FLASH 10. NADALJEVANJE IZŠT. 2/2007, STR. 23
22
IZPOPOLNJENA
INTERAKTIVNOST
Ta članek je nadaljevanje prej-
šnjega, v katerem smo obravna-
vali osnove programskega jezika
Flasha, actionscript. V tem član-
ku bomo skozi primere spoznali
malce bolj zahtevno uporabo ac-
tionscripta, kljub temu pa bo še
vedno precej daleč od pravega
programiranja in doseganja pro-
fesionalnih interaktivnih učin-
kov, kot jih lahko zasledimo po-
nekod na internetu. Temeljil bo
na konkretnih primerih, saj je ta-
ko najlažje predstaviti določene
ukaze, ki so začetnim uporabni-
kom težje razumljivi.
Vlečenje objekta
Izdelali bomo preprost objekt,
ki ga z miško lahko vlečemo po
prizorišču. To je eden od naju-
činkovitejših načinov vplivanja
in odzivanja uporabnikov na do-
godke in hkrati eden osnovnih
načinov, ki se uporablja pri veči-
ni iger in tudi kot učinkovita uč-
na metoda.
Primer najlažje izvedemo z
uporabo primerka gumba. Razli-
ka v primerjavi z dosedanjim
obravnavanjem gumbov in njim
pripetih akcij v prejšnjih člankih
je v tem, da je treba primerek
simbola na prizorišču poimeno-
vati. To storimo v oknu z la-
stnostmi, kot prikazuje slika 1.
V zgornjem primeru smo pri-
merek simbola gumba poimeno-
vali vlecni_gumb. To poimeno-
vanje je potrebno zato, da se lah-
ko v programski kodi actionscr-
tipta pozneje sklicujemo nanj
(bolj nazorno bomo videli na
primeru). Drugi razlog pa je, da
imamo seveda lahko na prizori-
šču več primerkov istega simbola
in jih tako ločimo med seboj. Ker
imamo torej opraviti s program-
skim jezikom actionscripta, je pri
poimenovanjih primerkov sim-
bolov treba upoštevati kar nekaj
pravil:
7 imena ne smejo imeti pre-
sledkov (napačno: vlecni gumb;
pravilno: vlecni_gumb, vlecni-
gumb);
7 imena ne smejo imetišumni-
kov (č, š, ž) in drugih posebnih
črk abeced različnih jezikov (ć,đ,
ö, ü itn.);
7 imena ne smejo vsebovati po-
sebnih znakov (?, !, *, #, & itn.).
Akciji, s katerima dosežemo
vlečenje gumba, sta startDrag in
stopDrag. Sta v orodjarni akcij
pod Action→ Movie Clip Con-
trol. Programsko kodo uporabe
teh dveh akcij prikazuje slika 2.
Tam vidimo, kje v programski
kodi smo uporabili ime primerka
simbola. Pri tem moramo paziti,
da je vlečenje gumba pogojeno z
dogodkom press (pritisni) in pre-
nehanje vlečenja z dogodkom re-
lease (izpusti).Če kodo »prevede-
mo« v nam razumljiv jezik, po-
meni: ob pritisku miške na gumb
z imenom vlecni_gumb tega zač-
ni vleči (sledi gibanju miške), ob
izpustu miške prenehaj vleči.
Iz slike vidimo tudi, da smo na-
stavili še dve dodatni možnosti:
Constrain to rectangle in Lock mo-
use to center. S pomočjo prve na-
stavljamo štiri mejne vrednosti
položaja, do koder se objekt lah-
ko giblje: L – left (levo), R – right
(desno), T – top (zgoraj), B –
bottom (spodaj). Te vrednosti
podajamo v točkah, podobno
kot dimenzije dokumenta, kar
smo spoznali v enem prvih član-
kov. Druga nastavitev pa pome-
ni, da se nam ob kliku miške na
gumb ta postavi na sredino mi-
škinega kurzorja.
Skoraj identično lahko vlečemo
tudi animirane izrezke (Movie
Clip). Primeri dveh vlečnih
gumbov in enega animiranega
Slika 1. Poimenovanje primerka
simbola.
izrezka so na spletni strani Grafi-
čarja.
 
Vpisovanje in izpis podatkov
Drugo zanimivo področje inte-
raktivnosti uporabnika je vnos in
izpis podatkov. Nekatera najbolj
uporabna področja tega načina
uporabe so:
7 vpraševanje uporabnika po
imenu;
7 postavljanje vprašanj uporab-
niku in spremljanje njegovih od-
govorov;
7 prikazovanje vsebine, ki se
pogosto spreminja.
Na začetku izvedbe takih nalog
moramo najprej razjasniti dva
osnovna pojma računalniškega
programiranja: ime in vrednosti
spremenljivke. Z imenom spre-
menljivke določamo ime, katere-
mu bomo prirejali različne vre-
dnosti, vrednost spremenljivke
pa je trenutna vrednost določene
spremenljivke. Zadeva zveni do-
kaj banalno, vendar iz izkušenj
vem, da pri uporabi mešanje teh
dveh pojmov ni tako redko. Dva
primera prikazuje tabela 1.
Kot vidimo, vrednosti spre-
menljivke niso vedno številskega
tipa, ampak so lahko tudi opisne.
S spremenljivkami lahko v osno-
vi počnemo dvoje:
7 določanje ali spreminjanje
njihovih vrednosti;
7 ugotavljanje in preverjanje
njihovih vrednosti.
V prvem primeru v oknu z la-
stnostmi pri nastavitvah lastnosti
teksta nastavimo možnost Input
Text za vnašanje vrednosti, v Slika 2. Programska koda za vlečenje objekta (gumba).

MEDIJSKO OBLIKOVANJE
23
drugem primeru pa možnost Dy-
namic Text za izpis vrednosti.
Primer vnašanja in izpisovanja
imena je na spletni strani Grafi-
čarja.
Primer je izveden v dveh ključ-
nih sličicah. V prvi je vnosno po-
lje z nastavitvijo Input Text. To
polje določimo kot spremenljiv-
ko z imenom vpis_ imena. Torej
se tej spremenljivki ob vpisu
imena priredi vrednost, to pa je
ime, ki smo ga vpisali.
V drugi ključni sličici pa je po-
lje za izpis, ki ima nastavitev Dy-
namic Text, temu polju pa smo
dali ime izpis. V drugi celici smo
nato vstavili akcijo določanja
vrednosti spremenljivke: izpis =
"Pozdravljeni, " + vpis_imena +
"!"; kar pomeni, da se v spremen-
ljivki z imenom izpis priredi vre-
dnost "Pozdravljeni, " +
vpis_imena + "!". To je v bistvu
sestavljanje niza besed. Kar je v
narekovajih, se normalno izpiše,
kot vrednost spremenljivke
vpis_imena pa se izpiše ime, ki
smo ga vpisali ob vpisu imena.
Priznam, da je za začetnike to
malce težje razumljivo, izkuše-
nim programerjem pa je zelo po-
znano, ker je to ena izmed osnov
programiranja s spremenljivka-
mi. Slika 3 prikazuje primere
opisanega postopka vnašanja in
izpisovanja imena.
Prvi del slike je prikaz prve
ključne sličice in nastavitev la-
stnosti vnosnega polja, drugi del
prikaz druge ključne sličice na-
stavitev lastnosti izpisnega polja,
tretji del pa prikazuje akcijo izpi-
sa v drugi ključni sličici.
Nastavljanje in spreminjanje
lastnosti objektom
Tretji zanimiv primer je nasta-
vljanje in spreminjanje lastnosti
določenim objektom. Na spletni
strani Grafičarja je primer nasta-
vljanja in spreminjanja prosoj-
nosti objekta, njegovo pomika-
nje in spreminjanje velikosti.
Podobno kot v prejšnjih dveh
primerih smo primerek simbola
na prizorišču poimenovali, v na-
šem primeru kar krog. Nato
gumbom pripenjamo akcije, s
katerimi temu krogu spreminja-
mo lastnosti. Pri spreminjanju
prosojnosti lahko nastavimo
prosojnost alpha na 50 odstot-
kov in jo spreminjamo v korakih
po deset, pri pomikanju objekta
spreminjamo vrednosti koordi-
nat x in y danega objekta za deset
enot, pri spreminjanju višine in
širine pa to spreminjamo prav ta-
ko po deset enot. Akcije za opisa-
ni primer prikazuje tabela 2.
V tabeli vidimo, da smo upora-
bili lastnosti SetProperty, ki je
pod Action→ Movie Clip Con-
trol. V oknu z akcijami nato v
spustnem seznamu lahko izbira-
mo med osnovnimi lastnostmi,
kot so višina, širina, obrat, pro-
sojnost itn.
Povzetek
V tem članku smo skozi posa-
mezne primere spoznali malce
bolj zahtevno uporabo action-
Spodaj slika 3.
Primer vpisovanja in izpisovanja imena.
scripta, ki uporabniku omogoča
večjo interaktivnost z izdelki, na-
rejenimi v Flashu. Poudariti mo-
ram, da je to še vedno osnovna
uporaba actionscripta, saj je pri
izdelavi zahtevnih projektov, ki
vsebujejo pravo uporabnikovo
vplivanje na rezultat (razne sple-
tne igre, izdelane v Flashu), koda
actionscripta dolga več strani.
Vendar smo kljub temu v tem
članku spoznali osnove premika-
nja objekta po prizorišču, tehni-
ke vpisovanja in izpisovanja po-
datkov in osnove nastavljanja in
spreminjanja lastnosti.
Primeri, povezani s tem član-
kom, so na spletni strani www.
delo.si/graficar (začasno v rubriki
ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v
rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi-
čar 2007/Grafičar 3/2007).
Andrej ISKRA
Univerza v Ljubljani
TABELA 1. SPREMENLJIVKI IN NJUNE VREDNOSTI
IME SPREMENLJIVKE
Hitrost
Barva mize
VREDNOST SPREMENLJIVKE
50 km/uro
Rdeča
on (release) (
setProperty("krog", _alpha, "50");
)
TABELA 2. AKCIJE NASTAVITEV PROSOJNOSTI IN PREMIKANJE OBJEKTA
NASTAVLJANJE PROSOJNOSTI PREMIKANJE OBJEKTA
on (release) (
krog._y -= 10;
)
SPREMINJANJEŠIRINE IN VIŠINE
on (release) (
krog._y += 10;
)
on (release) (
krog._x -= 10;
)
on (release) (
krog._x += 10;
)
on (release) (
krog._width += 10;
)
on (release) (
krog._width -= 10;
)
on (release) (
krog._height += 10;
)
on (release) (
krog._height -= 10;
)
on (release) (
krog._alpha -= 10;
)
on (release) (
krog._alpha += 10;
)