sataSOEOESS» ¡OlJtŽIHCA IntVAMA MRKU«! V CEUU I Celje - skladišče D-Per 214/1984 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXIV - ŠT. 15-16 - 25. AVGUST 1984 Izpolnjevanje temeljnih ciljev v prvem polletju za leto 1984 IZPOLNJEVANJE TEMELJNIH CILJEV V I. POLLETJU ZA dogovori, ki bodo podali osnove, oziroma pogoje za pospe-LETO 1984 sevanje izvoza. Poleg osnovne naloge za leto 1984, to je doseči planirane rezultate poslovanja, smo kot sestavni del gospodarskega plana za leto 1984 sprejeli tudi temeljne cilje, ki jih moramo v letu 1984 doseči, oziroma realizirati konkretne naloge, ki so opredeljene v temeljnih ciljih. Izvršitev nalog opredeljenih v temeljnih ciljih je v I. polletju naslednja: 1. DNEVNO SPREMLJANJE IZPOLNJEVANJA PLANSKIH NALOG Izvršitev planskih nalog se spremlja dnevno, tedensko in mesečno, vendar pa reagiranje na neizpolnjene planske naloge ni vedno ažurno in učinkovito. Samo spremljanje realizacije planskih nalog brez takojšnjega ukrepanja v primerih, ko se planske naloge ne izvršujejo ni dovolj, zato morajo odgovorni delavci dnevno ukrepati in izpade v proizvodnji, prodaji in izvozu takoj v naslednjih dneh nadomeščati. 2. KONKRETIZACIJA KONCEPTA IZVOZNE DEJAVNOSTI IN DEFINIRANJE KONKRETNIH NALOG ZA POSPEŠEVANJE IZVOZA Po programu dela bodo na osnovi koncepta organiziranosti in delovanja izvozne dejavnosti naloge konkretizirane, oziroma izvršene spremembe v II. polletju v skladu z 3. ORGANIZACIJSKO POVEZATI IN KADROVSKO DOPOLNITI RAZVOJNO DEJAVNOST, TER ZAGOTOVITI POGOJE ZA REALIZACIJO RAZVOJNIH NALOG ZA LETO 1984 V prvem polletju se je razvojna služba kadrovsko okrepila z 20 delavci in to delno z organizacijskimi spremembami - prenos del in nalog iz TOZD POSODA (9), KOTLI (6) in s kadrovanjem 5 novih delavcev. Po planu kadrov in dogovorjeni dinamiki smo izpolnili potrebe po kadrih. 4. IZDELAVA KONCEPTA TRŽNIH INFORMACIJ KOT OSNOVE ZA POSLOVNE ODLOČITVE Izdelan koncept tržnih informacij še ne zagotavlja osnov za poslovne odločitve, ker ne zagotavlja celovitih in stalnih informacij, predvsem z vidika izvozne naravnanosti naših programov, zato bo dopolnjen v lil. četrtletju. 5. IZDELAVA SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA je v teku, rok za izdelavo pa je 30. 9. 1984. 6. IZDELAVA STRATEGIJE NABAVE ZA POMEMBNEJŠE REPRODUKCIJSKE MATERIALE. Naloga še ni izvršena. (Nadaljevanje na 3. strani) Člani kolektiva - upokojenci V okviru 90-obletnice naše delovne organizacije pripravljamo razstavo zgodovinskega razvoja EMO, zato vas vljudno naprošamo, da nam posodite ali odstopite boljše ohranjen predmet, ki je v zvezi z razvojem našega podjetja - to je slike ali fotografije delavcev, tovarne ali tovarniških objektov, dokumente, predvsem pa izdelke, ki so bili izdelani v preteklih 90 letih v naši tovarni. Kot smo že v uvodoma omenili, smo prav tako zainteresirani, da tovrstne predmete prevzamemo v trajno last, ker nameravamo odpreti stalni muzej EMO. Za posameznika so takšni predmeti skoraj brez vrednosti in mu pomenijo kvečjemu spomin na neko obdobje. Kot kažejo izkušnje, se jih njegovi nasledniki praviloma še znebijo kot nepotrebne navlake. V tovarniškem muzeju bi tovrstni eksponati, predvsem pa naši izdelki prišli do prave veljave in bi bili dostopni na ogled vsej javnosti in našim poslovnih partnerjem. V tem smislu razpisuje odbor za proslavo 90-oblet-nice EMO naslednji NATEČAJ 1. Za dokumente in fotografije, ki jih nimamo v našem arhivu in so stare nad 30 let, bo posebna komisija določila protivrednost v obliki obstoječe nove posode, ki jo dobi darovalec. 2. Za izdelke starosti 30 -45 let, ki jih nimamo več v proizvodnem programu, dobi darovalec protivrednost nove posode v približni dvokratni vrednosti enakovrstnega starega izdelka. 3. Za izdelke, ki so starejša od 45 let, dobi darovalec novo posodo v približni trikratni vrednosti. 4. Za najstarejši naš izdelek dobi darovalec lepo garnituro naše najnovejše posode. Prosimo, da se oglasite z izdelki, dokumenti ali slikami pri tov. Jožetu Kebru ali Vikiju Klenovšku oziroma njunih sodelavcih v prostorih EMO na Mariborski cesti 61. OSREDNJA KNJ. CELJI Ob 90-letnici 4. nadaljevanje Ne bo odveč, če povemo, da izjemni zakoni v stari Jugoslaviji niso omogočali delavstvu postavljati pri volitvah v Narodno skupščino svoje kandidate. Zaradi tega je celjsko delavstvo sklenilo bojkotirati volitve 5. maja in je priredilo tega dne izlet na Kunigundo. Izleta se je udeležilo okoli 1000 delavcev in delavk. Zaradi političnih govorov na Kunigundi je sledila pozneje policijska preiskava. Franc Leskošek-Luka je postal predsednik strokovne komisije za Slovenijo. Kot tak je neposredno organiziral množične delavske akcije. Pri tem je ustvarjal zvezo med Partijo in borbenimi delavci v sindikalnih organizacijah ter izločeval oportunistične vplive iz vodstva sindikatov. Neutrudljiv in odločen je dvigal v delavstvu razredno zavest in se nesebično boril za njegovo boljšo prihodnost. V nedeljo, 7. julija 1935, je Celje doživelo največje delavsko slavje v svoji predvojni zgodovini. Pri tem slavju je sodelovalo skoro vse delavstvo tovarne. T aka prireditev je bila možna v času medvladja, ko se je v Beogradu menjavala vlada. To je bil zlet »Svobod« vse Slovenije, ki naj bi dal delavskemu gibanju pri nas nov polet. Priprave za ta zlet v Celju vodila brata Andrej in Franc Svetek, iz Ljubljane pa sta Franc Leskošek in Ivan Maček po navodilih Partije organizirala udeležbo. Celje je bilo izbrano za tako prireditev kot osrednje slovensko mesto z zelo močnim društvom »Svobodo«, ki mu je tedaj predsedoval Jože Škorjanc. Ta društva so ne le kulturno, marveč tudi politično mnogo pomenila, saj so bila razen strokovne organizacije edina tedaj dopuščena delavska združenja. V Celje je prišlo pet posebnih okrašenih vlakov iz Črne, Jesenic in drugih industrijskih krajev Slovenije. Zleta se je udeležilo okrog 5.000 ljudi, med njimi tudi napredni kmetje. Mesto Celje je bilo okrašeno z zastavami, v mogočnem sprevodu, ki so mu tisoči delali špalir, pa so korakali delavci z rdečimi zastavami in godbami po mestnih ulicah. Prostor na Glaziji je napolnilo kakih 12.000 ljudi. Na tem velikem zborovanju so se vrstili govorniki. Ljudje so sami poklicali na oder tovariša Franca Leskoška, ki je pogumno govoril o delavskih pravicah. Osemsto pevcev in dvesto pevk iz vse Slovenije je zapelo borbene delavske pesmi. Zatem je sledil nastop dramskih odsekov. Za vzoren red je skrbelo delavstvo samo. Z viharnim odobravanjem so množice sprejele resolucijo, ki vsebuje revolucionarne težnje prebujenega delavskega razreda in zahteva: pravico do osnovanja političnega gibanja delovnega ljudstva, amnestijo političnih kaznjencev, ukinitev zakona o zaščiti države, sporazumno ureditev države, svobodo tiska, zborovanj ter političnega, kulturnega in sindikalnega organiziranja, razpis demokratičnih volitev v narodno skupščino, velikih javnih del in 40-urni delovni teden, določitev minimalnih mezd, socialno zavarovanje vseh delavcev in agrarno reformo. Leta 1936 so bile v tovarni dve stavki. To leto je za delavsko gibanje v tovarni zelo pomembno. Zaradi utrjevanja nacizma v Evropi so postali nemški mojstri, ki so delali v tovarni, vedno bolj predrzni in nasilni. Znašali so se nad delavci na najbolj surov način, zlasti nesramni in nedostojni pa so bili do mladih delavk. Delavstvo, ki je bilo že itak močno nezadovoljno zaradi slabih plač, ni moglo več prenašati takega nesramnega početja nemških pritepencev. V začetku meseca maja leta 1936 je mojster Kresnik na vse načine iskal vzroke za odpustitev nekaterih delavcev, da bi napravil prostor drugim za dobro podkupnino. Kresnik je odredil takrat obe delavki, ki naj bi delali pri lijakih. Vedel je, da delavki ne znajo opravljati tega dela, ker ju nihče ni naučil, niti nista kdaj prej opravljali tega dela. Takoj za tem je predlagal, naj ti dve delavki čJdpuste iz službe, češ, da sta za delo nesposobni. Takšni krivici pa so se delavci uprli in začeli stavkati, ne da bi zapustili stroje. Stavka je trajala tri dni, dokler ni Westen ugodil zahtevam delavstva in Kresnika poslal na dopust. Ko se je ta po končanem dopustu hotel vrniti na nočno izmeno v isti oddelek, so ga delavci vrgli pred vrata in zagrozili z novo stavko. Ker so zares začeli stavkati, je tudi tedaj Westen moral popustiti. Najostrejša in najdrama-tičnejša pa je bila stavka, ki je trajala od 27. avgusta do 6. septembra 1936. Tudi ta je bila izzvana zaradi nasilja nemških mojstrov. Povod zanjo je dal mojster lakirnice, Sudetski Nemec Flek, ki je bil znan kot velik ženskar. Njegovi nadrejeni so dobro vedeli za njegove škandale, vendar ga niso nikdar klicali na odgovornost. Mlada delavka Marija Ogrizek se je temu nadutemu Nemcu uprla, zaradi česar jo je oklofutal in obrcal. Žene so tedaj sklicale sestanek ter postavile zahtevo, da mora mojster Flek zapustiti tovarno, sicer bodo same obračunale z njim. Toda Westen ni te zahteve upošteval in je mojstra Fleka še naprej ščitil. Ženske pa so svojo grožnjo izpolnile. Že naslednji dan so možaka zgrabile, ga odgnale pred tovarno do vratarnice in ga treščile na cesto. Westnu pa to pravično dejanje ni bilo po volji. Možak se je strašno razburil in odredil, da je neki mojster ustavil obratovanje. Delavci pa so kljub tej odredbi vztrajali na svojih delovnih mestih in razen zelo redkih izjem, ni nihče zapustil strojev, ki so počivali. Tedaj je Westen takoj alarmiral policijo, ki se je nastanila v tovarni in začela delavce naganjati k delu. Za policijo so prišli tudi orožniki. Vsa ta sila, ki jo je dala na razpolago Westnu tedanja buržoazna oblast, pa ni do-rastla organizirani moči delavstva. Kakor pri prejšnjih stavkah, je tudi to pot na poziv delavskih zaupnikov takoj prispel iz Ljubljane Franc Leskošek, tedaj glavni funkcionar strokovne organizacije kovinarjev. Ko je hotel vstopiti v tovarno, so mu orožniki zabranili vstop, nakar je bil po njegovih navodilih sklican sestanek delavstva v gostilni »Amerika«, kjer je bil postavljen poseben odbor, ki je imel nalogo, da vzdržuje red in disciplino med stavkujočimi ter skrbi za njihovo prehrano. Delavci so zastražili vse vhode v tovarno in jo zasedli. Kuhale so jim žene v hiši na Delavski cesti, ki je od tedaj znana pod imenom »ledig-heim«, ker so tam stanovali večinoma samski delavci in pod imenom delavski parlament«, ker so se tamkaj vršili razni sestanki. To hišo je Westen imenoval »verfluchtes parlament«. Žene delavcev so stavkajočim prinašale tudi hrano v tovarno, dokler jim policaji niso tega, na surov način preprečili. Večina celjskih trgovcev in obrtnikov je stavkujočim delavcem brezplačno dostavljala živila in jim je zaradi tega hitro oblast s plakati zagrozila, da jim bo vzela koncesije, če ne prenehajo dajati podporo stavkujočim. Policija je takrat na Mariborski cesti pred Lebičevo gostilno legitimirala vsakega mimoidočega človeka. Tamkaj se je zaradi tega večkrat zbrala množica ljudi, ki je vzklikala: »Dol z oblastjo, ki ščiti kapitaliste«. Z Westnom so se pogajali Franc Leskošek in Peter Štante ter drugi, ki so pri stavki zvesto uveljavljali direktive Partije kot voditeljice revolucionarnega delavstva. Toda Westen ni hotel pristati na nič. Preklinjal je »komuniste« in se povsem zanašal na oblast, ki mu je tovarno varovala z okrog 100 poli- cisti, orožniki in detektivi. Da bi stavkajoče ločila od njihovega voditelja, je policija aretirala tovariša Franca Leskoška in ga izgnala iz Celja. Orožniki so začeli pretepati delavce, teptati žene in jih za lase vlačiti na cesto iz tovarne. Zlasti krvavo so obračunali z Ivanko Lipovšek, predsednico društva žena in deklet v Celju. Mnogo stavkajočih so s silo vrgli na kamione in jih odpeljali v zapore. Med stavko se je tovarni približal vlak, ki je pripeljal material. Tedaj so stavkajoče žene legle na tračnice in vlak ni mogel naprej, orožniki pa so z bajoneti silili strojevodjo, naj zapelje kar po ženah, ki so ležale na tračnicah. Strojevodja pa je vlak ustavil in dejal, da po ljudeh ne bo vozil. Vlak je potegnil nazaj. V četrtem tednu stavke so bili delavci že brez vsake hrane. Westen je dal sneti vrata in okna s tovarniških objektov in jim odvzel električno luč. Nadnje je poslal celo tovarniške gasilce, ki so po delavstvu brizgali vodo pomešano z drobnim peskom. V taki težki situaciji je delavstvo sklenilo, da se umakne. Samo velika pomoč tedanjega kapitalističnega režima in njene oborožene sile so pomagale Westnu, da je v tej veliki stavki zmagal nad poštenimi slovenskimi delavci in da se je nad njimi celo po mili volji maščeval. Izmed 2000 delavcev in delavk je odpustil z dela 380, predvsem funkcionarjev kovinarske organizacije in delavske zaupnike. Med drugimi so bili odpuščeni Alojz Božičnik, Franc Kač, Ivan Štante in več drugih. Nekateri izmed njih so bili obsojeni celo pred sodiščem. Vsem odpuščenim je Westen opremil delavske knjižice z rdečim pečatom. To je bil med člani industrijske zbornice domenjen znak za »s komunizmom okuženega« delavca in takšen človek ni potem več dobil zaposlitve. Šlo je tako daleč, da je tem ljudem borza dela odrekla pravico do podpore za brezposelne. Westen jim je odpovedal tudi stanovanje v tovarniških hišah in jih dal 24 ur po odpovedi s silo preseliti tako, da so se nekateri tovariši izselili iz stanovanj na prosto v »Gaje«. Na izpraznjena mesta v tovarni je Westen sprejel nove delavce, ki so bili večjidel nezavedni kmetje iz okolice, kateri so se izkazali s priporočili tedanje vladajoče stranke. Izpolnjevanje temeljnih ciljev v prvem polletju za leto 1984 (Nadaljevanje s 1. strani) 7. KAKOVOSTNA IN V DOLOČENEM ROKU IZVRŠENA TEHNOLOŠKA MODERNIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA POSODE. Delo in dobava opreme poteka po planu in se ne pričakujejo zakasnitve. 8. POSODOBITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA DO AKTIVIRANJA NOVE RAČUNALNIŠKE OPREME Dela na posodobitvi informacijskega sistema in na aktiviranju nove računalniške opreme potekajo po programu, vendar z določenimi zakasnitvami predvsem pri formiranju nove baze podatkov. Kljub temu bodo do zadnjega kvartala prenesene na nov računalnik poleg že prenesenih še vse ostale paketne obdelave, poizkusno pa bo v zadnjem kvartalu potekalo materialno poslovanje preko terminalov. Objektivno gledano pa verjetno cilj, da bi v zadnjem kvartalu že odstranili stari računalnik, ne bo dosežen. 9. IZDELAVA NOVE MIKROORGANIZACIJE S KATALOGOM DEL IN NALOG IN PROUČITEV ZAPOSLENOSTI REŽIJE. Predlog nove mikroorganizacije je bil izdelan in posredovan v razpravo za referendum skupno s predlaganimi dopolnitvami makroorganiziranosti. Glede na neuspeh referendumu bodo potrebne določene dopolnitve, vendar bodo v lil. kvartalu predlagani DS TOZD kompletni dopolnjeni katalogi ter mikrorazporeditve del in nalog ter njihovih planiranih izvajalcev po skupinah, oddelkih, obratih itd., kar bo nova osnova za ustanavljanje novih del in politiko realnega kadrovanja. 10. UVEDBA NOVEGA SISTEMA STIMULATIVNEJŠEGA VREDNOTENJA DELOVNIH NALOG IN NAGRAJEVANJA Ob uvajanju nove metode vrednotenja in s tem stimu-lativnejšega vrednotenja dela so bile izvedene vse potrebne predreferendumske aktivnosti in izdelani naslednji materiali: katalogi DN z elementi vrednotenja po novi metodi za DSSS in TOZD, katalog vrednotenja DN po novi metodi po značilnih skupinah del za DO, prečiščen teoretičen del materiala za referendum: metoda, kriteriji napredovanja, uvodni-splošni del, konkretni izračuni urnih postavk in 100 % zaslužkov za 182 ur (brez norme, KU, dodatkov...) za aprilsko rangno vrednost za TOZD in DSSS, ocena javne razprave o predlaganih spremembah samoupravnih aktov s področja nagrajevanja DO EMO, zaključki usklajevanja konkretnih predlogov vrednotenja DN po TOZD in DSSS iz javne razprave, pojasnilo pravice do dopusta glede na delovne uspehe in odgovori na pripombe samoupravnih delovnih skupin po TOZD in DSSS na konkretno vrednotenje DN. V okviru nagrajevanja po sistemu »Ugotavljanja delovne učinkovitosti« so se v prvem trimesečju usklajevala merila glede na planske cilje 1984, s tem da je bilo potrebno ob prehodu v novo obračunsko obdobje izračunati nove količnike uspešnosti in tiste sporne uskladiti na Teamu za nagrajevanje. 11. USKLADITVE OPISOV DELOVNIH NALOG ZA POTREBE VREDNOTENJA DELA, VARSTVA PRI DELU, ZDRAVSTVENE SLUŽBE IN KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE Izdelan je že predlog novega Pravilnika o organizaciji ter razvidu del in nalog, v katerem bodo definirani vsi potrebni elementi za potrebe vrednotenja, kadrovanja, varstva pri delu itd. Po sprejemu pravilnika predvidoma konec avgusta se bodo pričeli ažurirati katalogi in pripadajoči opisi. Naloga bo predvidoma končana nekaj po roku, ki je 30. 9. 1984. 12. IZDELAVA ANALIZE IN PREDLOGA UVEDBE NOVEGA NAČINA VAROVANJA DELOVNE ORGANIZACIJE V teku priprav za realizacijo te naloge je izdelava elaborata o fizično-tehničnem varovanju DO. Elaborat bo izdelala DO VARNOST TOZD Tehnična zaščita v sodelovanju s TOZD VP Celje. Naloga se v celoti navezuje na elaborat, zato bo v celoti izvedena, ko bo le-ta končan. Predvidoma v planiranem roku - lil. kvartal. 13. NADALJNJA DOGRADITEV IN UVELJAVITEV RAČUNOVODSTVA KOT ENEGA KLJUČNIH VIROV INFORMACIJ O POSLOVANJU TOZD IN DO Na dograjevanju računovodskih nalog se dela sproti iz obračuna v obračun tako da naloga teče v glavnem po planu. Hitreje bo potrebno obnoviti le sistem stroškovnih mest in odgovornih oseb za posamezne stroškovne vrste. Od večjih realiziranih podnalog pa velja omeniti uvedbo obračuna razvojnih nalog po delovnih nalogah ter dostavo poročil o stroških razvojnih nalog, poleg tega pa tudi analizo obračuna proizvodnje TOZD RADIATORJI zaradi nenormalnih razlik med normativno in dejansko porabo materiala ter seveda odpravo teh razlik. Nekaj nalog s tega področja pa se prekriva z realizacijo cilja št. 14 in bodo omenjene tam. 14. PRIPRAVA IN IZVEDBA ORGANIZACIJSKIH DOPOLNITEV ZA BOLJŠO PLANSKO DISCIPLINO Realizacija tega cilja je delno kasnila zaradi drugih nalog na področju nagrajevanja in organizacije, vendar pa smo se že dogovorili in pričeli izvajati izdelavo devizne bilance, uvedli sistem začasnih ocenjenih uvoznih (nabavnih) zaključkov poslov zaradi realnejšega obračunavanja odstopov planskih cen, vzpostavljen pa je tudi nov sistem evidentiranja oz. vodenja poslov predelave materiala. Za vse tri naloge bodo izdani organizacijski predpisi in bo potrebno še dodatno kontroliranje ter usklajevanje poslovanja. Nadaljnje naloge s tega področja bodo postopno realizirane do konca leta. 15. UREDITEV DELOVNIH IN MATERIALNIH NORMATIVOV Delo na področju ureditve normativov dela in materiala se področja dotika toliko, kolikor je potrebno sproti izvajati dogovorjene tokokroge dokumentacije in dokumentacijo sproti ažurirati na računalnik. Tu večjih problemov ni, celo število »ocenjenih« artiklov je sorazmerno zelo majhno. Pomočnik direktorja za plan in realizacijo nalog Drago MRAVLAK, I. r. XVII. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU Sejem idej in sodelovanja V Celju bomo letos že sedemnajstič zapored pripravili osrednjo sejemsko prireditev slovenskega obrtništva, mednarodni obrtni sejem, ki bo v vseh prostorih celjskega Golovca. Sejem bo na programu v času od 14. do 23. septembra. Letošnji sejem bo večji kot vsi dosedanji in doživlja nekaj sprememb tudi v zasnovi. Če je bil še lani nekakšna revija slovenskih obrtnih združenj, obrtnih zadrug in obrtnih delovnih organizacij, ki so prikazale, kaj zmorejo obrtniki, bo letos to SEJEM IDEJ IN SODELOVANJA. Sejem bo dejansko prikaz zmogljivosti obrti, poslovnosti in želje, razširiti sodelovanje osebnega In združenega dela na ves jugoslovanski prostor. Na letošnjem sejmu bodo imeli prednost predvsem izdelki slovenskih obrtnikov in drobnega gospodarstva, namenjeni prodaji in kooperaciji. Celjski mednarodni obrtni sejem je znan tudi po poslovni uspešnosti. Vzporedno z bogato predstavitvijo izdelkov uspešno potekajo poslovni razgovori, ki jih pripravljajo obrtne zadruge, obrtna združenja in organizacije združenega dela. Letos bodo poslovni dnevi od 17. do 21. septembra. Torej, celjski mednarodni obrtni sejem si je vredno ogledati. jk Zlati znak delovne organizacije Razlaga pojma »zlati znak«, ki ga podeljuje DO EMO po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo in po pravilniku o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanja. DO EMO Celje podeljuje dve vrsti »zlatih znakov«. Prvi je »zlati znak«, ki ga za 25 let delovne dobe v DO EMO pridobi delavec DO po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo. V tem primeru so nosilci »zlatega znaka« že v naprej okvirno določeni, ker ga dobi vsak, ki izpolni pogoj 25 let dela v DO EMO. Delavcu nosilcu tega »zlatega znaka« DO EMO se osebni dohodek ob razporeditvi na drugo delo ne more zmanjšati in se mu letno vsklajuje z OD po prejšnjem delu. Drugi pa je »zlati znak« po pravilniku o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanje, ki ga lahko poleg delavcev DO EMO pridobijo tudi organizacije združenega dela v SFRJ, podjetja izven SFRJ, družbenopolitične organizacije ter druge osebe, skup-. nosti in društva. Ta »zlati znak« se podeljuje ob raznih jubilejih ustanovitve, ob drugih pomembnejših dosežkih v poslovanju in državnih praznikih z namenom vzpodbude, zahvale ali priznanja za uspešen razvoj delovne organizacije na vseh področjih. Ta »zlati znak« pa ne prinaša nosilcu nobenih posebnih pravic in upravičenj, ki jih prinaša »zlati znak« po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo. Pravna služba Herman Lichtenegger, dipl. iur. Naše gospodarjenje v prvem polletju Iz prikazanih podatkov, ki so nanizani v tabelah za žalost izhaja nedoseganje bistvenih planskih ciljev, ki se že, posebej pa se še bodo odrazili v naslednjem polletju, lahko pa že tudi v naslednjem letu v kolikor ne bomo vsaj delno nadoknadili to kar smo že zamudili. Glede zagotavljanja osnovnih pogojev za nemoteno proizvodnjo je bilo v glavnem preskrbljeno, tako z osnovnim materialom kot s potrebnimi finančnimi sredstvi, pri zaposlovanju pa smo koristili usluge DO ZAVARIVAČ, ki smo jih v povprečju v prvem po- lletju koristili 115 delavcev. Sestavni del tega poročila predstavlja tudi poročilo o izpolnjevanju temeljnih planskih ciljev za leto 1984; izpolnjevanje v številkah pa je naslednje: 1. PODROČJE PROIZVODNJE - Plan proizvodnje po količinah je skoraj dosežen (99 %) saj so ga dosegli vsi TOZD, čeprav TOZD ODP-RESKI izkazujejo napram planu nižjo proizvodnjo, vendar je to posledica spremenjenega asortimana napram planu. Vrednostno nedoseganje plana pa izhaja iz nedoseženih načrtovanih cen; - Produktivnost - da je letošnja proizvodnja večja od lanske nam govori tudi pod- atek, da smo povečali produktivnost napram enakemu obdobju v lanskem letu za 3 %, povečanja produktivnosti pa ni v TOZD EMO-KONTEJNER in TOZD KOTLI; - Kvaliteta proizvodov -na tem področju zopet ugotavljamo poslabšanje kvalitete razen v TOZD ODP-RESKI in TOZD EMOKON-TEJNER. Poslabšanje kvalitete je približno za 10 % napram enakemu obdobju v lanskem letu, kar vpliva na zmanjšanje dohodka. - Razvoj - za to področje velja, da kljub obširnemu delu, ki se izvaja, še vse prepočasi pripravljamo, konstruiramo, preizkušamo ZAPOSLENI Stanje zaposlenih koncem meseca 30. 6. 1983 30. 9. 1983 31. 12. 1983 31. 3. 1984 30. 6. 1984 1 2 3 4 5 3.068 3.065 3.052 3.041 3.029 FLUKTUACIJA Stanje zaposlenih 31. 12. 1983 3.052 Prišli 168 Odšli 191 Stanje zaposlenih 30. 6. 1984 3.029 ELEMENTI Izvršitev l-VI/83 Struk- tura Izvršitev «-VI/84 Struk- tura Indeks 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3.085 - 3.032 - - Število delovnih dni 132 - 133 - - Število plačanih dni 137 - 138 - - 1. Opravljene ure 2.542.740 76,0 2.518.972 76,1 100 - proizvodne 1.275.999 38,1 1.283.369 38,8 102 - režijske 1.266.741 37,9 1.235.603 37,3 98 2. Nadure 68.737 - 99.405 - - - proizvodne 53.541 - 77.438 - - - režijske 15.196 - 21.967 - - 3. Neopravljene ure 698.449 21,0 704.466 21,3 - - odmor 165.758 5,0 164.407 5,0 - - državni prazniki 115.817 3,5 111.984 3,4 - - redni letni dopust 132.480 4,0 161.875 4,9 - - hranarine 266.782 8,0 246.047 7,4 - - ost. plač. izost. 17.612 0,5 20.153 0,6 - 4. Neopravljene ure za katere delavec prejme OD in zdr. s. 29.153 0,8 18.208 0,6 - 5. Refundacija 5.303 0,2 4.797 0,1 50 6. Porodniška 55.111 1,6 49.682 1,5 - 7. Neopravljene ure za katere ni nadomestila OD 13.788 0,4 11.970 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 3.344.544 100 3.308.095 100 100 SKUPNO ŠTEVILO UR 3.413.281 - 3.407.500 - - konkretne proizvodne programe oziroma proizvode za posamezne TOZD. Res je, da je za konkretne rezultate potreben čas, kot je bilo to že neštetokrat poudarjeno, vendar nas razmere na trgu silijo v večjo aktivnost. Na področju inovacijske dejavnosti je bilo v prvem polletju koristnih predlogov 32, gospodarske koristi za 20,7 mio din, odškodnina za inovatorje pa je znašala 0,7 mio din. - Investicije - v letošnjem letu je osrednja investicija v tehnološko modernizacijo v TOZD POSODO, ki po investicijskem planu poteka v roku, tako je končana II faza rekonstrukcije, za III fazo pa dela potekajo po načrtu. Ostale investicije razen TOZD POSODA niso bile časovno opredeljene, vendar bodo do konca leta 84 izvršene, delno so bile zapostavljene zaradi angažiranja pri investiciji v TOZD POSODO. - KADRI - število zaposlenih napram planu ni doseženo, vendar smo koristili sodelavce Zavarivača. Stanje zaposlenih se neprestano zmanjšuje, tako je po stanju 30. 6. zaposlenih za 39 sodelavcev manj kot po stanju 30.6.1983. V prvem polletju znaša povprečni osebni dohodek 22.030 din, kar pomeni za 11 % nad planiranim povprečnim OD. 2. PODROČJE PRODAJE - prodaja je količinsko dosežena, vrednostno pa izkazujemo nedoseganje zaradi nedoseženih načrtovanih prodajnih cen, seveda pa je različno doseganje glede na domači trg ter izvoz, saj smo prodajo na inozemskem tržišču dosegli 76 %, na domačem tržišču pa 82 %. Devizna bilanca za prvo polletje je sicer pozitivna, vendar nam izkazuje, da v izvozu padamo, saj smo imeli v letošnjem letu za 29 % manjši devizni priliv ob približno enaki devizni pravici glede na dosežen izvoz. Če v drugem polletju ne bomo desegli plana izvoza, ne bomo mogli zagotoviti uvoznih potreb, kar lahko usodno vpliva na proizvodnjo. Glede plasmana naših izdelkov ocenjujemo, da pri prodaji ni bilo izrazitih problemov razen pri prodaji pro- izvodnega TOZD KOTLI ter precejšnje težavi pri storitvah pooinkanja. Glede na izpolnjevanje julijskega plana, ki po oceni ne bo dosežen, pa je zaznati, da se prodaja pri nekaterih programih že ustavlja, kar je signal, da je potrebno takoj pristopiti k realizaciji s planom za leto 1984 zastavljenih nalog (analiza trga, agresivnejši nastop na trgu, prodor v ostale republike). Predvsem je potrebno pravočasno reagirati na vsa dogajanja na tržišču in temu ustrezno prilagajati naše cilje. Impulze trga je potrebno v najkrajšem času realizirati v proizvodnji. UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din ELEMENTI Izvršitev l-VI/83 Plan l-VI/84 Izvršitev l-VI/84 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 1. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 2.712.181 5.350.120 4.614.861 170 86 2. PORABLJENA SREDSTVA 2.008.702 4.167.683 3.482.743 173 84 3. DOHODEK 703.479 1.182.437 1.132.118 161 96 II. RAZPOREDITEV DOHODKA Del. doh. za DSSS 106.317 168.957 170.457 160 101 Amort. nad pred. st. - - - - - Del. doh. za obv. Iz BOD 53.469 71.447 78.080 140 109 Del. doh. za obv. po odi. 2.444 3.280 2.179 89 66 Del. doh. za obv. po pog. 26.949 25.594 23.681 88 93 Del. doh. za dav. in pris. 35.304 73.602 71.346 202 97 Del. doh. za obresti 113.319 243.028 237.103 209 98 4. ČISTI DOHODEK 365.677 596.529 549.272 150 92 lil. RAZPOREDITEV OD Del ČD za OD 340.470 482.972 523.495 154 108 Del. ČD za stan. izgr. 16.934 14.390 27.635 163 192 5. OSTANEK ZA SKLADE 56.715 188.824 186.728 329 99 6. IZGUBA - 48.442 89.657 188.586 389 210 IV. RAZPOREDITEV OSTANKA ZA SKLADE Rezervni sklad 9.716 16.423 39.176 403 239 Sklad skupne porabe 3.464 15.593 21.773 629 140 Poslovni sklad 43.535 156.808 125.779 289 80 RAZLIKA 5-6 8.273 99.167 - 1.858 - - 3. FINANČNO PODROČJE - planiran dohodek ni ustvarjen, kljub doseženi proizvodnji in prodaji, zaradi izgube na substanci v TOZD KOTLI v višini 53 mio din, ki je tudi edini zaključil polletje z negativnim finančnim rezultatom TOZD KOTLI je imel sicer planirano izgubo vendar ne v taki višini, v kolikor bi bila izguba na planirani višini bi ostanek za sklade celo presegli in to v glavnem zaradi nerealiziranega plana investicijskega vzdrževanja ter neizpolnje- vanja plana izdelave novih orodij za DO ter neobraču-nanih negativnih tečajnih razlik, ki bodo v drugem polletju. Ob tem velja poudariti, da sicer namenjamo v poslovni 125 mio din po začasni delitvi, vendar ta višina ni namenjena za materialno razširitev dela, ker je po zaključnem računu za leto 1984 potrebno pokriti obveznosti iz poslovnega sklada (obveznost za nerazvite, za združevanje SIS materialne proizvodnje, za železarne ter ostale obveznosti). Napram prvemu kvartalu se je negativna razlika oziroma izguba zmanjšala, saj ta znaša za DO za prvo polletje 1,8 mio din, kar je po absolutni vrednosti neznatno, vendar to ni rezultat po planu. Ker imamo še celo polletje je potrebno vse naše obnašanje podrediti sprejetim ciljem gospodarskega plana ter sprovajanju ukrepov za odpravo motenj v poslovanju ter odpravi izgube v TOZD KOTLI. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA l-VI/1984 STROŠKI v 000 din Izvršitev Plan Izvršitev Indeks ELEMENTI l-VI/1984 l-VI/1984 l-VI/1984 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljen mat. in sur. 1.155.285.688 2.658.648.565 2.406.668.615 176 79 - odmik plan. cen. mat. -17.816.115 -110.000.000 -403.851.309 _ _ Porabljena energija 122.232.276 295.920.726 246.941.599 202 83 Transp. storitve 14.202.984 18.202.689 17.424.356 123 96 Str. inv. vzdr. OS 37.014.020 97.909.500 79.868.254 216 82 Druge proizv. štor. 389.531.988 724.831.839 694.018.380 178 96 Izd. var. pri delu 13.560.880 19.062.586 28.988.100 214 152 Izd. za prehr. del. 11.059.132 24.553.453 21.688.365 196 88 Amort. po pred. stop. 118.738.799 163.188.500 175.085.556 154 107 Povrač. za prev. na delo 7.354.187 9.521.268 12.496.101 170 131 SKUPAJ 1.903.864.162 4.000268.175 3.372.058.424 177 84 NAZIV FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 l-VI/84 Proizvodnja v 000 din 227.051 601.999 875.845 1.599.438 215.768 368.146 286.436 441.994 Prodaja v 000 din 263.640 589.176 767.003 1.376.216 221.403 519.217 379.049 273.827 IZVOZ skupaj v $ 454.124 141.936 3.169.599 2.591.592 30.068 64.886 483.257 98.642 Od tega: konvert. v $ 126.674 84.936 3.169.599 2.591.592 30.668 64.886 115.018 93.170 UVOZ skupaj v $ 507.495 642.377 1.603.656 2.286.483 464.589 630.292 255.011 533.580 Od tega: konvert. v $ 187.675 422.485 1.049.582 1.123.330 11.542 32.720 255.011 533.580 Celotni prihodek v 000 din 266.257 584.108 891.288 1.448.750 222.692 533.760 388.392 329.518 Dohodek v 000 din 68.341 143.546 263.597 454.268 4.058 73.203 99.271 - 53.549 Čisti dohodek v 000 din 49.099 96.803 145.454 254.819 29.434 32.812 - 149.433 Amort. po predp. stop. v 000 din 1.717 2.289 29.258 40.024 15.091 20.533 18.100 43.132 Ostanek za sklade 39.286 78.215 2.837 41.906 _ — 1.463 - 188.586 Akumulacija v 000 din 38.930 77.373 2.837 26.906 — _ 1.463 _ Izguba - - - - 34.213 — _ 188.586 Povpr. štev. zap. - vkal. del. 66 77 1.352 1.327 159 176 232 237 Povpr. mes. neto OD v din 16.305 27.732 12.351 19.203 13.064 20.804 15.006 22.898 OD, stanov, sklad in SSP na vkal. del. 154.076 252.338 105.486 171.751 113.660 167.239 135.125 165.201 Dohodek na vkal. del. - din 1.035.470 1.864.234 194.968 342.327 25.522 415.926 427.892 _ Čisti doh. na vkal. del. - din 743.924 1.257.182 107.584 192.026 _ 167.239 141.430 _ Akumulacija na vkal. del. - din 589.848 1.004.844 2.098 20.276 _ _ 6.305 _ ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER VZDRŽEVANJE l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 l-VI/84 Proizvodnja v 000 din 158.981 248.389 56.722 100.320 257.528 513.685 237.712 462.357 Prodaja v 000 din 188.002 314.555 54.726 100.340 265.714 477.088 238.008 463.225 IZVOZ skupaj v $ 109.053 32.000 118.000 373.817 119.279 34.520 _ _ Od tega: konvert. v $ 109.053 32.000 118.000 373.817 119.279 34.520 _ _ UVOZ skupaj v $ - - 1.040 24.075 13.203 9.792 43.308 90.232 Od tega: konvert. v $ - - 1.040 24.075 13.203 9.792 43.308 90.232 Celotni prihodek v 000 din 188.314 325.007 54.985 118.160 252.046 477.251 239.781 464.096 Dohodek v 000 din 33.795 77.959 30.464 63.811 49.179 106.709 56.915 102.341 Čisti dohodek v 000 din 14.015 43.592 20.655 46.983 10.192 41.233 33.745 58.540 Amort. po predp. stop. v 000 din 7.618 11.532 7.129 9.634 15.053 20.351 9.267 12.136 Ostanek za sklade 1.989 24.164 4.661 23.804 — 3.563 3.650 7.210 Akumulacija v 000 din 1.532 23.128 4.006 22.421 — 3.563 2.388 4.780 Izguba - - - - 14.230 - — Povpr. štev. zap. - vkal. del. 93 95 123 113 210 205 222 238 Povpr. mes. neto OD v din 12.621 24.025 16.049 26.923 14.406 22.836 15.479 24.610 OD, stanov, sklad in SSP na vkal. del. 134.236 215.411 127.748 217.354 116.295 183.756 141.248 225.882 Dohodek na vkal. del. - din 363.387 820.621 247.675 564.699 234.186 520.531 256.374 430.004 Čisti doh. na vkal. del. - din 150.699 458.863 167.927 415.779 48.533 201.136 152.004 245.966 Akumulacija na vkal. del. - din 16.462 243.452 32.561 198.416 - 17.380 10.757 20.084 ERC l-VI/83 l-VI/84 l-VI/83 SIT l-VI/84 l-VI/83 DSSS l-VI/84 SKUPAJ l-VI/83 l-VI/84 Proizvodnja v 000 din 21.773 37.344 63.035 99.744 _ 2.400.851 4.473.416 Prodaja v 000 din 21.773 37.344 63.035 99.744 120.787 192.180 2.566.620 4.442.912 IZVOZ skupaj v $ - - - - — _ 4.483.380 3.337.393 Od tega: konvert. v $ - - - - ■ — - 3.787.691 3.274.921 UVOZ skupaj v $ 14.922 29.029 - - 3.669 2.384 2.906.893 4.248.244 Od tega: konvert. v $ 14.922 29.029 - - 3.669 2.384 1.579.952 2.267.861 Celotni prihodek v 000 din 22.359 37.567 64.643 101.988 121.424 194.656 2.712.181 4.614.861 Dohodek v 000 din 9.068 15.460 17.985 32.988 70.806 115.427 703.479 1.132.118 Čisti dohodek v 000 din 5.765 9.015 12.692 23.047 57.386 95.239 365.677 549.272 Amort. po predp. stop. v 000 din 5.055 8.442 822 1.164 4.626 5.847 113.736 175.084 Ostanek za sklade 1.230 1.078 1.522 6.753 75 35 56.715 1.858 Akumulacija v 000 din 1.033 732 1.062 6.051 — - 53.251 164.954 Povpr. štev. zap. - vkal. del. 29 33 75 76 398 432 2.958 3.009 Povpr. mes. neto OD v din 17.265 27.748 16.485 23.893 15.980 25.434 13.937 22.030 OD, stanov, sklad in SSP na vkal. del. 163.172 251.000 155.072 223.624 144.186 220.461 121.997 190.396 Dohodek na vkal. del. - din 312.688 468.485 239.799 434.051 177.905 267.193 237.823 376.243 Čisti doh. na vkal. del. - din 198.793 273.182 169.224 303.255 144.186 220.461 123.623 182.543 Akumulacija na vkal. del. - din 35.621 22.182 14.152 79.631 - - 18.002 54.820 iperaturno obstojnim prelom antracitne barve, dimni priključek, 0 180 mm, nekoliko dvigne, venda vročega dna posode na ostaja hladna ves čas I Klasične elektro-up jprej same segreti in zat< Trajnožarni štedilnik za vgradnjo Trajnožarni štedilnik s stekle- skih elementov in je uporaben no-keramično kuhalno ploščo, za vse vrste trdih goriv, ki jo je možno sneti, je najnovej- Ob minimalni regulaciji, šte-ši izdelek firme ELINUNION AG. dilnik z enim polnjenjem žari Štedilnik je izdelan tako, da ga najmanj 16 ur. je možno vgraditi v niz kuhinj- Nova oblika ražnja V nekaterih novejših ameriških filmih in TV nadaljevankah so gledalci že lahko opazili novo, posebno obliko ražnja, ki je vsestransko uporaben in primeren predvsem za. domače vrtne in druge zabave na prostem. Raženj je izdelan v obliki emaljirane krogle, ki je postavljena na trikrako stojalo s kolesi. Krogeljna izvedba ražnja s pokrovom omogoča brezdimno pečenje na žaru. Pri takem pokritem načinu pečenja na žaru kroži vroč zrak, meso pa se ne obrača oz. vrti. Velika vročina infrardečega žarčenja takoj zapre vse površinske pore mesa, tako da se meso nato duši v lastnem soku. K ražnju spada tudi bogat dodatni pribor, npr. litoželezna po-nva, litoželezna plošča itd., kar omogoča mojstru žara, da svoje goste razvaja s kulinaričnimi dobrotami. Po končanem pečenju lahko krogeljni raženj enostavno pustimo zunaj, na vrtu ali kjerkoli na prostem, saj je raženj izdelan iz kvalitetne jeklene pločevine in emajliran s posebej odpornimi emajli, tako da niti ne rjavi niti ne’odgoreva. Raženj se lahko ogreva električno, s plinom ali z lesnim ogljem. Zadnja dva načina ogrevanja sta v večini, predvsem zaradi uporabnosti na prostem (kampiranje, pikniki, vrtovi). Proizvajalec, firma WEBER iz ZDA, emajlira krogeljne lupine v štirih prijetnih barvnih izvedbah. Kaminska peč s pečnico Firma SCHNEIDER & CO, Trofaiach je izdelala kaminsko peč s pečico, v kateri je možno poleg vseh vrst mesa speči tudi okusen kruh s prijetnim domačim priokusom. V pečnico dimenzij 390 X 260 mm lahko postavimo vsak običajen pravokotni pekač. Peč se kuri z drvmi, rjavim premogom ali z gorljivimi odpadki vseh vrst. Tehnični podatki: - kurišče, šamotno z ravno in stoječo rešetko, - nazivna moč 9 KW (7500 KCal), zadošča za prostore do 220 m3, - regulacija, primarni zrak preko pepelnih vratič, - zasun za sekundarni zrak v kurilnih vraticah, - kurilna vratiča, jeklena, dvojnostenska, dobro tesnjena, stekleno okence zamenljivo, - izvedba, jeklena pločevina, zunanja površina lakirana s f ' i zgoraj, - teža peči, 160 kg (spodnji del 30 kg, srednji del 64 kg, zgornji del 65 kg.), - enostaven transport zaradi tridelnosti. Tudi EMO že dela na i mu podobnih peči. Varčna kaminska peč Trajnožarna kaminska peč, izdelek dveh avstrijskih obrtnikov, porabi izredno malo goriva, dnevno samo do 10 kg drv. Njena kurilna moč znaša ca. 6,5 KW, izkoristek je 76 %. Vroč zrak je ob straneh kurilne komore usmerjen navzgor nakar ga posebna vodilna pločevina usmerja v ogrevalno ploščo ter na koncu izhaja ob gornjem robu peči. Ogrevalna plošča, ki je najmočneje ogrevana, oddaja toploto še dolgo potem, ko peč ne gori več. Kamin se zaradi učinkovite kon-venkcije odlikuje po izredni ekonomičnosti in trajno žari preko 12 ur. Dimenzija peči, 1260 X 720 X 600. Pri indukcijskem kuhanju ogreva elektro-magnetno polje izključno kovinsko dno kuhalne posode, sama kuhalna plošča pri tem ostaja »hladna«. Če pri kuhanju med kuhalno ploščo in posodo položimo npr. list časopisnega papirja, ne bomo na njem opazili prav nobenih sprememb, čeprav se ves čas kuhanja skozenj »pretaka« energija »Hladno« kuhanje Kot delovni postopek za industrijsko pripravo jedi je že dalj časa znano tako imenovano »hladno« oziroma industrijsko kuhanje. Sedaj pa se nekateri večji proizvajalci v Zahodni Evropi že intenzivno ukvarjajo s tem, da bi v bližnji prihodnosti ta način sodobnega kuhanja uvedli tudi v zasebna gospodinjstva. Izdelali so že tudi večje število prototipov, ki jih trenutno preizkušajo v individualnih gospodinjstvih. Že prve izkušnje porabnikov kažejo na to, da ima indukcijsko kuhanje številne prednosti v primerjavi s klasičnim kuhanjem. In kako deluje »hladno« kuhanje? Elektromagnetno polje inducira v kovinskem dnu kuhalne posode električni tok in ta nato ogreva dno. Kuhalna posoda leži na elektro in magnetno neprevodni plošči, pod katero je nameščena visoko frekvenčna indukcijska tuljava. -.-i kuhalne plošče se pri kuhanju sicer res , vendar samo zaradi oddajanja toplote z .................., ki kljub temu v bistvu kuhalne plošče se morajo na-tako akumulirano toploto oddajajo na kuhalno posodo. Izgube na času in energiji so logične. Ker pa indukcijska kuhalna plošča, v nasprotju z ostalimi konvencionalnimi ploščami, nima toplotnega upora in toplote praktično sploh ne akumulira, potrebuje za kuhanje pri enaki moči znatno manj časa. Ravno tako presenetljivo hitro reagira na vse spremembe moči, ki pri praznem obratovanju ne porablja energije. Površina kuhalne plošče je ves čas kuhanja »hladna«, oziroma bolj točno povedano, realno mlačna, zato ni možnosti in nevarnosti, da bi se ostanki različnih ali prekipelih tekočin in hrane cmarili in žgali na plošči. Čiščenje indukcijskih kuhalnih plošč po končanem kuhanju je torej izredno lahko in enostavno. Toda za indukcijsko kuhanje je primerna in uporabna edino le feromagnetična kuhalna posoda, pri čemer sploh ni nujno, da ima taka posoda popolnoma ravno dno. Tem pogojem v celoti zelo dobro ustreza cenejša emajlirana posoda izdelana iz tanjše jeklene pločevine. V nasprotju z vsemi opisanimi prednostmi pa imajo indukcijske plošče zaenkrat še veliko pomanjkljivosti v svoji relativno visoki prodajni ceni. Vendar proizvajalci že na široko objavljajo, da jim bo v letu ali dveh uspelo izdelati aparat za serijsko proizvodnjo, ki bo po zmernih cenah dostopen širšemu krogu kupcev. Jože VAJDETIČ Zanimivosti od tu in tam Ekološki dnevi ENV YU ’84 Od 10. - 18. maja so v Ljubljani potekali Ekološki dnevi. Več kot tisoč udeležencev posvetovanja je izmenjalo ¡skušnje o odpravljanju problemov v okolju, okoli 15000 obiskovalcev pa si je ogledalo tudi razstavo Tehnika za okolje. Sejem ENV YU’ 84 v primerjavi s prejšnjimi leti ni prišel dosti dalje od idejnih zasnov varstva okolja in prostora. Predstavljali so tehniko za varstvo okolja, vodila so se predavanja o ekologiji, obiskovalci so bili seznanjeni o stanju ekoloških problemov, katere rešujejo z vrsto aktivnosti: - Varstvo zraka (Ekološke meritve) - Varstvo voda na našem območju (Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ki je razdeljena na več območij, v sodelovanju s kemičnim inštitutom Boris Kidrič - Ljubljana) - Varstvo delovnega okolja (Metalurški inštitut Ljubljana - SOZD Slovenske železarne Ljubljana, seznanjajo s študijami, ki so bile izdelane za varstvo delovnega okolja in o zbiranju sekundarnih surovin, ki je za naš proizvodni program, tako za surovinsko osnovo, kot za realizacijo novih proizvodnih programov, zanimiv). Sejem vključuje razstavo »Gospodarjenje s prostorom in zemljo«, kjer je poudarek predvsem na koristnem izrabljanju zemlje, odpadnih surovin, melioracije v kmetijstvu in gospodarno izkoriščanje prostora. V teku je RR naloga BIO PLIN - koriščenje bio plina in pretvar-jenje v energijo za toplotno ogrevanje, (IMOS - Instalacije Grosuplje, FARMIN Titovo Velenje). Raziskavo sofi- nancira: Raziskovalna skupnost Slovenije. Pri razstavi »Gospodarjenje s prostorom in zemljo« sodelujejo: Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana in Univerza Edvarda Kardelja, biotehnična fakulteta Ljubljana TOZD za agronomijo, TOZD za biologijo, TOZD za živinorejo v sodelovanju z Geodetskim zavodom SRŠ, p. o. Ljubljana Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana Komite za urbanizem, Kranj Komunalno podjetje Domžale KOTO Koteks Tobus, TOZD Zalog Tovarna PINOS Rače Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana Zanimiva je bila razstava »Iz starega papirja novi izdelki«, kjer sodeljujejo vse članice SOZD Slovenija papir. Razstavljal in seznanjal je s svojim delom tudi DINOS, ki napoveduje izgradnjo novih predelovalnih centrov v Ljubljani in Celju, kjer se vključuje tudi EMO, ki naj bi v svoj proizvodni program vključil izdelavo ustreznih naprav in opreme za zbiranje, transport in predelavo sekundarnih surovin (izdelan projekt - Razvoj DSSS EMO). Na razstavi predvidena inovacija še ni bila prikazana, vendar pa je projekt idejno že zasnovan. Zanimiva je tudi razstava članic ZPS - Združenje podjetij Strojegradnje, ki združuje 24 članic. Članice ZPS razstavljajo in seznanjajo obiskovalce s svojimi proizvodi, tehniko in opremo za ekologijo. Na razstavi »Tehnika za okolje« so predstavljali svoje programe: Število TOZD usposobljenih ni udeležilo Posoda 64 6 - GORENJE - Titovo Vele- (2 prakt. uspos.) nje: Emokontejner 26 7 Hladilni bazen za mleko z Radiator 23 1 bojlerjem. Orodjarna 8 1 Bivalentni ogrevalni sis- Odpreski in avtokolesa 14 11 tem z energetsko streho, Frite 4 8 stolpom in ograjo. Vzdrževanje in Energet. 31 3 Monovalentni sistem vir Služba nabave DO EMO 11 1 energije: zemlja, talna voda. SIT 6 - Restavrirajo toplotno črpalko s pomočjo katere pridobimo energijo iz okolja: zrak, zemlja, voda. ISKRA Kibernetika KRANJ: Sistemi za vodenje energetskih in industrijskih procesov (Iskramatik-sem). - Hidroinženiring Hidrotehnika Ljubljana. Zasnova avtomatske filtrske stiskalnice za obdelavo usedlin iz čistilnih naprav za odpadne vode. - RO Elektroindustrija ELIND Valjevo - Naprava za koriščenje odpadne toplote. - KLI Logatec - Solarno okno. EMO bi kot predstavnik novega proizvodnega programa tehnike za okolje morala sodelovati na razstavi s predstavitvijo inovacije, da bi se pri uvajanju novega proizvodnega programa v bodoče, o tem seznanila širša javnost in bila na ta način seznanjena z vsemi prednostmi tovrstnega investicijskega blaga oz. opreme in naprav za zbiranje, transportirale in predelavo smeti (kompostiranje) ter zbiranje in transportiranje sekundarnih surovin. Na sejmu je bilo predstavljeno tudi »Gibanje znanosti mladine«, ki z raziskovalnimi tabori sodeluje in se uspešno vključuje v aktivnosti za ohranitev okolja in prostora. I. J. IGD DO EMO v prvem polletju Usposabljanje delavcev iz protipožarne varnosti IGD DO EMO si je v programu dela za 1.1984 zastavilo nalogo, da s pomočjo strokovnih služb in lastnimi kadri, organizira usposabljanje delavcev iz protipožarne varnosti (požarne trojke). Program je bil na redni letni konferenci IGD DO EMO potrjen. V času od 22.3.1984 do 19.4.1984 so IGD, KSP-SVD ter služba za izobraževanje kadrov, organizirali usposabljanje delavcev iz naslednjih TOZD in služb: TOZD Posoda, Emokontejner, Radiator, Orodjarna, Odpreski in avto-kolesa, SIT, Frite, Vzdrževanje In energetika ter službe nabave DO EMO. Uspeh usposabljanja po TOZD in službah je naslednji: od skupnega števila 225 vabljenih na usposabljanje je uspešno končalo usposabljanje 187. Usposabljanja se ni udeležilo 36 delavcev v celoti 2 delavca pa se nista udeležila le praktičnega dela usposabljanja. Uspeh posameznih TOZD in služb je naslednja: Za delavce, ki so uspešno končali usposabljanje so izdana ustrezna potrdila. Vodstva TOZD bodo ustrezno ukrepala zoper tiste, ki so iz neopravičenih razlogov izostali na usposabljanju iz protipožarne varnosti. V prvem polletju so potekale še druge oblike usposabljanja in aktivnosti IGD DO EMO. Izredno je usposabljanje iz programa gasilskih enot civilne zaščite in članstva IGD (48 obveznikov). Tečaj za izprašane gasilce je uspešno končalo 7 članov IGD EMO. Člani IGD EMO so se udeležili 10. gasilskega kongresa Slovenije v Mariboru in kongresa v Varaždinu. Izvedeno je bilo tudi več društvenih tekmovanj in nastopov. V prvem polletju je bilo pogašenih 14 začetnih požarov brez zunanje pomoči. Požarna straža je bila organizirana kar 190 ur. Pregledano je bilo 440 ročnih gasilnih aparatov. Prva medicinska pomoč je bila nudena 310 sodelavcem in organiziranih 31 prevozov v bolnišnico. Razen omenjenih aktivnosti je IGD izvajalo še druge aktivnosti po programu in sklepih UO IGD DO EMO predvsem pa zagotavljalo redno gasilsko dežurno službo. Glede na vsebino oz. ugotovitve v zapisnikih o rednih tedenskih požarnovarnostnih pregledih velja ugotoviti, da požarna preventiva še ni na zavidljivi ravni. Veliko je nepravilnosti na katere gasilci redno opozarjajo in odpravljajo v delovnih sredinah, večkrat kar sami. Z usposabljanjem požarnih trojk želimo doseči višjo stopnjo usposobljenosti, zavesti in posluha za večjo požarno varnost. Prav je, da IGD EMO nadaljuje svojo aktivnost kot doslej, pri čemer jih morajo podpreti vodstva TOZD in nenazadnje sleherni delavec, saj gre za varnost družbene in osebne imovine, ki jo lahko le majhna neprevidnost, malomarnost pa tudi namerno nepravilno ravnanje in vedenje ogrozi. V jesenskem času bo organizirano usposabljanje požarnih trojk za: TOZD Kotli, ERC in del strokovnih služb DO EMO. E. O. V petek 22. 6. 1984 je v (TRE, CE, RBK, PMP, VR in naši DO potekala vaja spe- EZ), sodelovali pa sta tudi 2 cializiranih enot CZ DO EMO ekipi splošnih enot CZ in NZ macijo o eksploziji zemeljskega plina v TOZD Konterjner in navodila pričetek reševalnih akcij Prihod tehnično reševalne ekipe na kraj nesreče Splošna enota CZ TO Kontejner pri odstranjevanju ruševin po eksploziji Člani gasilske enote v kislino odpornih oblačilih pri reševanju delavca opečenega s kislino TOZD Emokontejner. Vajo CZ je organiziral in vodil štab CZ naše DO. Tema vaje je bila reševanje poškodovanih in preprečevanje nadaljnje škode po hudi nesreči v industriji, njen cilj pa je bil preveriti, hkrati pa tudi izpopolniti usposobljenost celotne CZ v EMO. Prizorišče vaje je bila pocinkovalnica TOZD Emokontejner oziroma njena okolica, vzrok nesreče pa je bila eksplozija zemeljskega plina v kletnem prostoru in ob kotlu za picinkanje ter lu-žilnih kadeh. Posledice eksplozije so bile porušen zunanji zid, poškodovana dostopna lestev na streho, poškodovane kadi s kislino in vročo vodo, poškodovan kotel s cinkom. Potrgane so bile instalacije zemeljskega plina in elektrike, prišlo pa je tudi do izlitja kopeli (kisline in vročih agregatov) in raztaljenega cinka (močno izparevanje). Na plinskih napravah in rezervoarju za nafto ter kontejnerskem terminalu je prišlo do požara, pretrgane pa so bile tudi električne instalacije pod napetostjo. V pocinkovalnici ob kislinskih kadeh sta bila dva delavca opečena s solno kislino, dva delavca sta bila opečena z raztaljenim cinkom, zunaj na prostoru za razkladanje pocinkanih predmetov sta utrpela mehanske poškodbe dva delavca, poškodovani pa so bili tudi trije delavci na strehi nad kontejnersko halo. Od tega je bil eden težje in dva lažje poškodovana. Vaja je potekal po predvidenem časovnem zaporedju in večjih pomanjkljivosti ni bilo opaziti, tako, da je vaja dosegla svoj osnovni namen. Osnovni namen vaje je bil preveriti usposobljenost posameznih specializiranih enot civilne zaščite v skupni akciji, in sicer: - izvedba mobilizacije (ugotavljanje časov za sklic obveznikov posameznih enot, organizacija zvez med sodelujočimi enotami in štabom civilne zaščite, ugotavljanje vzrokov odsotnosti idr.), - preizkus reševanja iz ruševin in praktično reševanje iz višin (hitrost in tehnika reševanja, blokada nevarnosti - plin, elektrika) - praktični preizkus prve medicinske pomoči težje in Praktični preizkus ognjeodpornih oblačil in gašenje požara s peno Vajo naše CZ so še poleg naših vodilnih delavcev in predstavnikov DPO DO ogledali tudi predstavniki Krajevne skupnosti Ga-berje, predstavniki SOB Celje ter Centra za samozaščito in obrambno usposobljenost občine Celje V akcijo reševanja so bili vključeni poleg gasilske enote CZ tudi člani IGD Zbor dela sodelujočih enot CZ po končani akciji lažje poškodovanim (me- postavitve šotora za začas-hanske poškodbe, opekline no oskrbo poškodovanih, s kislino in cinkom), ter pre- - gašenje velikega požara verjanje transportiranja in z uporabo kombiniranega Eksplozija zemeljskega plina Vaja naše civilne zaščite 90-letnici DO EMO gasilskega vozila in priprava zračne pene. Uporaba ognje odpornih in kislinsko odpornih oblačil, ter konkretno reševanje zaposlenih iz ogroženih področij. Gašenje požara na cisterni za nafto z uporabo orodnega vozila (merzer 250 kg S), - zagotovitev prometne varnosti pred vajo, na vaji in po vaji ter preprečevanje motenja enot v akciji in zagotovitev varnosti opazovalcev, - vlogo izvidništva in sporočanje o dejanskem stanju na kraju nesreče. V reševalno akcijo je bilo pozvanih 229 obveznikov specializiranih enot CZ DO EMO vključno s štabom CZ, prisotnjh na vaji pa je bilo 168. Število odstonih ne preseneča, saj je bila vaja v petek popoldan oz. v času, ko so že mnogi naši sodelavci - obvezniki odpotovali na redni letni dopust. Vaja, ki je bila organizirana v počastitev 90. letnice naše DO, je v celoti uspela, ponekod pri posameznih enotah so bile sicer še prisotne nekatere drobne pomanjkljivosti, ki pa so evidentirane in se bodo v najkrajšem možnem roku odpravile. Na koncu velja še omeniti, da so bile že na tej vaji odpravljene številne pomanjkljivosti iz preteklih vaj, kar je dokaz, da so tovrstne vaje potrebne in koristne. Obvezniki tehnično reševalne enote spuščajo oskrbljenega poškodovanca po tridelni lestvi Transport poškodovanca v sprejemališče Za poškodovance je skrbela enota prve medicinske pomoči EMO Sprejemališče poškodvancev, šotor, ki ga je transportna enota ekipe PMP postavila na travi za kompresorsko postajo Raziskava trga v OZD V določenem sistemu potrošnik bistveno vpliva na celotno gospodarstvo. Iz tega tudi izhajamo pri raziskavah trga. Potrošnika je potrebno proučevati iz socialnega, antropološkega, ekonomskega, političnega, psihološkega in komunikacijskega vidika. V našem samoupravnem sistemu je porabnik (potrošnik) osnovni činitelj tržnega gospodarstva, ki pa ne izkoristi v polni meri danih možnosti, da bi aktivno posegel po možnostih, ki so mu dane. Če obravnavamo našega uporabnika iz antropološkega vidika, je že narava našega človeka taka, da sam ne bo nič storil, ampak je zadovoljen oz. životari tako, kot mu je pač dano, kar se odraža v ekonomskem in političnem položaju porabnika (potrošniški sveti). Če obravnavamo porabnika iz psihološkega vidika, opazimo dokaj čudno obnašanje, ki pa je značilno za našo družbo. Namreč, če se pojavi nekje napredek, ga bo naš človek podzavestno zaviral in malokdaj podprl, zaradi svoje lastne neaktivnosti in nezmožnosti, ki izvira iz nepravilne obveščenosti, nezainteresiranosti in neznanja, česar pa porabnika ne moremo in ne smemo kriviti, vsaj marketing in tržni raziskovalci ne, katerih naloga je predvsem ugotavljati potrebe in želje porabnikov. Druga skupina potrošnikov je ta, ki je s svojim delom aktivna, ne more pa zaradi socialnega položaja, zaradi osiromašenja proizvodnje in zaradi struj, ki že dalj časa vladajo na domačem trgu, doprinesti k uravnavanju ponudbe in povpraševanja, kar naj bi bil osnovni cilj stabilizacije. Tretja skupina je porabnik, ki ima vsega dovolj, pa zaradi sistema samega ne more izkoriščati položaja. Zaradi take situacije pride do krhanja v družbi, kar pa ni namen stabilizacije, niti pri nas niti v svetu. Že pri analiziranju slovenskega porabnika ugotavljamo različne potrebe in želje, če analiziramo porabnika po posameznih regijah. Omejimo se na raziskovanje tržnega potenciala porabnikov široke porabe. Pri raziskavi kupne moči upoštevamo: a) življenjsko raven: - socialni položaj, - gospodarski položaj, - življenjske navade, - življenjske stroške, b) dohodek, c) varčevanje, d) posest in premoženje, e) izdatke, f) promet, trgovino na drobno, storitve in obrti oz. industrijo, g) dajanje kreditov, h) nagnjene k nakupu oz. investicijam. Pri upoštevanju vseh teh faktorjev ugotovimo za Slovenijo, kije razdeljena na 12 regij, naslednjo kupno moč: REGIJE: Pomurska 0,04, Podravska 0,04, Koroška 0,05, Savinjska 0,05, Zasavska 0,03, Sp. Savska 0,05, Dolenjska 0,05, Zg. Gorenjska 0,05, Notranjska 0,05, Ljubljana širša 0,06, Goriška 0,05, Obalno Kraška 0,07. Ob upoštevanju nagnenja k izdatkom, varčevanju, delitvi dohodka (skromen človek je navajen skromnosti) ob upoštevanju posesti in premoženja, življenjskih navad in življenjskih stroškov v sedanjem času (kupna moč je izračunana na osnovi ITEO-javnih prodajnih kvot SFRJ 1980/81) je izpostavljen skromen porabnik. Iz te situacije bi bilo skoraj dobro nekako rešiti se, razvade skromnosti, svoje lastne sile in možnosti uporabiti za razvoj in stabilizacijo, torej da vsak doda nekaj svojega dela in znanja za razvoj in stabilizacijo v prihodnje. Namen tržnega gospodarstva v naši družbi ni porabnika onemogočat. Porabnika moramo spodbujati in mu dati možnosti za normalne odnose in normalno zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. IVANČIČ Januška ------------------------------Emajlirec Industrijsko gasilsko društvo Med najstarejše industrijske gasilske enote v Celju štejemo gasilsko društvo v tovarni Westen. Na pobudo lasnika tovarne so gasilsko enoto ustanovili 16. 5.1936. Delovali so le v okviru tovarne in niso imeli nobenega stika z drugimi gasilci. Njihova oprema je bila skromna. Imeli so ročno brizgalno, motorno brizgalno Magirus 800 lit. in nekaj drugega orodja in opreme. Društvo so vodili od lastnika izbrani ljudje vse do osvoboditve. Z osvoboditvijo mesta Celja leta 1945 so vodstvo gasilskega društva prevzeli zavedni Slovenci, med njimi Franjo Velikanja, Anton Mumelj, Franjo Medved, Jože Šajna in drugi. Referent za gasilstvo pri vodstvu tovarne je bil Franc Aušič. Ko je bil leta 1948 sprejet nov zakon o društvih, je nastala sprememba tudi v gasilskem društvu. Izvolili so novo vodstvo gasilskega društva. Leto 1948 štejemo za prelomnico v delu društva. Nove metode dela in sodelovanja na področju požarne varnosti z vodstvom tovarne in pozneje leta 1950 z organi samoupravljanja v tovarni so se premaknile v smer izobraževanja zaposlenih v požarnovarstvenem smislu. Vodstvo društva je vse sile usmerilo v izvajanje požarne preventive in dosledne požarnovarnostne discipline, zavedajoč, se da je samo tako mogoč uspeh in napredek. Pleg tega so skrbeli tudi za nove nabave orodja in opreme. V letih 1952 do 1964 so nabavili motorne brizgalne Polonca 800 lit., Sora 800 lit., Slavica 300 lit. in Rosenbauer 800 lit. Kot prevozno sredstvo pa še gasilski avto TAM-Pionir. Pri tem pa ni ostalo, orodje in opremo so stalno obnavljali in prilagajali tehnologiji v proizvodnih procesih, vse z namenom da zagotovijo popolno požarno varnost v tovarni. Za razvoj močne gasilske enote v tovarni je imelo gasilsko društvo močno oporo pri direktorju Vladimiru Vebru, ki je z razumevanjem skrbel za nabavo orodja in opreme. Od osvoboditve pa vse do leta 1970 ni bilo v tovarni požara, ki bi imel težje posledice. Poročila govorijo, da je leta 1946 gorela šupa za slamo in leseno volno, da je požar zanetila iskra iz lokomotive. Požar je trajal 45 minut. S pravilno gasilsko intervencijo je bila preprečena večja škoda, ki bi lahko nastala. Dne 23.10.1957 je nastal večji požar v pokositrarni, ko sta se vnela mast in kolofonija. Požar je kljub hitri intervenciji gasilcev povzročil večjo gmotno škodo, ki pa bi bila še občutno večja, če ne bi bil požar hitro lokaliziran. Podoben požarje nastal v pocinkovalnici 16.4.1961 a ni povzročil večje škode. Naslednji večji požar je bil 20. 5. 1966 v oddelku topolnice emajlov, kjer seje vnela razlita nafta iz rezervoarja goriva. Požar, ki se je hitro širil, je bil še pravočasno zajezen. V tej akciji so sodelovali tudi poklicni gasilci iz Celja. Večje škode ni bilo. Podoben požar na istem mestu je bil 2. 7.1967, pa je tudi bil hitro pogašen. V obeh požarih je društvo uporabilo kemična sredstva za gašenje, ki so bila naba-Ijena po letu 1964. Člani gasilskega društva EMO so se posebno izkazali ob poplavi leta 1954, ko je Celje z okolico doživelo pravo katastrofo. Tovarna je bila poplavljena, zato so gasilci reševali stroje, opremo in proizvodnjo. Črpali so vodo iz poplavljenih objektov in s tem občutno znižali škodo, ki jo je povzročila vodna stihija. Reševalne akcije zaradi splošne zaskrbljenosti niso tekle vedno v redu, posebno zato, ker je bilo stalno treba premeščati reševalce in nuditi najnujnejšo pomoč tam, kjer je bilo to najbolj potrebno. Ko je voda odtekla, so gasilci črpali vodo, čistili blatne stroje in naprave ter odstranjevali naplavine. Pri tem so opravili veliko delo, za kar so prejeli priznanje organov upravljanja tovarne in gasilske organizacije. Med važnejše dogodke v delovanju društva spadajo gotovo dnevi, ko je društvo nastopilo doma in izven Celja. Takih nastopov ni bilo malo. Bili Kombinirano gasilsko vozilo TAM 4500 s cisterno, ki smoga nabavili leta 1981. so na proslavah in tekmovanjih v Varaždinu, Metliki, Karlovcu, Beogradu, Kolnu v Zahodni Nemčiji in drugod v Sloveniji. Udeležili so se tudi vseh občinskih, okrajnih in republiških tekmovanj. Društveni prapor so slovesno razvili 16. 5. 1954. Društvo skrbi za razvedrilo svojih članov s tem, da organizira pogoste izlete in poučne ekskurzije po Sloveniji. Gasilci tesno sodelujejo z organi samoupravljanja v tovarni, predvsem s komisijo za požarno varnost. Občinska gasilska zveza pa ugotavlja, da je društvo preveč zaprto v krog tovarne ter premalo povezano z gasilskimi organizacijami. Leta 1971 je društvo štelo 42 aktivnih članov, od tega je bilo 6 gasilskih strojnikov in 7 šoferjev. Po strokovnosti pa: 1 višji častnik, 6 častnikov, 3 nižji častniki, 30 izprašanih gasilcev in 2 neizprašana gasilca. Vodstvo društva si je prizadevalo organizirati žensko desetino, kar jim ni uspelo. Prijavilo se je 10 članic, vendar so že po nekaj vajah in predavanjih izstopile. Ostali sta le še dve. Veliko skrb so posvetili požarni preventivi, kar je razvidno iz tega, da so registrirali le 5 začetnih požarov, ki pa so bili že v samem začetku po-gašeni in niso povzročili posebne škode. Posebna skrb je bila posvečena tudi poučevanju gasilskih trojk po obratih. Poučiti jih je bilo potrebno, kako ukrepati v primeru požara, predvsem poučiti kako se aktivira in uspešno gasi z ročnimi gasilnimi aparati. Gasilci so bili na občinskem gasilskem tekmovanju v Štorah in dosegli 6. mesto. Tekmovali so tudi veterani v Gaberju in zasedli 3. mesto. V tem letu so prevzeli tudi nov gasilski avtomobil »IMV - Gasilec kombi« in še nekaj opreme. Avto je bilo treba še preurediti in prilagoditi njihovim potrebam. To delo so zaupali šoferju in strojniku Vinku Kudru. Za nabavo prepotrebnega avtomobila si je društvo prizadevalo že nakaj let. Organi upravljanja so jim nabavo avtomobila sicer odobrili, vendar šele po odprodaji starega, že izrabljenega avtomobila. Med tem pa je tovarna zašla v denarne težave in niso bili sposobni kupiti nov avtomobil. Po zaslugi referenta za požarno varnost Staneta Verbiča so avtomobil kupili s sredstvi za civilno zaščito, kateri bi v primeru potrebe tudi služil. V letu 1972 je v društvo pristopilo 14 novih članov, za katere so pripravili tečaj za izprašane gasilce. Prav tako pa tudi organizirali seminar za gasilske trojke po obratih in seminar za varilce. S tem so poučili ljudi, kako postopati s plinskimi napravami v primeru požara in kako jih pogasiti. Sklicali so tudi izredne vaje v dopoldanskem času, to je med delom, z improviziranimi požari, da bi videli kakšna je ižvežbanost gasilcev in zadržanost kolektiva v takem primeru. Vodstvo društva si je prizadevalo obnoviti plinsko-reševalno ekipo, katera je bila več let nedelavna, dasiravno je imela vse potrebne aparate in opremo. Uspeha niso imeli, ker niso našli primeren kader. V tovarni so zabeležili 10 začetnih požarov. Člani pa so bili na ekskurziji pri poklicnih gasilcih v Ljubljani in Kopru, kjer so videli najsodobnejšo gasilsko tehniko in opremo. Gasilci so bili 3. 6. 1972 na republiškem tekmovanju v Slovenski Bistrici, kjer so prejeli bronasto značko za 3. mesto. Z gasilskim avtomobilom so opravljali prevoze v bolnico med delom ponesrečenih ali zbolelih članov kolektiva. Opravljenih je bilo 48 prevozov. Kot ostala leta je tudi v letu 1973 vodstvo društva skrbelo za požarno preventivo. Zabeležili so 13 začetnih požarov, ki niso povzročili večje škode. Za izpopolnitev strokovnega znanja je 5 članov opravilo izpit za nižje častnike, 8 članov pa za izprašanega gasilca. Gasilci so se udeležili 4 tekmovanj. Na tekmovanju ob 100-letnici Cinkarne je desetina zasedla 1. mesto. Ob proslavi 80-letnice EMA 1974 je bila velika gasilska vaja, na kateri je sodelovalo več gasilskih društev OGZ Celje in poklicni gasilci. Gasilci so se udeležili občinskega tekmovanja in republiškega tekmovanja v Velenju. Operativni štab društva je skupno z referentom za požarno varnost izdelal požarni načrt. V zvezi s tem so nabavili novo gasilno opremo in sredstva za gašenje. Z nabavo nove motorne brizgalne Rosenbauer KB 40 bodo še bolj skrbeli za požarno varnost. Društvo je zabeležilo 16 požarov, ki so bili že v samem začetku po-gašeni. Največja strokovna ekskurzija za člane je bila v Ried (Avstrija), kjer so si ogledali najnovejšo opremo in tehniko. Poleg tega pa tudi znamenitosti krajev, predvsem mesta Salzburga. Ekskurzije seje udeležilo 36 članov. OGZ Celje je pripravila tečaj za gasilske strojnike, katerega se je udeležilo 5 članov. S tem se je strokovnost v društvu povečala, tako imajo sedaj v društvu skupaj 13 strojnikov. Leta 1975 je društvo delovalo po zastavljenem programu. Kot prejšnja leta je bil tudi to leto tečaj za izprašane gasilce (8 članov) ter tečaj za čistilke in čistilce. Namen tečaja je bil usposobiti ljudi za ravnanje z EMO Celje ročnimi gasilnimi aparati v primeru požara. Dva gasilca sta bila na specialnem tečaju v Zagrebu in se usposobila za polnjenje in kontrolo gasilnih aparatov. Gasilci so bili na gasilskih tekmovanjih v Krapini, Štorah, Ostrožnem in v Šaleku. Doseženi so bili povprečni uspehi. Na 9 začetnih požarih, katere so pogasili delavci sami brez posredovanja gasilcev, je dokaz, da so se tečaji v prejšnjih letih izplačali. V letu 1976 ugotavljajo, da se je število požarov omejilo. Največ jih je bilo v TOZD Kontejner, in sicer 6 začetnih. Vzrok požarov je neurejena lakirnica. Na občnem zboru so sklenili, da bodo 40-letnico svojega obstoja slovesno proslavili na slavnostni seji dne 16. 5. 1976. Ob tej priložnosti so tudi 4 člani prejeli gasilska odlikovanja GZ Slovenije. Sodelovanje z industrijskimi gasilskimi društvi in drugimi gasilskimi društvi se je v tem letu nadaljevalo. V letu 1977 niso zabeležMi nobenih posebnih uspehov. Nabavili so nekaj drobne gasilne opreme. Število članstva je ostalo nespremenjeno. Zaradi neaktivnosti nekaterih članov so podvzeli potrebne ukrepe. Na redni letni konferenci leta 1978 so sklenili, da bodo v dežurno službo vključevali, bolj kot doslej, gasilske veterane ter mlajše člane. Razpravljali so tudi o usposabljanju gasilskih enot civilne zaščite in o vključevanju obveznikov CZ v gasilsko društvo. V letu 1979 so ugotovili, da jim število članstva upada. V društvu je le 40 aktivnih članov. Izdelan program usposabljanja gasilskih enot CZ se le počasi uresničuje. Gasilsko društvo tudi nima prave povezave z mladinsko organizacijo in je tudi pritok mladih v gasilsko društvo neznaten. V letu 1980 je število članov poraslo za 23, med njimi kar 14 žensk. Iz prejšnjih let načrtovano usposabljanje gasilskih enot CZ je bilo v letošnjem letu realizirano. Društvo je usposobilo kar 37 obveznikov CZ. Dve enoti CZ so na občinskem gasilskem tekmovanju dosegle odličen rezultat in se uvrstila na republiško tekmovanje. Prav tako so se tudi veterani uvrstili na republiško tekmovanje. Na občinskem gasilskem tekmovanju zasluži priznanje ženska desetina, ki je zasedla 1. mesto. Veterani so dosegli 1. mesto na občinskem in področnem tekmovanju. Gasilci so zabeležili 10 začetnih požarov, ki so bili lokalizirani in niso povzročili večje škode. V nobenem letu po osvoboditvi ni število članov tako poraslo kot v letu 1981. Društvo šteje sedaj 81 članov, od tega kar 24 žensk. Kljub temu pa imajo težave pri organiziranju dežurne službe. Izdelali so nov pravilnik o požarnem varstvu. Zaradi povečanega števila članstva je postal gasilski dom pretesen, zato bodo morali v prihodnje tudi na to misliti, kljub velikim stroškom. Proslavo 45-letnice obstoja so proslavili v sodelovanju z GD Železarna Štore in pionirji osnovne šole Vojnik, ki so pripravili kulturni spored. Na proslavi so podelili društvena priznanja (10), občinsko gasilsko priznanje I. stopnje sta prejela dva člana. Povečali so honorar za dežurne gasilce. Zabeležili so 7 začetih požarov. V letu 1982 so prevzeli nov gasilski avtomobil s cisterno TAM-4500, za katerega pa jim primanjkuje šoferjev C kategorije. Sprejeli so nov pravilnik o požarnem varstvu. Število članov je ostalo nespremenjeno. Uspešno so pripravili strokovno ekskurzijo, ki je ugodno vplivala na zbliževanje članstva. Funkcionarji gasilskega društva po letu 1945: Predsednika: Inž. RIHARD POMPE (1948-1972); inž. FRANC VRABIČ (1972-). Poveljniki: FRANJO VELIKANJA (1945-1948); FRANJO MEDVED (1948-1970); FRANC SLATINEK (1980-1972); EMIL ŽLENDER (1972-). Tajniki: FRANJO MEDVED (1945-1948); ANTON MAROLT (1955-1967); FELIKS ŠTRAUS (1971-1972); MIRA MACUH (1972-1974); MARJAN CVEK (1974-1980); EMIL OŠTIR (1980-). Kroniko gasilskega društva je pisal od leta 1975 Feliks Štravs, od leta 1976 dalje pa Emil Oštir, priredil in uredil Franjo Mauer VI. občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ 6. junija 1982 v Štorah. Desetarji zmagovitih enot skupine A. Enota EMO - prvo mesto in plaketa. Na letni konferenci so poročali o uspešnem nastopu članov na občinskem in republiškem tekmovanju. Dve enoti sta bili med zlatimi. Zabeležili so 9 začetnih požarov. Pogasili so jih gasilci in delavci, zaposleni v obratih. V letu 1983 šteje društvo 70 članov (11 članov manj), med njimi je 20 žensk. V sodelovanju z mladinsko organizacijo tečejo pogovori za pridobitev novih članov iz mladinskih vrst. Vzroki za zmanjšanje števila članstva so upokojitve in izstopi iz delovne organizacije kakor tudi iz društva. Društvo ponovno beleži nadpovprečne tekmovalne rezultate svojih članov, predvsem ženskih desetin in veteranov. V društvu trenutno primanjkuje nižjih častnikov. Na letni konferenci so razpravljali o razširitvi gasilskega doma. Predvsem bi potrebovali garderobne omare za vse člane. Društvo je uspelo zamenjati vse gasilne aparate po obratih, tako je delovna organizacija z novimi gasilnimi aparati v »S« in C02 izvedbi. V letu 1984 je število članov 69, od tega 20 žena. Pri vključevanju mlajših kadrov niso dosegli nobenih rezultatov. Ženska desetina dosega še vedno nadpovprečne rezultate pri aktivnosti na vajah kot tudi na tekmovalnem področju. Prevzeli so novo kombinirano gasilsko vozilo TAM-1001. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor ter organe gasilskega društva ter podelili gasilska priznanja. Prav tako so podelili priznanje tudi GD Jarenina, s katerim so leta 1983 podpisali listino o pobratenju. DEJAVNOST GASILSKEGA DRUŠTVA: Če povzamemo najvažnejše iz povojne gasilske kronike, moramo ugotoviti: - da gasilsko društvo podnevi in ponoči ter ob nedeljah in praznikih opravlja redno dežurno službo s tem, da je ponoči in ob nedeljah ter praznikih ojačana na 4 može, od katerih je obvezno en častnik, en strojnik in šofer; - da ima gasilsko društvo vsakih 14 dni redne gasilske vaje ali predavanja; - od leta 1945 do sedaj je gasilsko društvo izobrazilo več kot 250 gasilcev, ki so mnogi zapustili gasilske vrste in so razporejeni na drugih delih. V primeru potrebe pa še vedno lahko koristijo to znanje v prid požarne varnosti; - gasilsko društvo je vedno vzporedno z razvojem tehnologije skrbelo za nabavo potrebne gasilske opreme; -gasilsko društvo se redno udeležuje vseh tekmovanj, ki jih pripravi občinska gasilska zveza, kakor tudi vseh področnih in republiških tekmovanj; - gasilsko društvo v vsem svojem delovanju skrbi za požarno varnost delovne organizacije. »Kot je znano je požarna varnost pomembna sestavina splošne varnosti ljudi in družbenega premoženja ter se kot taka vključuje v splošna prizadevanja na področju SLO in DS.« To so le uvodne besede predsednika društva na zadnjem občnem zboru, kar dokazuje v koliki meri se IGD zaveda svoje vloge v delovnem kolektivu, predvsem pa, da je požarna preventiva kot represiva vedno bolj skupni problem društva in vseh zaposlenih v EMO. Šlednje spoznanje postaja vedno bolj osnova za usmeritev za skupno načrtovanje in izvajanje požarnega varstva v EMO. Tretji kolesarski maraton »Franja« »Dobrodošli vsi, ki ste prišli, da na današnji dan preizkusite svoje športne moči in duha, da na slovenski praznik upora potrdite svojo privrženost vsem tistim idealom, za katere se je slovenski narod boril z vso zagrizenostjo in odločnostjo. Dobrodošli, ker ste se odločili, da današnji dan preživite združeno tako, kot je slovenski narod pred več kot štiridesetimi leti množično in uporno stopil na pot, ki ni bila lahka, na kateri bi lahko posameznik tudi omagal, odstopil ali pa se vrnil. Tokrat naj bi bila pot lažja, svobodna, toda kljub temu zahtevna. Tako kot nekoč si drug drugemu pomagajmo, spodbujajmo in dosežimo cilj kot združeni zmagovalci. KOLESARJI, bodimo kolona borcev, ki neustavljivo in v zmagovitem poletu premaguje vse napore. Vsem na tej naporni, a vendar lepi poti, želim srečno!« To so bile besede s katerimi je 1880 glavo množico kolesarjev na startu pozdravil predsednik organizacijskega odbora VINKLER Janez. Ob 8. uri in tri minute so zadonele fanfare, ki so naznanile start 3. maratona »FRANJA 1984«. Start je bil pri izobraževalnem centru OZN vTacnu. Kot vedno tudi na tem maratonu ni manjkalo EMOVCEV. Prijavilo se nas je 13 kolesarjev, ki smo bili pripravljeni, da prevozimo progo dolgo 155 km. Naj povem, da je to edini maraton kjer lahko vsak kolesar preizkusi svoje sposobnosti, saj se čas vsakega kolesarja meri. Zaradi težav voznika fiata 1300 so se startu morali odpovedati GREGORČIČ, KRISTAN, SLEMENŠEK, GUBENŠEK, dočim so ostali: RADANOVIČ, SELČAN, ŽOLNIR, AVDIČ, MUHO-VEC, JURC, KOS, SMEH in PREZELJ uspešno prispeli na start in brez večjih težav prevozili progo. Po startu v Tacnu je pot vodila skozi Ljubljano, Brezovico, po stari cesti do Vrhnike, kjer se je pravi start šele začel. Do sem smo vozili s spremljevalnim vozilom, ki uradno ni vozil hitreje kot 20 km/h, v resnici pa precej več. Ta del poti je bil najnevarnejši, saj je večina kolesarjev iskala čim boljše startno izhodišče. (Vsaka najmanjša napaka lahko kolesarja drago stane, poleg tega pa padec enega kolesarja navadno povzroči verižno reakcijo padcev tudi neposredno za njim vozečih kolesarjev). Izredno lep ter bučen sprejem so nam pripravili Vrhničani, še zlasti v tre- nutku, ko se je dirka pričela. Takrat je spremljevalno vozilo potegnilo močno naprej, za njim pa so se po kockasti cesti pognali kolesarji vrhniškemu klancu naproti. Tu se je kolona hitro uredila, saj je strmina naredila svoje. Formirale so se skupine sestavljene iz več deset kolesarjev, ki so si bili po moči enakovredni. (Seveda se iz večjih skupin naredijo dve, tri in še več manjših skupin, ki v glavnem nadaljujejo skupno pot proti cilju). Druga prelomna točka na poti je bil izredno strm, toda lepo speljan spust med Godovičem in Idrijo. Deset kilometrski spust je bil za določene kolesarje priložnost, da si po napornem vzpenjanju malo oddahnejo, za druge pa trenutek, da z dobro in hitro vožnjo navzdol nadoknadijo izgubljeno. Na poti od Idrije proti Cerknem je vladalo nekakšno zatišje, v Cerknem pa se je začela proga strmo vzpenjati. Idrijčani, ki so stali vzdolž ceste so bučno vzpodbujali TRASA KOLESARSKEGA MARATONA »FRANJA« vsako skupino in vsakega posameznega kolesarja, kar nam je vlilo dodatnih moči in okrepilo voljo za nadaljevanje poti. Ob vzponu smo na vsakem kilometru srečevali otroke, ki so stregli z vodo. AGROSTROJ je na dveh odsekih pripravil tudi umetni dež za eventualno »zakuhane« kolesarje. Tik pod vrhom se je asfalt končal, nadaljevanje poti je bil slabo utrjen makadam, ki se je po kontrolni postaji na dveh zavojih izboljšal. Značilnost tega dela poti je bilo mnogo prisilnih postankov zaradi »gumi defektov«. V Sovodnju smo pot nadaljevali po asfaltu do Trebnja, preko Gorenje vasi do Škofje Loke. Proga se je zaključila v Tacnu, kjer je bil 'pred štirimi urami in devetnajst minutami start. Toliko je za to pot potreboval najboljši kolesar maratona. Organizator maratona je vse udeležence razdelil na pet kategorij in sicer: 1. kategorija moški od 15 do 30 let; 2. kategorija moški od 30 do 45 let; 3. kategorija moški od 45 let dalje; 4. kategorija ženske od 15 do 30 let; 5. kategorija ženske od 30 let naprej. Vsak kolesar, ki je do 17. ure pripeljal na cilj in oddal sodniški komisiji kontrolni Inovacije v prvem polletju Akcija 90 let EMO - 90 inovacij je vsaj v prvem polletju dosegla pričakovani uspeh. Prijavljenih je 57 novih predlogov in to po TOZD: POSODA - 18, KOTLI -16, RADIATOR - 6, ODP-RESKI-5, DSSS-4, KONTEJNER - 3, VZDRŽEVANJE - 3, ORODJARNA - 1, SERVIS - 1 predlogov. 32 predlogov je ustvarilo 20.752.723,00 din prihranka, avtorji pa so v 6-ih mesecih letos dobili za to posebno nadomestilo v višini 699.861 din + 96.000 din akontacije, kar znaša 3,37 %. Komisije so se sestale 12 krat in obravnavale 62 predlogov. Patentno zaščito zahtevamo za stroj za nanos emajla na pokrove in posodo z ostrim robom v SFRJ, medtem ko želimo doseči zaščito v ZRN za zaporno zaščito na ekonom loncu in za kotel za zgorevanje v zvrtinčeni plasti. V času dopustov je bilo pričakovati rahel zastoj v inovacijski dejavnosti, vendar nagrada DIATI v višini 30.000 din še vedno ni oddana. Akcija »90 inovacij« teče naprej in vsaka sredina ima še vedno možnost, da jo na koncu leta prejme. Pasivnost v posameznih TOZD je pravzaprav neverjetna in res se bomo morali vprašati, kaj je vzrok temu. Kdo zavira in ne upošteva lastnega znanja in Idej? Ali je res vse idealno v teh sredinah? DIATI je pred nalogo, da pripravi plan dela za prihodnje. Člani društva so se udeležili zvezne razstave inovacij RAST YU na RIJEKI. Razstava je kvalitetno napredovala, glede na pretekla leta. Posamezne DO so spoznale, da je ravno v času, ko na vseh nivojih propagiramo vrednotenje in uporabo lastnega znanja, primerno pojaviti se na razstavi in poleg prikaza svojih novosti nastopati tudi komercialno. Železarna ŠTORE, GORENJE, TAM, CINKARNA in AERO so poželi vrsto priznanj in so vzbudili veliko zanimanje med porabniki široke potrošnje. Cinkarna je predstavila nov dvoslojni sončni kolektor. Smatram, da je potrebno, da tudi EMO predstavi svoje dosežke na razstavi prihodnje leto, med drugimi imamo tudi nekaj zahtevkov za patentno in modelno zaščito. Na razstavi je bilo prikazanih 688 novosti iz delovnih organizacij, aktivov DIATI, šol in fakultet, individualnih inozemskih razstavljalcev. INOVACIJSKA DEJAVNOST Adolf ŽVIŽEJ kupon je dobil medaljo maratona »FRANJA«. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli posebne medalje »ROGA«, zmagovalci pa pokale. Pokal so podelili tudi najštevilčnejši družini, najstarejšemu udeležencu in delovni organizaciji z najštevilnejšo udeležbo. Lepo speljana proga, prijazni ljudje ob njej, ki ti vlivajo moči v najtežjih trenutkih, odlična organizacija, to so odlike tega maratona, ki udeležence navdušujejo, da se drugo leto zopet dobimo na »FRANJI 1985«. P. M. Naši kegljači v ospredju V Celju so te dni sklenili spomladanska tekmovanja v raznih sindikalnih športnih ligah. V teh tekmovanjih so sodelovale tudi nekatere naše vrste, ki so še vedno v ospredju, pa čeravno smo od nekaterih pričakovali nekaj mest višji plasma. Na sindikalnih športnih igrah v borbenih igrah je sodelovalo 31 ekip. Zmagala je ekipa Avto Celje z 540 podrtimi keglji, naša ekipa EMO pa je bila sedma s 507 podrtimi keglji. V tekmovanju ekip z registriranimi kegljači so bili najboljši predstavniki Železarne Štore - 2563 kegljev, naša ekipa pa je osvojila četrto mesto, s samo za dva keglja slabšim rezultatom od tretjega: Avto Celja -2504 podrtih kegljev. Nastop je bil v mednarodnem slogu 6 x 100 lučajev. Med posamezniki je bil Berglez tretji s 457 keglji in Šorli četrti s 444 podrtimi keglji. Bilo pa je tudi tekmovanje članic, članov in starejših članov. Dekleta se niso u-vrstila med najboljšo šes-terko, zmagale so igralke Li-bele, pač pa so člani v 6x100 lučajih osvojili četrto mesto z 2220 podrtimi keglji, medtem ko je zmagala ekipa Aera 2346 podrtimi keglji. Pri starejših članih je bila naša ekipa peta in je porušila 1450 kegljev, zmagala pa je vrsta Topra s 1704 podrtimi keglji. Vsi ti rezultati so šele prvi del tekmovanja. Jeseni bo na programu še drugi del in priložnost za boljšo uvrstitev je tu. J. K. Kadrovske vesti od 1.6. 1984 do 30. 6. 1984 Sprejeti na delo: Naše črne točke Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu juniju 1984 Dne 20.6.1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: BALDASIN Barbara, ŽIROVEC Antonija, ARSIČ Ljubin-ka, GNUS Irena, UŽMAH Stanislava, PODERGAJS Lidija, BRKIČ Žejna, PAVŠAR Cvetka, ARSIČ Slavica, KOPRIVC Jožefa, LUČIČ Peter, GOLUB Darko, BUDJA Janez, BREJC Dominik, MLINAR Edvard, KIŠ Drago, GORIČAN Slavko, JUG Peter - vsi TOZD Posoda; JASHARI Uka.KVAKIČ Mustafa - oba TOZD Frite; KOTNIK Roman, MAČEK Darko - oba TOZD Radiatorji; HRASTNIK Marjan, HODEJ Bojan - oba TOZD Kotli; POVŠE Vladimir, CVIJANOVIČ Dane, KRIVEC Branko, NOVAK Roman, KOVŠE Branko, DOBROTINŠEK Božidar - vsi JOZD Vzdrževanje; ZEC Milan - TOZD DSSS - nabava; TUŠEK Stjepan, KOLJIČ Nijaz - oba TOZD Odp-reski; MARINC Srečko - TOZD Kontejner. Iz DO so odšli: PREGRAD Marija, KOPRIVC Jožica, PODERGAJS Dragica, TOVORNIK Milka, KOMERIČKI Ljubica - vsi TOZD Posoda; KOVAČIČ Ivan, PINTER Zdenko - oba TOZD Kotli; DORDEVIČ Slavko - TOZD Frite; SITAR Jože - TOZD Odp-reski; KOROŠAK Zvonko - TOZD Vzdrževanje; KOŠTOMAJ Adolf - TOZD Orodjarna; ČUČEK Dragotin - TOZD Kontejner. Upokojeni v mesecu juniju 1984 PUNGARŠEK Marija (29.7.1933-1.6.1984) TOZD Posoda, PAJ Adolf (17. 6. 1925-1. 6. 1984) TOZD Posoda; PEČNIK Ivan (3. 5.1928-1.6. 1984) TOZD Kontejner, JEVTIČ Miloš (11.9. 1925-1. 6. 1984) TOZD Frite. Umrli so: TOZD Posoda Malgaj Anton - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin; Joslpovič Mirjana - odklonitev delovne naloge - opomin; Podkrajšek Zvone - zapuščanje del. mesta - opomin; Jančič Avgust - neupravičen izostanek z dela - opomin; Kogoj Bojan - neupravičeni izostanki z dela - pren. delovnega razmerja odloženo za čas 6 mesecev; Dular Jožica - neupravičeni izostanki - pren. delovnega razmerja odloženo za čas 6 mesecev; Hlupič Jožica - neupravičeni izostanki - javni opomin; Čoklič Edi - neizvrševanje del. naloge - javni opomin. TOZD Frite Vovk Anton - neupravičeni izostanki - javni opomin; TOZD Emokontejner Špiljak Alojz - povzročanje mat. škode - opomin; TOZD Odpreski in avtokolesa Rihter Franc - kraja - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; TOZD Radiatorji Stiplovšek Marjan - kraja - pren. delovnega razmerja odi. za čas 12 mesecev. Dne 6. 7.1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti; PUSTEK Ludvik (14.8.1930-11.6.1984), ŠKET Avgust (24.8.1935-11. 6.1984), VIDENŠEK Jernej (4. 8. 1951-20. 6. 1984) vsi TOZD Posoda. Poročili so se: BREZNIK Jožica - AŠKERC - TOZD Posoda; HUDEJ Danica-DOBRINA-TOZDPosoda; SORČAN Dragica-DO-BRŠEK - TOZD Vzdrževanje; ZUPANC Brigita - KOTNIK -TOZD DSSS. PREMEŠČENI V MESECU JUNIJU 1984 TOZD Kotli Grosek Franc - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin; Hunski Igor - neupravičeni izost. z dela. - javni opomin; Salobir Željko - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin; Bovha Franc - vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev; Čokelc Marko - zapuščanje del. mesta - opomin; Jeler Leopold - vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev; Dolšek Ivo - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev. IVANČIČ llija iz TOZD vzdrževanja v TOZD DSSS s 17. 6.1984; VODEB Marjan iz TOZD posoda v TOZD kotli s 25. 6. 1984. KADROVSKE VESTI OD 1. 7. 1984 do 31. 7. 1984 Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu avgustu 1984 Dne 8. 8.1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD POSODA Sprejeti na delo: VETRIH Ljudmila - TOZD Frite; OPREŠNIK Lidija, MILER Dragica, VIDENŠEK Marinka, STIPLOVŠEK Jožica, PODKRAJŠEK Franjo, KONEC, Srečko, OSET Stanislav, MANDIČ Slobodan - vsi TOZD Posoda; SEŠEL Bojan - TOZD DSSS; STEPIŠNIK Stanko, KRIVEC Jože - oba TOZD Orodjarna; JAJČEVIČ Sonja - TOZD DSSS; TOVORNIK Robert -TOZD Radiatorji; LAMPRET Danijel - TOZD Odpreski;ŽLOF Janez, PUNGERŠEK Srečko, ŠTANTE Aleš, HERMAN Igor, MIKOLA Boris - vsi TOZD Kotli; PREJC Bojan - TOZD Kontejner. Preložnik Janez - malomaren odnos do dela - opomin; Krejan Vinko - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 6 mes.; Počkaj Marija - povzročanje materialne škode - opomin; Held Peter - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin; Jakovljevič Duro - odklonitev del. naloge - opomin; Sumrak Bojan - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz. odloženo za čas 3 mes.; Novak Franci - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja; Alagič Hasib - zapuščanje delovnega mesta - opomin; Strnad Maksimiljan - zapuščanje delovnega mesta - opomin. Iz DO so odšli: HORVAT Brankica - TOZD Servis in trgov.; GERŽELJ Sonja, KRAJŠEK Branko-oba TOZD DSSS; DULAR Jožica, VLEISEVIC Zdravka, ŽAVSKI Milica, ROZMAN Dragica, BALDASIN Barbara, BEVC Mirko, TEPEŠ Rudolf, HREN Ivan - vsi TOZD Posoda; MOHORČIČ Srečko, ŽEKAR Milan - oba TOZD Kotli; ROJEC Martin - TOZD Vzdrževanje; LAMPRET Danijel, TOZD Odpreski, KRESNIK Albert - oba TOZD Odpreski; KLAJNŠEK Alojz - TOZD Kontejner; PETRAŠKOVIČ Dorde - TOZD Frite; KRIŽAN Mirko - TOZD Vzdrževanje. Upokojili so se: ŠPES Ana (4. 6. 1932-1.7. 1984), ROŽENCVET Berta (26. 5. 1926-1. 7. 1984), BELAK Franc (4. 8. 1927-1. 7. 1984), FLIS Albert (31. 1. 1928-2. 7. 1984)- vsi TOZD Posoda; GROBELNIK Ivan (25.1.1926-2.7.1984) - TOZD Radiatorji; PILIH Alojz (21.6.1924-2.7.1984) - TOZD Odpreski; ŠKOFCA Leopold (24. 6.1927-2. 7.1984) - TOZD Orodjarna; AMON Jože (10.1.1926-2. 7. 1984) - TOZD Kontejner. TOZD ODPRESKI Videnšek Jože - prinašanje alkohola v DO - javni opomin. TOZD EMOKONTEJNER Romih Ferdinand - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin; Mučiči Enver - odklonitev delovne naloge - opomin. Premeščeni v mesecu juliju iz TOZD v TOZD PETRČIČ Vesna iz TOZD DSSS v TOZD posoda s 1. 7. 1984; KNEZ Cvetka iz TOZD posoda V TOZD DSSS r Crik-venica s 17. 7. 1984; ŠTRAVS Ivan iz TOZD Kotli - Šentjur v TOZD DSSS - kontr. s 9.7.1984; IVANOVIČ Mirko iz TOZD Radiatorji v TOZD Frite s 23. 7. 1984; KLANČNIK Gorazd iz TOZD posode v TOZD Frite s 23. 7. 1984. Poročila se je: UŽMAH Helena DOBROTINŠEK - TOZD Posoda. Tekoči račun pomeni prednost Ena od značilnosti sodobnega človeka je nenehno gibanje, pa naj gre za poslovna potovanja, izlete, zdravljenje, počitnice ali kaj drugega. Tudi doma se skušamo izogniti prenašanju večjih vsot denarja, še bolj pomembno pa je to med bivanjem ali potovanjem po drugih krajih. Kako torej ravnati, da bo naše denarno poslovanje gospodarno, enostavno in predvsem varno? Ljubljanska banka je že pred leti uvedla tekoči račun, oziroma plačevanje s čeki. Vzrok, zakaj se vse več ljudi odloča za tekoči račun, pa je v številnih prednostih. Če delovna organizacija nakazuje osebne dohodke na hranilno knjižico, morate z nalogom za vpis v najbližjo enoto Ljubljanske banke, se postaviti v vrsto in čakati na vpis, šele potem lahko denar dvignete. Pri tekočem računu pa je vse bolj preprosto, saj nam delovna organizacija avtomatično nakazuje prejemke na vaš račun, poskrbeti morate le, da imate pri sebi čeke in že lahko začnete porabljati svoj denar. Pot je krajša in prihranek časa očiten. Če denarja ne porabite v celoti, ostaja na vašem tekočem računu. Banka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po veljavni obrestni meri 7,5 %. PRAVILA ZA POSLOVANJE S TEKOČIM RAČUNOM Imetnik tekočega računa dobi deset po potrebi tudi več čekov. Tako ima pri sebi pravzaprav 60.000 din, saj lahko vsak trenutek izpolni toliko čekov od 100,00 do 6.000,00 din, kolikor kritja ima na svojem tekočem računu. V enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun, pa vam izplačajo gotovino na en ček v neomejenem znesku, vendar le v okviru razpoložljivih sredstev. Čeka brez kritja lastnik ne more izdati. 1. Ob izstavitvi čeka izpolnite tudi talon, ki vam služi za vodenje evidence na tekočem računu. 2. Izpisek, ki ga prejmete po pošti, je evidenca, ki jo za vas vodi banka in s katerim usklajate in kontrolirate porabo, dotok in stanje sredstev na vašem tekočem računu z EVIDENCO, KI JO VODITE TUDI SAMI. 3. Pri izpolnjevanju čeka morate obvezno napisati: - kraj in datum izstavitve, - znesek s številko in z besedo, - besedi »meni osebno« (pri dvigu gotovine) ali ime in priimek upravičenca oziroma naziv organizacije - prejemnika čeka. Cek morate izpolniti čitljivo, na njem ne smete ničesar pripisati ali radirati. Podpisati ga morate enako, kot ste podpisali čekovno karto. V vsaki enoti LB pa vam bodo postregli še s podrobnejšimi informacijami, ki jih brez strahu zahtevajte. Pravilno izpolnjen ček je vedno denar, pa naj gre za plačilo družbenemu ali privatnemu sektorju. Rejc Marjan - šestdesetletnik Tiho in skromno smo voščili našemu Marjanu ob visokem jubileju. Tih in skromen je tudi vedno bil, v vseh teh letih odkar je »poročen« s tehnologijo. Kdor ga pozna ne more verjeti, da so vsa ta leta tako hitro minila. Marjan leta dobro skriva, saj je mladosten, poln elana in volje do dela, kot da je na začetku svoje poti. Nikoli ni silil v ospredje, zadovoljeval se je z rezultati svojega dela, nepogrešljiv v svojem poklicu, poklicu TEHNOLOGA, dober prijatelj, strokovnjak, pedagog, večni optimist in kar je najpomembnejše - vedno in povsod: DOBER ČLOVEK. Le na kakšnem pikniku je malo bolj glasen, ko prešerno zapoje: »Pa saj s’Marič-ka moja ...« Od srca mu želimo, da bi jo še dolgo pel! Ž. A. Z Ljubljansko banko prej do svojega stanovanja V želji, da bi vsakemu občanu priskočili na pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov, Ljubljanska banka Splošna banka Celje že vrsto let razvija različne načine kreditiranja vseh vrst stanovanjske graditve. Tako je nastala vrsta pravilnikov, ki v raznih oblikah prispevajo k hitrejšemu reševanju stanovanjskih problemov. V prvi vrsti je tu pravilnik, ki je namenjen delovnim organizacijam in po katerem lete lahko vežejo sredstva stanovanjskega dela sklada skupne porabe z namenom, da sredstva oplemenitijo in tako pridobijo posojilo, ki ga lahko namenijo bodisi za nakup stanovanj za delavce, bodisi za delitev teh sredstev tistim delavcem, ki z individualno gradnjo stanovanjskih hiš, nakupom stanovanj ali s prenovo že ob- stoječih stanovanjskih hiš sami rešujejo svoje stanovanjske probleme. Pri vezavi teh sredstev lahko delovna organizacija po 12 mesečni čakalni dobi pridobi 150% posojila na vezani znesek, pri daljši čakalni dobi pa odstotek posojila ustrezno raste tako, da znaša pri 36 mesecih že 240 %. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu in samoupravni akti, ki urejujejo to področje uveljavljajo tudi nače- lo, da mora vsakdo glede na svoje možnosti prispevati lastna sredstva za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer in za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Ena izmed oblik, ki je občanu pri uresničitvi tega načela je namensko varčevanje! Občan, ki namensko varčuje dinarska sredstva dobi po končani varčevalni dobi in vrača posojilo po naslednji lestvici: Varčevalna doba Posojilo, izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti) Doba vračanja posojila za izračun mesečne anuitete prvih pet let Dejanska doba vračanja posojila z rednimi let mesečnimi pologi z enkratnim pologom let let mesecev 2 140 180 12 11 — 3 190 230 14 12 6 4 240 290 16 14 - 5 300 360 18 15 5 6 400 470 20 16 9 7 450 530 22 18 1 8 500 600 23 18 9 9 550 700 24 19 2 10 in več 600 800 25 20 - Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki so prvih pet let odplačevanja nižje, po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še na 12,5 odstotka prve mesečne anuitete. Posojilo, pridobljeno iz namenskega varčevanja lahko občan porabi za nakup stanovanja, gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše, nakup komunalno urejenega zemljišča za gradnjo ali samo za njegovo komunalno ureditev, pa tudi za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. Seveda je namensko varčevanje namenjeno predvsem tistim, ki dolgoročno načrtujejo izboljšanje svojih stanovanjskih razmer. Kadar pa nastopijo problemi, ki jih je potrebno razrešiti v krajšem času, sta zato primerni predvsem dve obliki kreditiranja. Prva je vezava dinarskih sredstev pri kateri lahko občan pridobi 220% posojila na vezani znesek, dobo odplačila pa si izbere sam od 2 do 15 let, odvisno od kreditne sposobnosti in volje posameznega posojilojemalca. Doba vezave dinarskih sredstev je leto dni daljša od dobe odplačevanja posojila. Druga oblika je posojilo, ki ga pridobi občan na podlagi prodaje tuje valute. Višina posojila je v tem primeru 120%, dinarsko protivrednost tuje valute pa občan porablja takoj vendar dokumentarno tako kot posojilo. Odplačilna doba je največ 7 let. Obrestna mera za vse naštete vrste posojil je 5 %. Za vse veljajo tudi naslednja enotna merila: - pred realizacijo posojila mora vsak občan predložiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva pravilnik. To je gradbena dokumentacija, ki je različna kot so različni nameni za katere je možno posojilo dobiti, dokumenti za ugootvitev kreditne sposobnosti prosilcev in tisti, ki služijo za zavarovanje posojila; - mesečna anuiteta za vsa ta posojila ne more biti nižja od 500 - din; - poraba vseh posojil se vrši dokumentarno na podlagi predloženih računov, situacij ali pogodb. Nanizali smo samo nekatere vrste posojil in opozorili na bistvene značilnosti le-teh, zato povejmo še to, da v Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v LB Splošni banki Celje, Vrunčeva 1, deluje informativna služba za stanovanjska posojila. Naši delavci vas bodo seznanili z vsemi možnostmi in vam tudi ustrezno svetovali saj vemo, da je ta informacija, ki smo vam jo danes posredovali nepopolna tako zaradi omejenega prostora, ki nam je na razpolago kot tudi zaradi čisto različnih problemov, ki pestijo vsakogar ki sam rešuje svoje stanovanjsko vprašanje. Upokojili so se Turnšek Marija (12. 8. 1982) - TOZD POSODA, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlena v EMO od 3. 5. 1963. Upokojena 10. 9. 1984 Škofca Leopold (24.6.1927) - TOZD Orodjarna. Zaposlen v naši DO od 4. 1. 1950. Upokojen 30. 6. 1984 Valentinič Marija (29. 7. 1929) - TOZD Posoda, montaža. Zaposlena v DO od 1.9. 1954. leta. Upokojena v septembru 1984 Kumberger Marija (9.7.1933) - TOZD Odpreski in avtoko-lesa, lakirnica. Zaposlena v EMO od 24.4.1952. leta. Upokojena v avgustu 1984 Obvestilo vrtičkarjem Vrtičkarje, ki imajo v najem zemljo last DO EMO prosimo, da se zglasijo v vrtnariji EMO, pri tovarišici Cvikl Idi, kjer lahko poravnajo najemnino za leto 1984. Hvala za razumevanje! EMO Vrtnarija Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD EMO-KONTEJNER za darilo, ki mi bo drag spomin. Jože AMON -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam In sodelavcem iz TOZD Radiatorji za darilo. Ivan KOŠEC -0- Sindikalni organizaciji EMO - TOZD Posoda se za prejeto denarno pomoč iz srca zahvaljujem. Bila sem ganjena, ne zaradi denarja, temveč zaradi spoznanja, da tudi v času bolezni še nisem pozabljena. Spomin mi je pohitel na dolga leta skupnega dela med sodelavci. Premagovali smo delovne ovire v dobrem in slabem. Težko mi je, ker je bila bolezen močnejša, da mi je preprečila nadaljnje delo z vami. Misel na to, da me niste pozabili, mi daje pogum in voljo, da ozdravim. Vsem sodelavcem želim še mnogo delovnih uspehov! Erna JAVORNIK -0- Ob odhodu v pokoj se vam spoštovani sodelavci in sodelavke iz TOZD ORODJARNA, kakor tudi ostalim v DO iskreno zahvaljujem za nepozabno slovo, še posebej pa za dragoceno darilo, ki bo krasilo moj dom in me z vsakodnevmin tiktakanjem spominjalo na leta preživeta z vami. Prav tako se zahvaljujem za darilo in lepe izrečene besede tudi društvu Ljudske tehnike. Pri nadaljnjem delu pa želim vsem v DO še veliko uspehov, plodnega sodelovanja in razumevanja. Poldi ŠKOFCA 50 let življenja in dela Marije Markič Marija Markič, poenterka iz TOZD Posoda je 4. avgusta praznovala svoj življenjski jubilej - 50. letnico rojstva. Rodila se je 4.8.1934, v naši delovni organizaciji pa se je zaposlila 5. 6. 1950. leta. V vsem tem času je bila tovarišica Marija vestna in marljiva delavka, ki je rada priskočila na pomoč mlajšim sodelavkam in nanje prenašala svoje bogate izkušnje pri čemer pa ni zanemarjala svojega dela. Ob srečanju z Abrahamom ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let in da bi se še naprej prijetno počutila med nami. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta ANTLOGA EDIJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Odpres-kov za darovani venec, izraze sožalja ter godbi na pihala DO. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, hčerka in sinova z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta GAJŠEK IVANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v razvojnem oddelku, tehnološki službi in kleparskem oddelku za denarno pomoč in izraženo sožalje. Žalujoči sin Ivan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Stanislava VRHOVŠKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Kadrovske službe za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala godbi na pihala EMO. Žalujoča hčerka Vilma z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta Stanka AUDIČA se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD ERC za darovan venec in izrečena sožalja. sin Srečko Audič ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega očeta DOBOVIČNIK MAKSA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam DSSS - posebno saldakontov za darovani venec in izraženo sožalje Žalujoča hčerka Angelca Fijavž z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža ALFREDA FLISA se iskreno zahvaljujem OOZS EMO TOZD Posoda za darovan venec, za izrečena sožalja, godbi na pihala DO in vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Rozika in vsi njegovi Čemu so se smejali v EMO pred 20 leti jyc DOBER ČUVAJ Komandir tovarniške straže je leta 1949 kupil dresiranega psa ovčarja in ga ponosen pripeljal k sekretarju tovarne in dejal: »Sedaj pa gorje tatovom! Ta pes je izredno bister, pameten ter moralno in politično neoporečen.« Sekretarje bil strašno zadovoljen in odredil, da nastopi pes takoj službo, hrani pa naj se v tovarniški menzi. Čez deset dni pa je prišel komandir straže spet k sekretarju in raportiral: »Danes so neznani storilci ukradli psa Sultana, medtem ko je zvesto čuval tovarno.« TISTO NI BILA SEKRETARJEVA KAPA Njega dni je bil »Wanderer« društva Ljudske tehnike velika redkost v motorizaciji in čeprav je imel včasih lastnosti istrskega osla, kar mu seveda še dandanašnji ne štejemo v čast, je bil spoštovano, občudovano in čislano vozilo. No in ker je bilo tako, sta se namenila dva tovariša, predsednik društva LT in sekretar podjetja z »Wandererjem« na daljši izlet. Ko sta se vračala, je »Wanderer« odpovedal pokorščino in nikakor ni hotel iz obcestnega jarka, kamor je zašel zaradi visokega snega. Ni bilo druge pomoči, kot da je odšel predsednik LT k znenemu kmetu po nekaj volov, ki so spravili »Wande-rerja« na cesto. Pri tem pa so voli pustili na belem snegu lep okrogel rjav kupček, ki se je v luninem svitu kar lepo bleščal. Sekretar podjetja je iskal kapo in ko je zagledal kupček, ga je naglo prijel z roko in dejal: »Ja, oštja, ta kapa je pa mehka!« VRSTA Pred vrati pravnice je stala vrsta trepetajočih bitij. Najbolj so se tresle hlače Anžeku, ki je prejšnji dan med delovnim časom »malo« potipal občutljivi del Micinega telesa. Kljub temi je pazljivo vlekel na ušesa in slišal iz pisarne besede: opomin, ukor, odpust in delovnega razmerja, dalje pa ni mogel več poslušati, ker ga je njegov skupinovodja Miha potrepljal po rami in vprašal: »Ja Anžek, kaj pa čakaš tu!« Anžek mu je trepetaje odgovoril: »Čakam, da bom za spomin okorn zaradi Micine pravice iz delovnega razmerja.« NOVI PROIZVOD Pred kratkim se je pričela po upravnem poslopju z bliskovito hitrostjo širiti novica, da bomo pričeli izdelovati propelerje za industrijo letal. Ker tega ni nihče verjel, so tisti »iz informiranih krogov« pojasnili: »Resnica je! Piknik pekači so se že posrečili...« NOV POMEN KRATIC Ing. Branko Karner, vodja OTK, je dokaj impluziven človek. Predvsem pa nikakor ne more hoditi počasi; vselej se mu kam mudi. Prav zategadelj je nek tovarniški šaljivec takole razložil pomen kratice OTK: okoli teka Karner. »Kaj pa potlej pomeni HTV,« ga je povprašal eden poslušalcev. Mož se ni niti najmanj zmedel. Ko iz puške je izstrelil: »Hitreje teči, Vlado!« Vodji HTV službe je namreč ime Vlado. RESNICA JE DRUGAČNA Milan je zaskrbljeno opazoval Janeza pri »Ameriki«. Ta je namreč že tretjič zapovrstjo izpraznil dva deci. Ko si je naročil pijačo še četrtič, je pristopil k njemu in ga vprašal: »Janez, ali ti piješ iz potrebe?« Janez ga je pogledal z malce motnimi očmi in odvrnil: »Vraga! Jaz pijem iz kozarca ...« NOVO IME TOVARNE Franček je zvedel, da nameravamo spremeniti ime podjetju. Slišal je tudi, da naj novo ime zajame vse dejavnosti podjetja, ki ni več le tovarna emajlirane posode, marveč tudi še vše kaj drugega. Po dolgotrajnem razmišljanju je prišel do spoznanja, da bi še najbolj ustrezalo ime TOZATINO. Ko so ga vprašali, kaj te kratice pomenijo, je pojasnil: »Tovarna za to in ono ....« SPANJE PRAVIČNEGA Ko je Frakelj obiskal uglednega »Pomperkoma« je ta sladko spal za pisalno mizo. »Hej!« »Zbudi se kro-ta!« »Ali tako opravljaš svoj posel« je zavpil Frakelj. Mož se je takoj prebudil iz slad- kega sna, pogledal Fraklja postrani in silno resno dejal: »Zaključujem sejo.« Pripomba na osnutek statuta Komisija za izdelavo osnutka Statuta je dobila od tehničnega sektorja naslednjo pripombo: »Vsi odstavki v 61. členu osnutka naj se črtajo, razen prvega in zadnjega.« Komisija je ugotovila, da ima 61. člen osnutka statuta samo tri odstavke. Rekreacija Kaj pa ti je danes Peter, da ti ne gre delo od rok?! Veš Stane, sem na rekreaciji, ker delam popoldne honorarno. Posebne naloge Ivek, zakaj nisi danes dosegel norme?! Veste mojster, imam posebne naloge, ki ne spadajo k normi. Opravljeno delo No Miha, kako si se pa danes odrezal pri produktivnosti? Odlično! Sedem ur sem sejal na seji in zdaj čakam, da bo kaj zraslo. Koga se Frakelj boji Neja, kaj misliš, zakaj se Frakelj nič več ne oglasi v topilnici emajlov? Zato, ker že od nekdaj ne mara mineštre in se boji, da bi mu servirali češko glino. Vroča tla Jožek si je ogledal pocinkovalnico in mu nikakor ni šlo v glavo zakaj so tam tla tako vroča. Ko je vprašal kolega naj mu to objasni, je ta odgovoril: »Ja, Jožek! Tla so zato tako vroča, ker se je v njih vžgala masa dinarjev.« Izobraževanje Mica, sedaj ko si na delovnem mestu kontrolorke ali se nameravaš strokovno izpopolniti za ta posel, saj je zelo važno in pomembno za kvaliteto, da znaš pravilno snemati posodo iz tekočega traku? Da. Prijavila sem se na knjigovodski tečaj. Leteči emajl Tinč! Ali veš zakaj odleta-va emalj od krožnikov in druge posode? »Pri nas pravimo temu peteroboj« Da, Roman. Odletava zaradi letečih krožnikov. Prehiteli Američane! Član našega kolektiva je dobil obisk iz Amerike. Nekega dne se napotita peš iz mesta v Gaberje, da bi si ogledala podjetje, v katerem dela gostitelj. Ko sta prišla do hotela »Čeleia«, vpraša Američan: »Koliko časa ste zidali ta hotel?« »Okoli dve leti,« mu odgovori gostitelj. Prišla sta do naše stolpnice. Spet se je ponovilo prejšnje vprašanje, le da je bil to pot gostitelj bolj pameten in dejal, da smo jo zgradili v treh mesecih. »V Ameriki bi takšnole reč postavili v štirinajstih dneh,« se spet pobaha Američan. Takrat pa Američan zagleda naše upravno poslopje. Pogleda gostitelja in vpraša: »Koliko časa ste pa gradili tisto poslopje?« »Katero?« ga začudeno vpraša član našega kolektiva. »Tisto, na keteri sta dva leva,« mu pokaže z roko na naše upravno poslopje. Tedaj se pa gostitelj začudi: »Glej vraga! Saj je bil včeraj, ko sem šel iz službe, tam še travnik...« ŠE ENA O SETVI - Samo sejemo, efekta pa nobenega, je ugotovil nekdo po zaključku seje. - Le kako bi se poznalo, saj je zima. Počakajmo na pomlad, ga je potolažil njegov sosed. NESPORAZUM Člani sindikata, ki so ob novoletnem letu obiskali bolnike, so se oglasili tudi v novem stanovanjskem blo- ku našega podjetja. Obiskali so družino K. Tovariš Podlinšek je na stopnišču srečal znanca, pa seje malce zadržal, medtem ko so ostali vstopili v stanovanje. V dnevni sobi so zagledali tovariša K, ki je ležal na kavču. Pristopili so k njemu, mu voščili novo leto in želeli več zdravja. Tovariš K. je vstal in rekel: - Slabo je, slabo. Križ me daje, pa tudi v želodcu ni vse tako, kot bi moralo biti... - Bo že bolje - so ga tolažili obiskovalci. - Še malo, pa boste spet med nami. Vstopil je tovariš Podlinšek in se napotil k tovarišici K., ki se je mudila v kuhinji. Stisnil ji je roko in ji izročil ovojnico. Šele v avtomobilu so pojasnili nesporazum. Bolna je bila tovarišica K. Na ta račun so se še dolgo smejali, saj so zdravega človeka prisilili, da je bil bolan ... Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.