 10 dnevnih ur. starost otroka pa zvišala na 9, leto. A šolski ustroj je bil še vedno v rokah Cerkve in zasebnikov in šele 1840. izda vlada «Grammar School Act», ki je saušal vsaj nekoliko urediti različnost učnih načrtov posameznih zavodov. Opomniti je treba posebej, da še do konca prejšnjega stoletja ni bilo v angleškem šolstvu onega našega razlikovanja, ijuasKo, srednje in višje šolstvo, ampak je bilo elementarno šolstvo usmerjeno v praktično smer in določeno ljudskim masam, višje šolstvo pa v humanistično smer in dostopno višjim razredom. Danes se besedi «primary» in «sccondary» rabita v našem smislu.
Seveda so se šole, Cerkev in učitelji, spočetka branili vpliva države, a vsled razširjenja državne
podpore' na vse šole, anglikanske, katoliške, judovske itd. se ja ta odpor polagoma polegel; in ko je vlada Lorda Palmerstona leta 1856. ustanovila «naučni oddelek* (Department of Education), si je naložila z njim z nadzorovalno pravico tudi dolžnost proučevanja šolseih notranjih razmer, ki naravno niso mogle biti posebno razveseljive in času odgovarjajoče. Razne komisije, ki so se pečale po nalogu vlade s proučevanjem angleškega šolstva, so bile edine v tem, da je treba urediti stopnje in da mora biti dostopen vsem državljanom brez razlike razreda. Leta 1870. je «Forster Education Act» uredil vse šolstvo, nadzorovano od države, ga odtegnil vplivu Cerkve, ne da bi se pri tem žalil verski čut naroda. Vendar je sv. pismo ostalo temelj vsega verskega pouka. S tem je država ustvarila oni splošni angleški protestantizem (Common Protestantism of the English Nation), ki ga priznavajo vse angleške protestantovske sekte. Da igra biblija še danes tako važno vlogo v angleškem življenju, ni pripisati samo dejstvu, da velja za najuspešnejše sredstvo verske vzgoje, ampak je sv. pismo naj večji angleški knjiž. monument, o katerem je posebna «kraljeva komisija za poučevanje' pouka angleščine v šolah« izrekla sledečo sodbo: «da je avtorizirani prevod eno največjih del angleške klasike ter ima velik vpliv na angleško literaturo in
angleško življenje«, Vkljub bibliji ni duh angleške šole čisto nič reakcionaren, ampak je verstvo v šoli zgodovinski in filološki študij sv. pisma, ki utegne blagodejno vplivati na duševnost učenca.
Leta 1876. izda država «Elementary School Act», ki določa najmanjšo mero obveznega šolskega pouka za vse državljane. Leta 1888, se ustanovijo tudi za deželo (v mestih so obstojali že od 1835.) »okrajni sveti® (County Councils). Leta 1902. se delokrog teh svetov razširi in se odpravijo poslednje podeželske «farne» šole, ki so se odtegovale nadzorstvu države.
Na prvo mesto v evropskem šolstvu, v kolikor ;e ni potisnil že sam zdravi zgodovinski razvoj, je postavil angleško šolo zakon «Fisher Act» (1918), ki ga je .dal angleškemu narodu član kabineta L!oyda George-a. Ta je uvedel skoraj brezplačen .poulc za ves narod od šolskega vrtca tja gori do univerze in tako ustvaril, da rabimo njegove besede »narodni sistem ljudske vzgoje, dostopen vsem osebam, ki so zmožne napredka». Naslednja skrb države je bila ta, da omogoči obisk višjih šol vsakemu, ki je tega vreden, in je zato ustanovila posebne štipendije (Scholarships), ki se oddajo po prestani skušnji najboljšemu učencu.	(Dalje).
Nova obsodba
Gentilejeva šolska reforma, ki je za slovensko šolo postala iz nekih hipotetičnih državnih potreb, da rabimo edino primerno italijansko besedo, prava »riforma - capestro», je doživela v zadnjih časih od samih italijanskih mož, ki jim ni moči odrekati ne nacionalnega čuta in niti politične uvidevnosti, nekaj ostrih obsodb. Te obsodbe nas, v kolikor izvirajo iz različnega pojmovanja državne politike napram narodnim manjšinam, zanimajo lu v toliko, ker nam kažejo, da je v italijansšem ljudstvu vendar še zdravega razuma in pameti, kar more prej ali slej priti edino le v korist nam in naši tako trdni preizkušani in resno ogroženi narodni Kulturni stavbi. Zakaj nam, kot pijonirjem kulture v širšem pomenu1 besede, ne more biti kultura samo sredstvo, da ohranimo našemu ljudstvu one tipične plemenske znake, ki tvorijo njegovo etniško individualnost, nam ne more biti kultura samo orožje za samoohranc naroda kot plemenske celote, ampak nam je še vse več. Kultura je za nas očiščenje in oplemenitenje duševnosti posameznika kot dela človeštva v smislu nekega višjega moralnega, etičnega in socialnega duševnega življenja, kar je bilo, je in bo končni cilj napredka pri vseh ljudstvih sveia. Zato pomeni odrekanje kulture našemu otroku, našemu človeku, našemu narodu greh nad človeštvom sploh, ki ga ne more izbrisati niti dvatisočletna zgodovina civilizacije sodobne Italije. Zato nas morejo kritike Gentilejcve reforme, ki izvirajo iz zgolj kulturnih vzrokov, zanimati več nego vse ostale, katerim je morda kumovala politična oportuniteta in vsa enaka vidna in nevidna stremljenja na našem šolstvu zainteresiranih faktorjev. In taka kritika, taka obsodba je izšla iz vrst samega italijanskeg učiteljstva, tedaj, iz vrst ljudi, ki jim je poverjena skrb za dušni blagor in izveličanjc lastnega ljudstva!
Osrednji odbor učiteljske organizacije «Sinda-cato Magistrale® je sestavil obširno spomenico, ki se bavi s šolsko reformo, v kateri analizira njeno bistvo in kritizira na njej vse napake le iz šolskih, socialnih in družabnih vidikov preko vsakdanjih političnih potreb italijanskega ljudstva. Spomenica
VI. DELEGACIJSKO ZBOROVANJE (1925.) Delegati tržaškega učit. društva :
1. Čok Amalija. — 2. Kerkoč Eleonora. — 3. Kosič Ivun. — 4. Logar Mirko. — 5. Prest Mirko. — 6. Starc Ferdo, — 7. Širok Albert. — 8. Venturini Franc.
Namestniki:	Gruntar	Karl, Pahor Slana,
Scheimcr Anica.
ni samo negativnega značaja, ampak je tudi pozitivna, ker postavlja na koncu tudi konkretne predloge.
Z ozirom na naše šolsko vprašanje sindikat ugotavlja, da je zmotna poteza silift italijanščino v obmejno šolstvo in tako z dovolitvijo dodatnih ur v jezikovnem pouku manjšin, potiskati njihov rodni jezik na drugo mesto, če ga že ne popolnoma iztisnili iz ljudske šole, Ta odredba gotovo ne pospešuje v nacionalno mešanih krajih mirnega sožitja med ljudstvom, nasprotuje v veliki meri duhovnemu ujedinjenju novih državljanov im je v kričečem nasprotju z glavnimi nauki pedagogike, ki določa, naj se vrši prvi pouk v materinščini. S tem se podijo otroci iz šole, in sc te posledice kažejo v znižanem šolskem obisku, kar gic gotovo na škodo vzgojnim nalogam šole ljudstva.
Tako govori tedaj italijanski učitelj, ki mu je kulturna misija šole v človeški družbi nekaj več nego majhne, vsakdanje politične brige današnjih šolskih politikov v Italiji. Kak odmev bo imela spomenica v Rimu? Če sc spomnimo na zadnji nastop o našem vprašanju mimstra za šolstvo Petra Fedeleja, ki velja, bodi mimogrede povedano, v krogih italijanskih zgodovinarjev za najboljšega in najtemeljitejšega poznavalca srednjeveškega Rima, nas mine vsak optimizem. Znani historijograf, profesor rimske univerze, šolnik, ki se zaveda misije tega kulturnega zavoda tako, da se je odrekel šolskemu delu na ljubo celo svojemu najljubšeinu zgodovinsko-literarnemu udejstvovanju (znano 'ijc, da število zgodovinskih spisov P. Fedeleja ni baš obilno!), potrjuje s svojo veljavno besedo največji greh Gentilejcve reforme, ki bije po najelementar-nejših pravilih splošne pedagogike ko palica po oslovskem hrbtu.
A je v nas vendar trdna vera, da vkljub vsem političnim eksperimentom sedanjih državnih astrologov v Rimu in tudi v Trstu, da, tudi v Trstu... zmaga prej ali slej ipak pravična stvar. Zmaga že zato, ker je njen cilj nekaj, več kot narod, država in njen imperializem, zmaga zato, ker je klic po kulturi, po boljšem, poduhovljenem človeštvu. In duh je, ki gre, najsibo tudi po poli trpljenja in bridkosti vendar-le s časom — naprej!
Učiteljsko društvo za kofar Voiosko-Opatiia po-zivlje svoje članove na glavnu godišnju skupštinu, koja če se obdržavati u nedelju, dne 24. maja, u 2 sata popodne u Mihotičima sa sledečim dnevnim rpdnm: 1) pozdrav predsjednika; 2) blagajniško iz-vješče; 3) izbor novog odbora; 4) pitanje samoiz-obraževalnog odsjeka; 5) izbor delegata za delega-cijsku skupštinu; 6) razno. — Radi važnosti dnev-noga reda, pozivlju se članovi, da se u polpunom broju odazove.	Odbor.
v
Skolski i učiteljski pravni
pabirci	(Konec.)
23. Provizorni učitelji i učiteljice imadu pravo na železnički popust jcdva u drugoj služhcncj godini.
24. Suplenti i provizorni nemadu pravo na plaču, kada nisu u službi (kada ne poučavaju).
Provizorni imadu pravo biti u službi i biti na svojem službenom mestu čitavu tekuču godinu; ovo nije slučaj za suplente.
25. Suplenti i provizorni plačaju se u desetinama (deset puta u godini), zato i nemadu pravo na plaču u praznicima, niti na železničke (putne) po-lakšice.
26. Vojnička služba pre učiteljske ne ubraja se u učiteljevu pravnu korist na nikoji način.
27. Izredni učitelj (straordinario) pozvan redo-vitim putem (novačenjem) u vojničku službu ide mu čitava plača za prva dva meseca odsutnosti.
Učitelju se uračunava služba na privatno-prov. školama proti analfabetizmu kao da je služio na javnim školama.
28. Da neka učiteljeva udova bude u pravu mi-rovine, morala se venčati s njime barem godinu ranije pokojnikovog penzionisania.
29. Od 1. 7. 1923. beše ukinut skuparinski do-platak roditeljima činovnika i učitelja, bili oni ko-jegod starosti te živeli makar na njihov teret,
30. Dozvoijena j,e niugučncst premeštenja učitelja ili učiteljice sa mešovite na ženšku dotično na mušku školu i obratno.
31. Razred se može razdvojiti (sdoppiare) ako broj,i preko 60 polaznika, dozvolom dašto nadležne škoiske oblasti.
32. Mesni doplatak (rindennita di residenza) ukinut je 1. I. 1924.
33. Službeni raspust (aspettativa) traje največ 24 meseca, iza čega sledi umirovljenje.
34. Ako je škols.ca zgrada sagradjena državnom pripomoču, ne može opčina zanekati besplatni stan učitelju po. zakonu od 4. VI. 1911.
35. Za uživanje besplatnog stana ima titulami učitclj-ica (redcviti) prednost pred provizornim ili suplentom, pa se, nalazio onaj na dopustu.
36. Suprug učiteljice imade pravo na uživanje doplatka (mesečno 144.75 L) ako se dokaže ne samo njegova radna nesposobnost i ineimučstvo,- nego i to, da nema pre.-co sto lira mesečnog dohetka.
37. Prekobrojni učitelj (1’insegnante in sopra-
Iz organizacije
Revizija članstva je deloma zaključena, ker nam nedostajajo podatki le še iz tolminskega okraja, od koder so pa tudi obljubljeni že za najbližji čas.
Članstva imajo društva: goriško 90, tržaško 83, postojnsko 56, sežansko 51, koprsko 40, idrijsko 39, volosko 30, pazinsko 29,
Pravočasno (po vodstvenem pozivu) so izvršila revizijo idrijsko, pazinsko, tržaško, koprsko in volosko društvo, na pospešbo v listu (do 28. aprila) sežansko, v maju šele goriško in postojnsko in sicer potem, ko se je list vsem članom ustavil. Reviziji poslednjih dveh društev sta nepopolni, posebno goričkega, ’.<jer je najmanj 30 članov v zasianku s plačilom in izven organizacije.Z
Upravni odbor je bil naložil tolminskimi tovarišem, ki društvo vodijo, naj sc uredi stanje do konca aprila, ni pa doslej še nikakih rezultatov oziroma poročil o tem.
numero) nije drugo nego supient stalnog poležaja, pa zato on nema posebnog razreda, inače bi bio titulami učitelj.
38. Da se učitelju godina u vojničkoj službi ura-čuna u mirovinu valja, da plati čitavu 15%-nu taksu
(k v n 1111
39. Penzioncrima ne pripada nikakav dodafak (doplatak) osim onog osobnog.
40. Raspust (aspettativa) iz zdravstvenih obzira podeljuje se samo na jednu školsku godinu, tekom koje ne prima učitelj plače.
41. U istoj škelskoj godini dozveljen je samo jčdan dvo-mesečni dopust (congedo); pak zato nisu dozvoljeni drugi dopusti.
42. Učitelj na raspustu (in aspettativa) može na-stupiti nanovo svoju službu pre nego mu isteče raspust, azo dokaže lečničkom svedodžbom, da je potpuno zdrav.
43. Da može učitelj postiči odštetu (otpravninu, indenita), valja da je otpušten najranije iza deset službenih godina.
44. Sa 35-t'om službenom godinom dolazi učitelj do svoje najviše plače.
45. Iza treče službene godine bi' a nakazana učitelju plača cnog redovitog (ordinaiio).
46. Mesni doplatak (indennita di residenza) pripada jedireo natečajnom (definitivnorri, di ruolo) učiteljstva.
47. Ako je učitelj poučavao, pa bilo to i radi bolesti ili radi zdravstvenih obzira, manjc od 140 dana u godini, računa mu se čitava godina u pen-ziju, a samo pol gedine za dozorevanje starosnih doplataka (aumenti periodici).
48. Čitava prcvizorna služba uračunava se učitelju u njegovo pravno dobro (penzija, doplaei), ako je bio primljen kao redoviti (di ruolo) u redovite š.cole (scuole classificate) pred 30. 4. 1919,
49. učitelj može biti službeno umlrovljen, ako je bio njegov školski uspeh prema zapisnicima službenih poseta nedostatan, te ako službuje 40 godina ili postignuo 65 god. života, ili najmauje 25 službenih godina, (bolje: 24 god. 6 mes. 1 dan). (R. D.
31.	12. 1923. br. 2996).
50. Oni, koji se svojevoljno sustegnuše (zapustiše službu) nemadu pravo na odštetu (indennita), a u nijednom slučaju na povrat (povračaj, rimborso) uplačeija novca.
51. Iza dvomesečnog učiteljevog dopusta (congedo) iz zdravstvenih razloga uz uživanje cele plače sledi njegov raspust (aspettativa) iz istih razloga uz poluplaču.
V splošnem je izid revizije dober in dokazuje, da so organizačne vezi mnogo močnejše, kakor bi bile pričakovati po vseh neštetih ovirah, ki so jih morala društva prestajati. Resnična kriza je le na tolminskem, kjer menda tudi danes še ni premagana. (O tem nočemo danes delati rekriminacij.) Izključenja iz društev so se izvršila v pazinskem, sežanseemi in menda tudi postojnskem društvu. Goriško društvo ni revidiralo članstva v odboru, dasi je bil to nalog Zvezinega vodstva. V društvih, ki so članstvo uredila, z vštetim goričkim, je ostala ogromna večina slovens. učiteljstva, lahko rečemo, da nad 90%. Naval tekom zadnjih let ni mogel iz" tisniti iz organizacije niti vsakega desetega, ker si nič ne skrivamo, da niso ostali nekateri zunaj društev iz ni.cakega druzega razloga, kakor radi tega, da so imeli nezasluženo prednost za dobra mesta.
Ni pa mogoče reči, da bi z izidom revizije bilo v redu tudi finančno stanje članstva. Niso le člani
krivi, če so danes še nekateri izven organizacije, drugi pa v velikih' zastankih, ampak tudi nedelavnost odborov oz, blagajničarjev, To nam' najbolje dokazuje pazinsko društvo; dasi ni imelo jesenskega zborovanja, je popolnoma uredilo svoje blagajniške zadeve. Da se društva izognejo zastanrom, ki jih člani težko zmagujejo, morajo odbori po periodah pregledovati in izterjavati članarino.
Sploh je potrebno sistematično delo v odborih in predvsem še točno izvrševanje iniciativ in zahtev upTavnega sveta ozir. vodstva. To je najmanj, kar mora organizacija vršiti v interesu stanu. Skupnost stanovskih teženj in enotnost organizacij zahteva, da se odbori ravnajo po danih navodilih in da jih ne sabotirajo s svojevoljnostjo.
«Učiteljsko društvo za Trst in okolico« je sklicalo 3. maja 1925, svoje redno pomladansko zborovanje v prostorih Konsumnega društva v Sv. Križu.
Udeležilo se je zborovanja le malo število članov in sicer 25 tovarišev in tovarišic, dasi šteje društvo 83 rednih članov.
Predsednik obžaluje, da je toliko članov neopravičeno odsotnih in da se ni udeležil nf.ti en tovariš iz Sv. Križa našega zborovanja. Priporoča tovarišem in tovarišicam, naji se zavzamejo za š^lo z vso vnemo. Konštatira žalostno dejstvo, da je b.lo v pretečenem upravnem letu več tovarišev in tovarišic odpuščenih. Obžaluje bridko izgubo predrage nam tovarišice in zveste članice Ivanke Godine, ki nam jo je ugrabila smrt. Slednjič poziva upokojene tov. voditelje, da nam ostanejo še nadalje zvesti.
Tajnica je nato prečitala kratko poročilo o društvenem delovanju v pretečenem letu. Iz tega poročila je razvidno, da je storil odbor, kar je bilo v njegovi moči'; neuspehov so pa krive razmere.
Poročilo se odobril in tovariš predsednik izrazi v imenu odbora najlepšo zahvalo požrtvovalnima tovarišema Danevu in Kleinmayrju za sestavljanje spomenic.
'Po poročilu tovarišice blagajničarke so člani precej redno plačevali članarino. Je sicer še nekaj zastankov, pa tov. blagajničarka upa, da bodo tudi tisti kmalu poravnani.
Ker je tudi letos nekaj preostanka, se sklene, da ostane ta denar za enkrat v blagajni, za evetuelne potrebe.
Pregledovalci so našli račune v popolnem redu in tov. predsednik se zahvali blagajničarki za njen trud in požrtvovalnost, kajti ona vrši že celo vrsto let službo blagajničarke.
Sledi četrta točka dnevnega reda in sicer: Naša lista. Začne sa vsestransko razpravljanje in razmo-trivanje o «Novem rodu«. Sklene se, da naši' delegati zastopajo stališče, da se list, če le mogoče, poveča za štiri strani. V «Novi rod» naj pridejo po možnosti kratki prevodi pisateljev svetovnega slovesa. Kar zadeva upravo, se priporoča tovarišem n tovarišicam, da se zavedajo svoje naloge.
Glede »Učiteljskega lista« se razpravlja tudi vsestransko, posebno pa, kako bi se dalo napraviti, da bi postal list bolj zanimiv. Splošna želja je, da bu naš stanovs1« list objavljal vse važne dekrete, ki zadevajo naše šolstvo. Poročal naj bi o delovanju drugorodnih organizacij, kar bi utegnilo tudi' nam koristiti. Nekateri so mnenja, da bi prinašal list tudi reklame, kakor jih imajo drugi listi na splošno.
Kar zadeva samoizobraževalno akcijo, se z obžalovanjem konštatira, da smo mi v tržaškem okraju storili v tem oziru najmanj. Priporoča se tovarišem in tovarišicam, kv so bili določeni, da vodijo krožke, naj sc poprimejo z zanimanjem tega prekoristnega dela.
Predno preidemo k volitvam se vname polemika o Zvezinem pevskem zboru, oziroma o zadnjem nastopu istega. Tovariša Logar in Pahor pojasnita vso zadevo, kar se vzame z obžalovanjem na znanje, v nadi, da se kaj takega več ne pripeti.
Nato je bil izvoljen lanski odbor z malimi izpre-membami.
Za delegacijsko zborovanje so pa billi izvoljeni sledeči delegati: Starc Ferdo, Venturini Frano, Logar Mirko, Presl Mirko, Širok Albert, Kosič Ivan, Čok Amalija in Kerkoč Eleonora. Namestniki: Gruntar, Scheimer Anica in Pahor Slava.
Goriško učitjeljsko društvo je zborovalo 7. t. m. Imelo je svojo člansko revizijo. Vsak član naj takoj pospeši revizijo s plačilom članarine za vso dobo brez zastankov.
Profesor Klenovar je sijajno predaval o razlogih razsula rimsk. .imperija. Kritično je presojeval bo;e med optimistii in plebejci, pravilno očrtal preganjanje kristjanov in preseljevanje narodov, kakor tudi razkošnost in nemoralnost imovitih slojev. Predsednik se je zahvalil za to lepo predavanje in prosil gospoda predavatelja, da bij prispel še k nam s svojim bogatim zgodovinskim znanjem. Tovariš Paljvc je razdelil članom knjige Šolske Matice in priporočal, da se mora radi članstva tega pedagoškega društva vsakdo prijaviti' z dopisnico pri tovarišu M e molju.
Prihodnje zborovanje bo prvi četrtek junija in računamo na večjo udeležbo. Pri tem nas je bilo samo 78. Kje je še ostala najmanj pedesetorica?*) *) Op omba uredn.: Poročilo je nekoliko pre-lakonično. Izpušča važne stvari, o katerih se je razpravljalo.
Učiteljsko društjvo za postojnski oknj rabi na
redni občnii zbor, ki se bo vršil v nedeljo 17. maja 1925. ob 10. uri predpoldne v prostorih ljudske šole v Št. Petru na Krasu,
Dnevni red:
1) Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika.
2) Razgovor o zvezinih ustanovah.
3) Volitve novega odbora.
4) Volitve delegatov za delegacijsko zborovanje.
5) Razno.
Pozivajo se vsi člani, da se zborovanja gotovo udeleže.	  Odbor.
NOVI ROD
(Nekaj misli.)
Zvezin mladinski list prehaja v šesti letnik, a jc še vedno vzrok kritik, nasvetov, želj in podobnega. To je prej dobro kot slabo znamenje. Pomen lista je tako velik, spričo naših razmer, da bi bilo zlo, če ga ne bi imeli. Že zaradi tega nima kritika lista nevarnih posledic. Tudi je vprašanje razširjenosti «Novega roda« vprašanje poverjeništev, torej orga-nizačno vprašanje in samostojna zadeva. V tekočem šols. letu smo videli, da sc je z uvedbo okrožij tudi število naročnikov dvignilo, če sc je .le v okrožjih mislilo na to. Nekatera okrožja, na pr. sežansko, so dosegla izredne uspehe, med tem ko sc društva niso izkazala kot pripravno orodje za razširjenje lista.
Vsekakor imamo dve važni zadevi: 1) kakšen naj bo list po vsebini in 2) po kakšni ceni naj se prodaja.
Pri vsebini pride vpoštev slovstveni, poljudno znanstveni (otrokom primerni) in ilustrativni' del lista. Glede vsega tega se razpravlja tudi na društvenih zborovanjih, vendar 'se ne dajo delegatom zadostne smernice. Glavna krivda, da list ni’ talt,
kakor bi ga bilp želeti, je gotovo tcsnost lista. 16 strani, 'oddeljenih na pesmi, povesti, slike, «zrna» in »»kotiček« je premalo, da bi bilo mogoče z «Novim rodom« ustreči. Gradiva vedno preostaja radi tesnosti prostora m iz istega vzroka ni tako raznovrstno, kakor bi bilo potrebno. Poljudno znanstveni del trpi' še najbolj.
Če bi se vzel nekoliko slabši papir in bi se platnice odpravile, bi pridobili morda kakih šest strani, od katerih bi odpadla ena za uganke. Vsi razlogi govorijo, da bi sc to storilo. List se razpošilja zavit, da se na pošti ne umaže, zato bi platnice lahko porabili za drugi tekst.	_
Na ta način bi dosegli — iker pri sedanjt nakladi ni mogoče znižat; naročnine — da bi vsaj: čtivo (vsebina) narastla za 4—5 strani. Mladinski listi izhajajo prav pogosto brez posebnih ovojnih stranic, in je bila napaka, da se je že od prvega začetka, ko sc je list ustanovil, izdajal s platnicami. Umestno bi bilo, da se novi letnik na ta način preuredi.
Glede cene- so se nekatera društva že izjavila, naj se ne bi znižala. Dasi bo moralo za nas veljati načelo: čim več dobrega čtiva in po čim nižji ceni, da se razširi, vendar naše finance ne zmorejo, da bi se prodajala po 60—70 stotink številka To bi bilo mogoče le, če bi narastlo število naročnikov za kak tisoč. Ali se to da doseči? Dalo bi se, toda okrožja bi se morala ustanoviti in razviti povsod. Kakor smo videli letos, s toliko požrtvovalnostjo, ali bolje energijo, učiteljstvo še ne razpolaga
Samoizobraževalno delo. Trnovo: 26. februarja: Zavest in vzgojna sredstva. - Navzočih 23. 22.marca:
Feljton
Stano Kosovel: LORD BYRON
(Po lanski stoletnici pesnikove smrti.)
»Pretvorjena potvora».
So izredni pojavi v človeški družbi, pri traterih je mogoče označiti njihovo bistvo z eno samo krilatico, čestokrat celo z eno samo besedo. Goethejeva osnovna poteza je modrost, Tolstojeva askeza, Dostojevskega usmiljenje. Ti pojmi, ki označujejo duha imenovanih genijev, so vzvišeni in odvračajo naše misli od) vsakdanjosti. Pri Byronu ni mogoče najti epiteta, ki bi ga karakteriziral kot vzvišeno bitje. Njega je mogoče najbolj točno označiti z njegovimi lastnimi besedami kot iznakaženega, šepa-stega, hromega hudiča, kot spačeno pokveko, kot (»pretvorjeno potvoro« — «the deformed transfor" med«.
Dva pesnika svetovnega, splošno človeškega formata zaznamuje angleška Literatura do Byrono-vega nastopa:	Shakespeareja, utemeljitelja in
neprekosljivega mojstra klasične drame vseh strok, in Miltona, oslepelega pevca »Izgubljenega raja*. Prvi je danes last vseh civiliziranih narodov, drugi je sicer nekoliko zatemnjen od slave prvega, toda po tehtnosti svojega ustvarjanja vendarle prvi za Shakespearjem; tretja zvezda, ki blešči od 19. stoletja dalje na pesniškem horizontu Velike Britanije je lord Byron, literarni revolucijonar 19. veka.
Byron je v vsakem oziru svetovna veličina, eden izmed tistih, s katerimi se začenja nova doba duševnega življenja človcčanštva. Na nas Slovane je imel ogromen vpliv. Po svoji prirodi mehki; smo mu kmalu podlegli. O tem priča Poljar Miekicvvicz, največji slovanski poet, poleg Mickicwicza Puškin 'n poleg Puškina Lermontov, »»ruski Byron». Tudi v siover-Li poeziji je zapustil B.vron vidne vplive:
Pouk v čitanju in pisanju. - Navzočih 20. 3, maja: Jezikovna vzgoja. - Udeležilo 14.	—	K	a n a 1: 1.
marca: Družba in posameznik. - Navz. 9. 19. marca: Družnost. - Navz. 12. — Idrija. 5. marca: Zakon in rodbina. - Navz. 15. 23 marca: Narod - Navz. 10. Podgrad. 7. marca: Zakoni. - Navz. 4. — L o-k a v e c. 19. marca: Razvoj socializma in liberalizma, - Navz. 6. — Št. Peter. 12. marca: Lastninsko pravo. - Navz. 14. 26. marca. Družina. -Navz. 18. 23, aprila: Postanek države. - Navz. 9. — P r v a č i n a. 21. marca: Družboslov:c v glavnih potezah. - Udelež. 9.	28.	marca:	Družba,	pravičnost
in pravo. - Udelež. 9, — V Bazovici so priredili sestanke.
IV. svetolucijski tečaj.
Ponovno opozarjamo, da je čas za priglašenje na tečaj določen do 31. t. m. Prijaviti se je društvenemu predsedniku.
Predavanja bodo o temah:	rodbina,	narod,	dr-
žava, vprašanje vzgoje in pouka, žensko vprašanje, vpliv verstva na socialni razvoj, lastnina in ekonomske šole, šolska higijcna.
Predavatelji in spored predavanj se objavi v eni prihodnjih številk lista.
Vslcd sklepa upravnega odbora se bo tudi delc-gacijsko zborovanje vršilo pri Sv. Luciji; zato- bi bilo želeti, da se kot delegati volijo člani pevskega zbora ter udeleženci tečaja in- sicer iz gmotnih ozirov.
ozrimo se samo na »»Pari-zino«, ki je našla že v Prešernovih očeh toliko ceno, da jo je pesnik poslovenil in natiisnil v svo-jih «Poezijah».
Najprimernejši uvodi v pričujočo razpravo o Byronu se mi vidi kratek izvleček Merežkovskega študije o Byronu v »»Večnih sopotnikih*. Tam piše Merežkovski takole: «Byron je eden izmedi gorskih vrhuncev, ki so nastali o potresu Velike Revolucije. Napoleon, Goethe, Byron, Lermontov —- mi smo se od teh vrhuncev že zelo oddaljili. Razumeti Byrona se pravi razumeti samega sebe.»
Byron je bil samemu sebi hrom, še.past, iznakažen hudič, »pretvorjena potvora». Njegovo življenje je bila ena sama večna razprtija in muka. 2e na zunaj so nasprotja ostra: pesnik ima lice belvederskega Apolona — da se držim besed Francesca Gueraz-zija, — njegova desna noga pa je podobna Panovemu kopitu. Pesnik že vpričo tega ni mogel ostati ravnodušen. Potem mati. Byron jo imenuje «hidro», radi muk, katere mu je povzročala. In žena:	miss Milbanke, »»matematična Medeja«,
«prineezinia paralelogramov«, »krepostna Klrtem-nestra«. Dalje Byronova po poli sestra Avgusta: pesnik je radi nežnosti napram nji obdolžen krvo-sramstva. Ali se nam je čuditi, da je Byron v takih razmerah postal čudovišče, da ni bil le povprečen krepostni občan?
V Newstadtu-Abbeyu je bil razvpit radi »črnih maš«, pni katerih je baje pil vino iz človeške lobanje. Zena se je neprestano bala, da ji Byron ne zblazni; in hladni, trezni, računarski Stendhal je imel o njem isto sodbo. Zena je postavljala Byrona pod skrivno nadzorstvo, pošiljala ga je k psihija-ivom, in angleška visoka družba je držala ž njo. Kaj čudnega, da se je Byron naveličal »»domovine«! Ko je 1. 1810. odhajal iz Anglije, je vzkliknik «Vse dežele so mi enake«. In pozneje r.i hote! nahraniti s svojimi telesnimi ostanki niti angleških črvov.
Ljudje so mu bili zoperncjši od psov Toda ne vsi in ne vselejl: v Italiji, na Beneškem, je podpiral gla-dujoče prebivalstvo z velikimi denarnimi darovi. In na Grškem: svoboda' Helenov mu je bila svetejša nego Grkom samim. Sploh ta svoboda... Pojmoval jo je drugače kakor njegovi sodobniki, Bila mu je poziv k dejanjiu, ne pa'prazna beseda. O tem priča tudi beležka iz njegovega dnevnika iz 1. 1814: «Borboni so zopet ustoličeni... Na klin s filozofijo!® Dalje razdvoj, Byronov večni spremljevalec. Pred največjimi deli mu je potisnil v roko pero, da je napisal besede: «<Nočem več kvariti papirja,,. Odpovedal sem se pesniškemu poklicu.® Obenem Sporoča založniku:	«Resno	sem- namenjen uničiti
vsa svoja dela.® In ko umira v grški deželi, se vprašuje še enkrat: «Ali ni bila poezija največja napaka mojega življenja?® Da, resnično je bila; brez nje bi bilo danes Byronovo ime med' imeni častivred-
nih ^Angležev, katere je požrl čas še predno so telesno umrli.
Kakor življenje, taka je bila tudi njegova smrt. Žrtvoval je za Grke denar, zdravje, življenje. Ko so se mu potomci Helenov izneverili, je. vzkliknil: «Grki so naj večji sleparji!'® O politiki pa je po bridkih spoznanjih sodil takole: «Svojo politiko sem izredno poenostavil. Sedaj vidim v nji zgolj sovraštvo napram vsem vladam.®
«Vse, samo ne resničnosti!® je bila pesnikova deviza. «Any thing,- but not realityl» Življenjie mu je bilo strašen beg od samega sebe. Bal se je blaznosti in je zatrjeval, da pozna samo eno zdravilo: smrt. Umrl pa je junaško, kakor se spodobi prvemu vitezu romantike. Držal se je satanovega izreka v Miltonu: «Zlo bodi moje dobro-®. In je zatisnil oči ter velel izročiti pepel svojega trupla morskim valovom.	(Dalje.)
Razno
V domovini Mazzinija! Razni didaktični ravnatelji prepovedujejo s polnim parom slovenske učne knjige, češ da še niso aprobiranc. Da bo prepoved imela večji učinek, prepovedujejo istočasno tudi vsakršno drugo čtivo po šolah, v strahu, da ne bi morda prebirali kje nevarnega Novega roda.
Človek strmi, da je v XX. stoletju to mogoče. Kako naj sc mladina nauči brati, če ne iz knjig? Če je bila korupcija v komisiji za odobiitev učnih knjig, ali naj radi tega ostanejo otroci analfabeti? Koliko gospodov je še, ki bi radi postali vitezi in komendatorji radi svojih izrednih zaslug v šolskem področju?
O, kakšna blasfemija velikih italijanskih duhov je, kar doživljamo!
Ljudski sloig. «Mali list® je prinesel 1. I. m. naslednjo «beležko»: Nova podružnica. Tržaški dnevnik «Edinost)» je dobil novo podružnico v «Učitelj-skem listu®. Učiteljski list je govoril o preganjanjih — ki jih ni bilo — učiteljstva v Sloveniji pod Korošcem, pa je previdno molčal o resničnih preganjanjih učiteljstva pod Pribičevičem. Sedaj pa se je spravil nad poslanca Besednjaka, ki da ne vrši svoje dolžnosti itd. Učiteljstvo se bo vprašalo: «Kaj pa je našemu listu v glavo padlo? Ali ga je napadla bolezen sv. Valentina?®
Obžalujemo »Mali list®, ker mora imeti opravka z božjastniki. Zato nam tudi ne bo zameril, če mu očitamo, da laže radi notice preganjanja jugoslov. učiteljstva. Učit, list je poročal o preganjanju jugoslov. učiteljstva pod Davidovieem - Korošcem in omenil, da so po padcu te (demokratične) vlade spet sledila odstavljanja, torej preganjanja. (Notica na str. 56 Učit. lista »Prosveta in politika®).
Glede poslanca dr. Besednjaka pa omenjamo le, da smo se bili lansko jesen tudi pismeno obrnili do njega radi event. nastopa glede odslovljenega učiteljstva, pa nismo dobili niti odgovora
Toliko v pojasnilo na «beležko».
Prvega ma'a je b'l pretepen t. Berce na polu iz Boršta v Roljunec. Med napadalci sta bila tudi učitelja specijalista za italijanščino iz Boljunca in Doline.
Tudi taka dejanja so sadov' sistema, po katerem sz postopa proti učiteljstvu. Je pa to posebno poglavje in zato bomo o njem govorili posebe in obširneje.
Šolska stanovanja. Kakor v vseh drugih -reformiranih® šolskih zadevah, je tudi v vprašan u učiteljskih stanovanj v šoli zmeda na raznih straneh,
posebno pri županih in objestnih '.romisarjih. Po zakonu iz 1. 1911. ima učiteljstvo pravico do brez-plačcga stanovanja v šoli, če se je šolsko poslopje zidalo s pomočjo države. To pravico je priznal šol. proveditorat s posebno okrožnico in velja do na-daljnega, ker tudi še ni določeno, kakšna bremena prevzamejo občine s sprejetjem šolskih stavb v svojo oskrbo. Učiteljstvo, ki se je v tej stvari že dogovarjalo z županstvi, se je torej prenaglilo in ni ni.iomur ničesar dolžno.
Tolažba. Ker so razni časniki pisali, da bo učiteljstvo, ki bo imelo skušnje iz italijanščine, lahko premeščeno tudi na nasprotni konec države in to proti svoji volj-i, je «Popolo di Tricste* potolažil učiteljstvo, da ni mogoče učitelja premestiti Izven pokrajine natečajnega imen ka, tore« iz ene pokrajine v drugo.
Tolažba je precej jalova, ker je učiteljstvo po novi okrožnici izročeno na milost in nemilost nadzornikom in njih samovolji. Nadzornik dvakrat nadzoruje inje od njegovega mnenja odvisna učiteljeva usposobljenost. Žalibcg se nadzorniki medsebojno preveč tržejo za mesta, da bi mogli nepristransko soditi o učiteljstvu. Izdajali bodo svoj «parcre» tako, kakor se jim bo zdelo najprimerneje, da si ohranijo zaupanje onih zgoraj. Zato bo tudi usposobljenje slov. učiteljstva iz italijanščine predmet žalostne spekulacije. V tem ima dobra odredba svojo obžalovanja vredno stran.
Protest. Učiteljstvo osnovnih škola grada Lecce je protestovalo proti uvedb- šest-satne dnevne cbuxe time, da je držalo na hodnicima decu u zadnji polu-sat. Čudan štrajk!
janBMBBnanHT
t Vodopivec Franc. Umrl je Vodopivec Franc, dolgoletni učitelj v Brestovici, ki je minulo leto stopil v pokoj po 45 let.h službe, Kakor ni imel sreče v življenju — bolezen je zasledovala njegovo redbino — tudi zaslužene pokojnine ni užival, ker mu je	sploh niso	nakazali. Devet	mesecev je čakal
na njo	in	ni imel	sredstev, da bi se zdravil, ko ga je
napadla bolezen. To je tudi vzrok, da je moral prezgodaj v grob.
Pokoj možu, ki je skozi vse življenje užival proletarsko usodo učitelja, preostalim in sorodnikom pa sožalje naše Zveze!
t Ljudmila Vouk, Po dolgi in mučni bolezni je umrla	3.	t. m.	Ljudmila Vouk,	sestra tovarišev
Ivana	in	Karla,	članica bivšega	tržaškega in po-
zneje tudi mariborskega gledišča ter zasebna uradnica. Prizadeti rodbini sožalje učiteljstva!
/svat ' tl.k: J>’