Rokavci v slovenskih nošah
Marta Ložar
Oblačilo, ki je skupno skoraj vsem slovenskim ljudskim nošam razen
škedenjski,^ so rokavci, do pasu ali nekaj niže oz. više segajoča
sraj ca, kakor jih viri često imenujejo. Oblačile pa so Slovenke rokavce
večinoma kot srajco, brez -kakega spodnjega oblačila, ker dolga srajca v
naših nošah ni bila običajna, še 1. 1880. pravi opis noše iz Savinjske doline,^
da tam srajca pri ženskah ni v navadi in tudi pri Sv. Jederti ženske srajc
niso nosile (1890).^ Neveste na Beričevem so imele v svoji bali le po dve
srajci, ki so ju rabile samo za v otroško posteljo.* Vendar pa te omembe
srajce pri nas ne izključujejo in so na Kranjskem že zgodaj omenjene.® Za
rokavce ne moremo dosledno uporabljati izraza srajca v pomenu kosa
perila, ker imajo v nekaterih nošah še povsem značaj vrhnje obleke in to
posebno v osrednje-belokranjski, kakor tudi v poljanski noši. Nazivje za
ta del obleke je precej bogato: imenujejo se rokavci oz. rok au ci
(Mengeš,« Bloke,'' Laški okraj - Sv. Jedert,« Savinjska dolina,» Studenice,i»
Pohorje," Mežiška dohna,^^ Rož,i* okolica Ljutomera," Ormož.i^ Beneška,
^Šantel Saša, O ženski narodni noši v Julijski Krajini. Jadranski
koledar, 1935, str. 43.
2 Von Liebenfels, citirano po Mautner-Geramb, Steirisehes
Trachtenbueh, Bd. 11, str. 257.
3 Kotnik F., Narodna noša v laškem okraju. Naš dom XIX, 1927, str. 49.
* Lasten zaipisek iz Spodnjega Kašlja za Beričevo.
5 Steinberg FrancAnton von, Gründliche Nachricht Von dem in
dem Inner - Krain gelegenen Czirknitzer - See... Laibach, 1758. Na strani 113
pravi, da so ženske lovile ribe v samih srajcah in so tudi na risbah vidne ženske
v dolgih srajcah. — Hacquet B., Oryctographia Carniolica. Theil III, 1784, 41.
Isti, Abbildung und Beschreibung der Südwest- und östlichen Wenden, Illyrer
und Slawen. Leipzig 1801, str. 36. Dolgo srajco imenuje Hinterfat. — Polec
Janko, Svobodniki na Kranjskem. Glasnik MDS, XVII, 1936, str. 111 sL; Anton
Petrič v Brniku (1.1704.) v odpravščini svoji sestri Alenki: »... fünff Unterpfath
von reisten Leinbath; drey deto von hamlischer subtiller Leinbath; zwey deto
aus rupten Leinbath; Aleš Juraj v Lokarjih je dolžen dati trem sestram po »2
reistene Hinterfath«.
" Janez Trdina, Spomini starega Mengšana. Vodnikova pratika 1931;
»rokavci pavolnati, za vratom in za pestmi često mrežasti«.
Podatek Sežan Marije, doma z Blok, da so rokavce nosili njena mati.
s K o t n i k , 1. C
8 Liebenfels von, v n. d.
Iz zbirke dr. Goetha,   citirano  po Gerambu,   Steirisehes  Trachten-
bueh II, str. 226.
" Istotam str. 225 (Bezirk Staatsherrschaft Gonowiz im Zillierkreise, 1812).
12 Kotnik Fr., Narodna noša v Mežiški dolini. Naš dom XVIII, 1926,
str. 75; Slovenske starosvetnosti. Ljubljana 1943, str. 39; glej tudi: Mia Brejčeva,
Slovenske noše na Koroškem. Etnolog V/VI, 1933, str. 18.
1^ Potočnik M., Vojvodina Koroška, I, str. 156; M. Brejčeva, n. d. 15.
" K o v a č i č F., Stara narodna noša okoli Ljutomera. ČZN XVII, 1922, 37.
1° Iz Goethove zbirke, po Gerambu, n. d. II, -str. 224 ; r o k a o c i (Sv. Mi-
klavž pri Ormožu) ; rokopisni podatek dolgujem g. univ. prof. J. Kelemini.
64 Marta Ložar:
Slovenija^"), r o k a f c i" ali rokavce^^ v Prekmurju, pa tudi roka-
vi" (Podjuna, Bela Krajina,*" Poljanska dolina*^) in rokave v Re-
2iji 22 Tudi v ljudskih pesmih ta imena često srečujemo, n. pr. kratke ro-
kavce (z Banjščice), tanke rokavce (Kranjska, štajerska), tanke ali kratke
rokalce (Kranjsika), bele rokavce (Drašče na Zilji) ter rokave (Sv. Tro-
jica).*^ že imena kažejo, da so poglavitni del oblačila rokavi oz. da pokriva
to oblačilo le gornji del telesa, kar še poseibno potrjujejo nazivi: o p 1 e č j e
ali opleče^^ (Bela Krajina: Vinica, Adlešiči), op leč ki (Poljanska
dolina*^), o p 1 e č e ali o p 1 e č a (okolica Trsta**). S r a j č n i k imenujejo
rokavce pod Blegašem,*^ s r a j c a v Rožu,** srajčka v tržaški okolici,^'
srakica v Reziji^" ter s r a k c a v at. Petru Slovenov.^^ Ime vaj špat'*
ali v a j š p e t^^ prevladuje v Ziljski dolini, o š p e t e 1 j^* na Gorenjskem,
Vzh. Gorenjskem, v dolini Save proti spodnje-štajerski meji, na Dolenj-
skem ter ponekod j o š p e k e 1 j ali v o š p e t e 1 j.^^ Ime ošpetelj je pro-
drlo tudi v Belo Krajino, vendar označuje tam spodnje rokavce.^" ^
" Rut ar S., Beneška Slovenija. 1899, str. 173; glej tudi A. Sic, Slovenske
narodne noše. Ljubljana, 1927, str. 37.
"Novak V., Lan in njegovi izdelki v Slov. Krajini ČZN XXXI, 1936, 38.
Rokopisna ostalina dr. S. V u r n i k a.
" B r e j č e v a , n. d. str. 18.
20 Lok ar J., Iz Bele Krajine. Carniola II, 1911, str. 10. Ime rokavi na-
vaja Lokar splošno za Belo Krajino.
21 Korb an I., Kratek ozir na Poljance. Slovenija, 1849, št. 65, str. 260. —
Lokar, 1. c. Lastni zapiski ustmenih podatkov ge. Marije Rade (Predgrad 66).
22 Rut ar, Beneška Slovenija, str. 76; Sic, n. d. str. 37.
23 štrekelj K., Slovenske narodne pesmi II, str. 645 si., št. 2829, 2830,
2831, 2832, 2833, 2835, 2836.
2* S i č , n. d., str. 16. Oplečje: splošno za Belo Krajino; opleče: za viniško
okolico povedal g. Tomažič Franc, za adlešičko g. Črnič Alojiz.
2s Korban, Kratek ozir na Poljance, 260.
26 B., Narodna noša tržaških Slovencev. Slov. Svet 1893, str. 173 (opleča) ;
S an tel, n. d. str. 41 (opleče, opleča).
Tavčar I., Cvetje v jeseni, str. 52 (srajčnik kratek, na rokavih v gube
nabran); Sič, n. d. str. 11 imenuje srajčnik sploh rokavce za Gorenjsko.
28 Sič, n. d. str. 32, po njem Brej če va, n. d. str. 16.
29 š an tel, n. d. str. 41.
30 Gradivo S. S an tla (povedala Ana Kenda, Kranj, 1939).
31 Procesia presv. rešniga Telesa pri Starih Slavenih na Laškem. (Opis noše
iz šentpeterske fare). Bčela IV, 1853, str. 103.
32 B r e j č e v a , n. d. str. 10.
33 Po rokopisnem gradivu g. ravnatelja Frana Marolta.
3* Kordesch Leopold, opis h Kurz v. Goldensteinovemu akvarelu no-
še iz Škofje Loke. Carniolia 1844, str. 284 (ošpetel); Stara obleka Gorencov.
Novice XI, 1853, 350 (ošpetelj); tudi na Beričevem, v okolici Šmarja ter na Vi-
sokem pod Kureščkom se imenuje ošpetelj ; za velikolaški okraj gl. M r k u n A.,
Narodopisno blago iz Dobrepoljske doline. E.VII, 1934, str. 30; za nadalje H e i n-
ko M., Volkstrachten in Unterkrain (Boštanj, Trebnje, Žužemberk, Št. Rupert).
Carniolia V, 1842, str. 213.
35Mrkun A., Homec, 1925 (vošpetelj); Bohinj: Dr. V(urnik),
Naša slovenska ljudska umetnost. Ilustr. Slov. VII, 1931, str. 5. (Slika kaže mo-
derno Bohinjko v »j o š p e k 1 j u«),.
36 Sič, n. d. str. 16. Ustmeni podatki gg. Tomažiča Fr. in Črniča A.: Na
Vinici in v Adlešičih so oblačile ženske za nedelje pod oplečem ošpetelj, narejen
iz domačega ali kupljenega blaga; rokave opleča so zavihavale nazaj navzgor,
da so se videli rokavi ošpetlja s čipkami na koncu.
65
Rokavci v slovenskili nošali
SI. 1. Gubanje na prsnem delu rokavcev iz si. 5.
Na zunanji (a) in notranji (b) strani. Pri vratu (a) vidni našiti pirkelci.
Rokavce so prvotno povsod izdelovali iz domačega platna^' in ponekod
v Beli Krajini ter Poljanski dolini so še do nedavna uporabljali za delovne
rokavce domače hodno, za pražnje pa tanj še platno.^** V ostalih pokra-
jinah pa so platno za pražnje rokavce že zgodaj izpodrinila kupljena,
tanjša bombaževinasta tvoriva,^* n. pr. madapolam, perkal, sifon in podobna.
"Rokavci posameznih slovenskih noš se raizlikujejo med seboj pred-
vsem po kroju na rami, po kroju rokava ter raznih všitih delov, ki razšir-
jajo rokavce ali na rami ali pod pazduho. Te razlike narekujejo delitev
naših rokavcev nekako v dva tipa: pri prvem tipu loči prednji in zadnji
stan poseben, všit del, dočim sta pri drugem tipu stana krojena iz celega
kosa blaga in sta ponekod le z ozkim šivom, robčkom, ločena na rami. Prvi
tip je razširjen v vseh slovenskih pokrajinah razen v Prekmurju, Poljanski
dolini ter na Zilji, kjer vlada drugi tip.
Za nekatere predele manjkajo o krojih rokavcev vsi "podatki, tako
n. pr. za okolico Ljutomera ter sploh pokrajino med Dravo in Muro in
precej tudi za ostalo štajersko, za Goriško in Beneško Slovenijo. Neko po-
sebnost v kroju imajo rokavci na Bizeljskem,^" več pa o njih ne vem.
^' Podjuna: Roikavi iz finega, drobno tkanega, domačega platna, Brej-
čeva, n. d. str. 19. — Podsreda: iz Goethove zbirke, citirano po Gerambu
n. d., II, str. 232: Dekla je dobila na leto za vsak dan dve hodni »polsrajci«, za
nedeljo platneno »polsrajco«, obrobljeno z modrimi trakci (1. 1821.). — Stude-
nice: istotam str. 226: rokauci iz domačega tanjšega ali debelejšega platna
(1. 1811.). — Slivnica pod Pohorjem: istotam str. 220: do pasu segajoča platnena
srajca (1. 1814).
V zadnjem času mešajo na Vinici med lanene niti kupljene bombaževi-
naste, prejico, ali pa tko tudi samo iz bombaževinastih niti; potem je služila
prejica, ki je bila bolj sukana, za osnutek, bombaž, rahel, malo sukan, pa
za votek (podatek Tomažiča Franca).
^^Schradin Gustav, Garne und Stoffe, (Praktische Warenkunde).
Stuttgart, 1934. Madapolam: mittelfädiges, feines, weisses Hemdentuch mit wei-
cher Appretur. Perkal: feinfädiges, dem Batist ähnliches Gewebe; erhält Seiden-
finish durch Kalandern mit Riffelwalze. — Madapolam so imenovali na Beričevem
modarpolan (rabili so ga tudi za peče), v Cerkljah na Gorenjskem mandarpolan;
perkalu so ipravili na Blokah in tudi drugod »brkal«, ki so ga rabili tudi splošno
za peče. Zapiski po ustnih podatkih.
**" Podatek g. ravn. Marolta. .î
66
Marta Ložar:
Prvi tip rokavcev. Ta tip obsega, kolikor sem mogla doslej ugotoviti,
tri ozemeljsko med seboj ločene inačice: 1. gorenjski oz. splošno-kranjski
kroj; 2. tržaško-okoličanski kroj in 3. osrednje-belokranjski kroj. Domnev-
no spadajo v ta tip tudi rokavci iz bližnjega slovenskega štajerskega.
1. Gorenjska in splošno-kranjska inačica je napra-
vila, v kolikor je mogoče njen razvoj zasledovati, v glavnem dve razvojni
fazi. Tu smatram kot starejšo stopnjo rokavce iz konca 18. in iz prvih
desetletij 19. stol. Kroj teh rokavcev se v bistvu od mlajših ne razlikuje;
manj bistvene razlike se kažejo v izdelavi pri vratu, zapestju in v okrasu,
značilno zanje pa je, da je bil del stana na prsih zelo drobno naguban in
so bile gube od vratu navzdol do višine prsi ali še niže na notranji strani
prešite z vodoravnimi ši\i, kar je dalo na zunaj videz gostega, valovitega
gubanja (si. 1). To drobno, prešito gubanje se pri rokavcih iz tega časa
redno ponavlja, kar vidimo na raznih upodobitvah in ga omenjajo tudi
nekateri avtorji: enakomerno gubanje kažejo n. pr. rokavci Kranjice, upo-
dobljene v Hermannovem delu.^i Vratni izrez je tu izdelan podobno, kot
pri starejših kranjskih moških srajcah: obrobljen je le z ozkim robom
in se spredaj zapenja z dvojnim gumbom. Podobno gladko so izdelani pri
vratu najbrž tudi rokavci ženske na Florjančičevem zemljevidu (si. 2)^*
ter na freski na Sladki gori (si. 4).*^ Pri vseh treh pa je našito v zapestju,
kjer se široki rokavi z naborkom zožijo, dva do tri prste široko, vezeno ali
čipkasto gubanje. Take zaključke na rokavih nosijo tudi ženske na votivni
sliki iz Ljubnega na Gorenjskem iz 1. 1118.** ter z Vesele gore iz 1. 1804.**
»Srajca, ki sega samo do pasu,
je tako narejena, da je položena v
brezštevilne, majhne gube,« pravi
o teh rokavcih tudi H a c q u e t
in da so široki rokavi pogosto o-
premljeni z manšetarmi iz debelih
čipk. Bili pa so lahko rokavi tudi
spodaj v zapestju enako zaključe-
ni, kakor pri vratu, le z oizkim ro-^
SI. 2. Kranjec in Eranjica.
S Flori ančičevega zemljevida Kranjske iz 1.1744.
^1 H e r m a n n B. F., Reisen
durch Österreich; Steyermark, Kärn-
ten, Krain, Italien, Tyrol, Salzburg
und Baiern im Jahre 1780. II. Bd.,
1781.
^2 F 1 o r j a n č i č J. D., Zemlje-
vid Kranjske, 1744.
•'3 11 o v š e k F., Freske na Slad-
ki gori 1752—17.53, Čudež (obok se-
verne kapele) ; M i k u ž S., Slogovni
razvoj umetnosti Franca Ilovška 170O
- 1764; DS 1941, 273 si. Posnetek
Spomeniškega urada v Ljubljani.
Votivna slika iz Ljuljnega na
Gorenjskem z letnico 1778*; V Greben-
čevi zbirki Xar. muz., inv. št. 8836.
*» Po posnetku št. 11.578 Spome-
niškega urada.
¦»ßHacquet B., Abbildung und
iBeschreibung, str. 37.
Rokavci v slovenskili nošah
67
SI. 3. F. Kurz v. Goldenstein, Dve Kranjici (?)
Akvarel iz Korytkove zbirke Slowianszczyzna, tab. 18.
bom, brez našitega čipkastega gubanja. Prešito drobno gubanje na prs-
nem delu rokavcev se je ohranilo pri Kranjicah še v 40-tih letih 19. sto-
letja (si. 3).*^
Primer starejših rokavcev gorenjske inačice nudijo rokavci iz Vodic
iz I. 1830.*** (si. 5). Narejeni so iz tanjšega domačega platna. Prednji in
zadnji stan a in oi pod pazduho nista deljena, temveč rezana skupno in
Korytkova zbirka Slo-
wianszczyzna tom 1. Iliria. Slo-
wency. Tat». 18. Take gube so lepo
vidne. Korytko je zbral v tem de-
lu akvarele noš iz Slovenije, pa
tudi iz Primorja in Dalmacije,
vendar jih je pustil brez oznak,
taiko da smo danes pri lokaliza-
ciji posameznih noš navezani le
na domneve. Že Vraz pravi v ne-
kem izvestju, poslanem Danici
Ilirski ob obisku Ljubljane 1. 1841
(Dopisi St. Vraza, Slov. Narod
1879, št. 149): »Vzel je (Koryt-
ko) ključ se seboj — beleženje
listov je odložil na konec dela,
tako da se sedaj ne zna, katere-
mu kraju katera slika pripada.«
Večino akvarelov je izvTŠil slikar
F. Kurz v. Goldenstein. Nekateri
akvareli (prim. si. 7 s slikama 4
in 11) se v stilu popolnoma razli-
kujejo od Goldensteinovih in jih
je brez' dvoma napravila neka
druga, zdaj še neugotovljena ro-
ka. »Slowianszczyzno« hrani De-
želni arhiv in dolgujem zahvalo
za njeno uporabljanje g. ravn. dr.
Josipu Malu.
Inv. št. 454 Etn. muz.
SI. 4. F. IlovSek, Čudeži v zimski pokra]lni.
Freska v cerkvi na Sladki gori. Po posnetku Spom. urada.
68 Marta Ložar:
pri strani le globoko zarezana za rokave (do črke E). Prešite guibe ima
prednji stan, ki je spredaj odprt, po vsej dolžini (dvanajstkrat), zadnji
dvakrat, naramna dela c pa le enkrat; zadnji stan je nabran spet v pasu.
Tako zgubana stana sta spodaj podaljšana s posebnim kosom blaga b. Na
koncu zgubanega dela stana, pri črki X, se rokavci spenjajo s škabico, pod
vratom, kjer sta vrezani na obeh koncih v rob gumbnici, pa z dvojnim
gumbom. Naramni del c ima obliko trapeca, sega nekoliko pod ramena ter
je okrašen z dvema, ne do vrha segajočima, prišitima okrasnima robčko-
ma. Zanimiva je oblika rokava d: kvadratni del (AEBF), ki rokav pod
pazduho razširi, je krojen z ravno rezanim, širokim rokavom skupno. Ro-
kavi so na rami in v zapestju z gubanjem zoženi. Naborek okoli vratu in
v zapestju zaključuje platnen za prst širok obrobek, ki je ob robu zelo
drobno zobčasto izšit (vozlasto), vrhu njega pa so našiti še pirkelci
(gl. stran 79). Vsi šivi in obšivi so izdelani z domačim, lanenim koncem.
Rokavci te vrste so bili na prsih speti z eno ali več sponkami,^^ (j^ se niso
odpirali, ker niso imeli nobenega našiva, ki bi razporek zakrival ali celo
zapenjal.
Dvodelnost stanov, kakršna je v tem primeru a—ai in b, lahko velja
kot starejša oblika krojenja rokavcev, ker je ohranjenih poleg teh še nekaj
sličnih primerov, vendar brez točnejše navedbe kraja in časa. Na to se
verjetno nanaša tudi Hacquetov opis rokavcev iz 1. 1784,°o ko pravi, da je
kratka drobno zgubana srajca tako krojena, da drži prsa v naravni legi,
okoli vratu in pasu pa se tesno prilega.
Način prešivanja gub z vodoravnimi šivi na notranji strani prednjega
stana in deloma tudi zadnjega so uporabljale tudi še kasneje, vendar ne
za tako velik prsni del, temveč so gube pritrdile le s štirimi, tremi, dvema
ali celo samo z enim šivom pri vratu, od tu pa so potem padale gube pro-
sto. Tudi gube so postale večje in vidimo tako pri vratu pogosto položene,
ploščate gube. Vzporedno s tem načinom so uporabljale tudi drugega, da
je bil v gube položen in oibrobljen zadnji stan, naramna dela in prednji
stan so se pa zadrgovali s trakom, potegnjenim skozi rob, ki se je potem
spredaj zavezoval. To je način »na zadrgo«; trak pa je lahko tekel
tudi skozi vso širino pri vratu. Ti rokavci so se nagubali sproti, ko jih je
ženska oblačila. S tem je bilo ženskam pri pranju in likanju delo zelo
olajšano, izginilo pa je tudi ono plemenito, valovito gubanje.
Mlajša stopnja gorenjske inačice je zastopana v rokavcih, ki so bili
v noši zadnji čas na Gorenjskem (si. 6).^^ Osnovni kroj je v bistvu isti,
kakor pri starejših. Narejeni so iz kupljenega, bombaževinastega blaga ter
na prsih po vsej dolžini prerezani, tako, da je prednji stan a sestavljen iz
dveh enakih, pravokotnih kosov; zadnji, b, je tudi ravno krojen in spodaj
s posebnim kosom č podaljšan (gornji del v pasu ni zguban, kakor pri
starejši inačici). Med oba stana sta na rami všita trapecno krojena na-
ramna dela d. Zadnji stan je pri vratu položen v ploščate gube, sicer pa
so rokavci narejeni na zadrgo. Rokav c je krojen ravno, iz ene širine blaga,
le majhni ogli so zgoraj odrezani, kar jih pa ne loči bistveno od starih.
Kvadratni del, ki rokav razširja pod pazduho e, je krojen posebej in potem
prišit k rokavu. Na rami in v zapestju je rokav zguban, kot pri prejšnjih.
Stara obleka Gorencov. Novice 1853, n. d.: »ošpetel na prsih nabran in
z okinčanimi bucikami sipet«.
50 H acquet B., Oryctographia, IIL T., str. 41.
51 Po rokavcih inv. št. 2402 v Etnografsikem muzeju.
69
Rokavci v slovenskili nošah
SI. 5. Rokavci iz Vodic iz 1.1830.
(a ai polovica prednjega in pol zadnjega stanu in podaljšek b; c naramni del; d rokav;
e rob pri vratu; f rob na rokavu spodaj.)
SI. 6. Gorenjski ošpetelj.
(a polovica prednjega stanu; b pol zadnjega stanu s podaljškom c; c rokav; d naramni del;
e kozica pod pazduho; / zapestnik; g čipke pri vratu.)
70 Marta Ložar:
le da je tu v zapestju prišita zapestnica f, ki se zavihu je nazaj, kot pri
današnji moški srajci in zapenja z dvema, v tem primeru iz blaga nareje-
nima gumboma. Pri pražnjih rokavcih, ki so bili škrobljeni, so rokave
zlikale v podolžne, položene gube, ki so se pri gibanju lepo odpirale. Ob
vratu, kjer se rokavci zdrgnejo, so na stane in na naramne dele našite čip-
ke g, ki narede okoli vratu gubanje. Kjer so bile gube stana z robom pri
vratu izdelane, so našili že tudi nagubane čipke; za to so porabljali tudi iz
blaga narejeno, vezeno gubanje.
Takega kroja, kot so bili rokavci gorenjsko-kranjskega tipa, so bili
tudi najbrž najstarejši naši, bodisi v slikah upodobljeni, bodisi v virih ome-
njeni rokavci. Prvič jih vidimo pri Valvasorju,''^ vendar ne dovolj
jasno. Dalje jih našteva spisek bale iz 1. 1704. za nevesto, hčer svobodnika
na Gorenjskem, ki je dobila 6 rokavcev iz tankega platna.^'' Od teh virov
kajpak ne moremo pričakovaiti jasnih podatkov glede kroja, da pa spadajo
k temu tipu, smemo domnevati. Etnografski muzej hrani dva primera ro-
kavcev z inv. št. 358 in 360, ki ju inventarna knjiga označuje kot: »Ošpe-
telj s črno-vezeno, stilizirano ornamentiko; noša ljubljanskih meščank
16. stol.« Da sta oba primera stara, v to ni dvomiti in ju je W. Schmid
radi barve in izvedbe okrasa datiral v prvo pol. 18. stoL,®* ko je bilo okra-
ševanje s črnim vezenjem običajno."" Nobena upodobitev preprostih žena
na votivnih slikah iz prve in druge polovice 18. stol. ne kaže na rokavcih
takih vezenin, ki bi jih slikar radi njih izrazitosti gotovo ne bil opustil
in smemo tako verjeti onemu delu opombe v inventarni knjigi, da so take
rokavce nosile ljubljanske meščanke; s tem pa nikakor ni izključeno veze-
nje ljudskih rokavcev, kakor omenja tudi Pohlin, vendar zanje ni ohranje-
nih primerov. Zanimivo je, da.se kroj rokavcev, posebno onih z inv. št. 360,
skoro popolnoma ujema z rokavci iz Vodic: prednji stan je odprt po vsej
dolžini s prešitim gubanjem po pretežnem delu. Stana kažeta enako dvo-
delnost zgubanega dela z ravnim kosom blaga sipodaj ; tudi naramna dela
sta enako krojena. Razlikujejo se le rokavi, ki imajo v tem primeru tra-
pecno obliko (glej naslednje inačice rokavcev).®« Ali so bili tako krojeni
rokavi v rabi hkratu z ravno krojenimi, ali pa tvorijo varianto v časovnem
razvoju, ni mogoče reči. Kroj teh meščanskih rokavcev se v bistvu ujema z
ljudskimi iz začetka 19. stol. in kaže na to, da je prevladoval dosti stoletij
nazaj, kajti če ga primerjamo s kroji drugih slovanskih narodov, ga je
meščanski sloj prevzel iz ljudske noše. Vsi viri oz. opisi noš komec 18. stol.
ter kasneje poudarjajo belino rokavcev pri Slovenkah ter bogato gubanje
in to ne brez razloga, saj nas vedno znova preseneča širina stanov, nabra-
nih okoli vratu in na prsih ter širina rokavov nabranih na rami ter v za-
pestju, kar daje tej noši značaj bogate beline.
"2 Valvasor, Ehre, VI., n. pr. na bakrorezu Gorenjcev, si. 3, str. 279 in dr.
"3 Polec J., L C. »... sechs halshemather von reisten Leinbath«.
Schmid Walter, Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi.
Slovan IV, 1905—06, str. 170. Slika na tej strani predstavlja rokavce št. 360, ro-
kavce št. 358 pa gl. Sic, Narodne vezenine 1, si. 3.
"" Polec J., 1. C. »... zwey mit schwarzer Seide ausgenädte Hauben«.
sa Portret žene iz Etnografskega muzeja, datiran z 1. 1785 (V u rn i k S.,
Doneski k študiju slovenske avbe. E I, 1926/27, str. 45, si. 6) kaže preko rame
segajoč naramni del s precej slično vezenino v progah izvedeno, a pod ko-
molcem nabrani in s čipkami okrašeni rokavi imajo pravokotno obliko, kot
kasnejši kranjski rokavi, kjer je kroj znan. t
Rokavci v slovenskili nošah
71
SI. 7. Moška in ženska noša (iz pokrajine
med Dravo in Muro?)
Akvarel iz Korytkove zbirke Slow., tab. 65.
V ta tip rokavcev spada, kot je
bilo že zgoraj omenjeno, tudi večji
del štajersikih rokavcev. Deloma jih
\-idimo na nekaterih Russovih
akvarelih iz začetka 19. stol.®^ Enak
zaključek z dvojnim gumbom pri
vratu kot pri Hermanovi Kranjici
imajo tudi rokavci ženske iz ptujske
okolice (?) na akvarelu v Korytkovi
zbirki (si. 7)."»
2. Opleče v tržaški oko-
lici. Primer takih rokavcev hrani EM
(si. 8). Narejeni so iz tankega, ba-
listu sličnega bombaževinastega bla-
ga. Prednji in zadnji stan a b sta kro-
jena posebej ter spodaj podaljšana z
ozkim kosom blaga e. Pr.ednji stan je
zarezan na prsih le približno do
polovice, opleče se je torej oblačilo
preko glave. Naramni del d je skoraj
pravilno kvadratno krojen; ob vratu
so rokavci zoženi z drobnimi, enkrat
prešitimi gubami ter obrobljeni z oz-
kim trakcem g. Zapenjajo se z dvojnim
gumbom. Ob vratnem obrobku je našito pokončno gubanje h, ki sega do
rame, da objema le prednji del vratu; v nasprotno smer, navzdol, obrnjen
je ob obrobku še en vezen našivek f, kot drugi okras vratnemu izrezu. Kroj
rokavov je od gorenjskega povsem različen: ima obliko pravilnega trapeca,
ki mu daje širino na prednji strani prišita kozica. Rokav je na rami enako
kot stani pri vratu nabran v zelo drobne gube, kar omogoča tenko blago.
Spodaj, že od komolca dalje, se rokavi rokam tesno prilegajo in imajo
zato tudi precej dolg razporek, ki olajšuje oblačenje in ki se zapenja ob
roki s štirimi zankami in gumbi, zaključuje pa jih enako gubanje kot
vratni izrez i.
Ti rokavci so iz zadnjega časa tržaško-okoličanske noše, kateri je sli-
kar š a n t e 1 posvetil mnogo pozornosti in na njegovih risbah in slikah
ter fotogr. posnetkih te.noše moremo slediti pri rokavcih isti kroj. Starejšo
tržaško nošo prikazuje samo posnetek slike tržaškega dekleta iz začetka
19. stol.,''® kjer se kažejo sličnosti z našimi rokavci, vendar o kaki starejši
varianti spričo tega spomenika še ni mogoče govoriti.
3. Rokavci v Beli Krajini, a) Rokavci v metliško-
podzemeljski okolici, že Heinko opisuje rokavce iz Krupe,"'" da
so bili narejeni iz debelega platna, segali so do bokov in viseli čez pas krila
ter bili položeni v brez števila vodoravnih gubic; pod vratom so jih zave-
zovali z rdečim, volnenim itrakom, na prsih pa spenjali z medeno zaponko.
— Zelo verjetno je, da so bili vodoravno nagubani samo rokavi, kar vidimo
še danes pri poljanskih rokavih, med tem ko se je pri metliških kot
" Po Gerambu, n. d. II, sL 137, 139, 140, 141, 142.
58 Korytko, n. d. tab. 65.
5* Iz Grete-Rojana, Gradivo prof. S. Šantla. G. profesorju se na tem mestu
zahvaljujem za uporabo njegove zbirke ter za pojasnila h gradivu.
Heinko M., Skizzen aus Krain. Garn. V, 1842, 222.
72
Marta Ložar:
Si. 8. Opleče v tržaški okolici. \
{a pol prednjega in b pol zadnjega stanu s podaljškoma e\ c rokav s kozico c; d naramni del; /našivek pri ^
vratu spredaj ; g rob okoli vratnega izreza ; h gubanje pri vratu) 5
SI. 9. Rokavci v metliSko-podzemeljski okolici.
(a pol prednjega in 6 pol zadnjega stanu; c rokav; d väivek med prednjim in zadnjim stanom;
e kozica ; / rob pri vratu)
Rokavci v slovenskih nošah
73
SI. 10. Opleče iz Adlešicev.
Opleče ima na prsih s križci vezen rastlinski okrasek.
spomin na tako gubanje
ohranila navada, upo-
rabljati za rokave va-
les (nekak gradi), ki
daje počez položen vtis
vodoravnega gubanja, za
stane pa gladko bomba-
ževinasto blago, kotenino
ali sifon. Iz teh dveh
vrst blaga, kotenine in
valesa, so sestavljeni tu-
di rokavci na si. 9.*^^
Prednji stan a kaže na
prsih do srede dolžine
zarezo;   desna polovica
dobi ob izrezu z dvema gubama in z obrobkom, tovarniškim zobčkastim
trakcem, videz, kot da je preko zareze prišit pas blaga, s katerim se s
tremi gumbnicami zapenja na levo polovico, podobno kot pri današnji
moški srajci. Od zareze padata gubi prosto. Ponekod so prednji stan vzpo-
redno z zarezo prešili v več gub ali robčkov in jih spodaj zaključili z vodo-
ravnim našivkom. Zgoraj na prsih je stan naguban in so gube na notranji
strani štirikrat prešite, kot pri starih kranjskih rokavcih; naramni del je
enako prešit enkrat, dočim ima zadnji stan ob vratu pod oibrobkom skozi
gube potegnjeno nit. Naramni del, kozica e (Sič),"* ima pravilno pravo-
kotno obliko; čez sredo v navpični smeri je ločena s šivom ali robčkom,
ter skoro cela podložena, da je trpežnejša. Posebnost kroja teh rokavcev je
kos blaga d, ki je všit spodaj pri strani med oba stana. Ta všiti del stan
zelo razširi, pri sicer trapecni obliki rokavcev pa odrežejo ogle, da se kroj
z vstavkom lepo prilega {EC, ED). Rokavi so zgoraj razširjeni s kozico
na prednji strani, na podlakti pa se lepo prilegajo kakor tržaški in imajo
v zapestju ali nakvačkane ali prišite ozke čipke. Pri vratnem izrezu so ro-
kavci zadelani z ozkim trakcem f, pogosto pa imajo tudi našito čipkasto
gubanje.
b) V Vinici in Adlešičih (si. lO)®^ so nosile ženske deloma
drugače krojeno opleče, narejeno iz domačega platna, v zadnjem času
tudi iz blaga, tkanega doma iz kupljenih, bombaževinastih niti (op. 38).
Na vsaki strani prsne zareze na prvem stanu, ki sega, kakor pri moški
srajci približno do srede, je po več prišitih gub, f aldov (Vinica, Adle-
šiči), ki so spodaj z vodoravnim trakom zaključene. Zapenja se z gumbi,
kakor moška srajca. Okoli vratu sta stana in naramna dela nagubana v
proste gube, imata nabore (Vinica) in zaključena z ozkim robom. Gube
so tik pod robom nabrane na nit, na zadnjem stanu pa še s posebnim šivom
z robom pritrjene. Rokavi so zelo široki, trapecno krojeni, vendar pod
pazduho še razširjeni s kvadratnim všivkom, latico (Vinica, Adlešiči),
pa tudi spodaj v zapestju izelo široki. Spodnji roh je navznoter zarobljen in
sega precej visoko nazaj. Na rami so rokavi nagubani v vsej širini na-
" Iz Etnografskega muzeja, inv. št. 717. !
6* Sič A., Narodne vezenine na Kranjskem. II. del, 1918. Belokranjske \e-l
ženine, predgovor. \
"3 Opleče inv. št. 475 iz Etnografskega muzeja. Podatke o delih ofpleča te ]
inačice sta dala gg. Tomažič in Črnič; glej op. 24. \
74 Marta Ložar:
ramnega dela, gube so nabrane na nit, na pravi strani pa še prešite z
barvano (rdečo) nitjo. Vsi šivi, razen onih, ki so obenem tudi okrasni, so
izvedeni z belim^ domačim, lanenim koncem.
Ti rokavci se od vseh doslej mavedenih razlikujejo v tem, da so stani
tu razmeroma daljši: segajo do bokov in še niže in imajo pri straneh spo-
daj razporek, kakor moška srajca. Dolžina je razumljiva, saj oblačijo preko
opleča krilo na pas, kar je pri do pasu kratki obliki rokavcev nemogoče.
Pri doslej opisanih primerih rokavcev, sledimo do zapestja segajoče
rokave, vendar pa pozna naša noša vzporedno s temi tudi rokavce s krat-
kimi rokavi. Zanimivo je, da so ti najpogostejši na slovenskem štajerskem.
Na vseh Russovih akvarelih segajo rokavi ženskam nad zapestje,"'* na akva-
relu iz Korytkove zbirke (si. 7) do komolcev, na Mayrjevem akvarelu
noše iz ljutomerske okolice pa celo nad komolec."® Pajek omenja tudi
iz brežiške, kâpelske in dobovske župnije rokavce, segajoče do laktov."*'
Pa tudi Beneške Slovenke so imele kratke rokavce, da so se videle bele
lakti."' V Podjuni nosijo za vsak dan prtene rokave s kratkimi rokavi."^
Vzporedno z dolgimi rokavi, so nosile kratke na Koroškem (Rož, Sič)"® in
tudi na Kranjskem koit poletno oblačilo (z Gorioice pri Ihanu se omenjajo
n. pr. kratki, zelo nabrani rokavi).Upodobitev takih rokavov na votivni
sliki iz Ljubnega sem omenila že preje.
Drugi tip rokavcev. Sem spadajo oni rokavci, pri katerih sta prednji in
zadnji stan krojena s cela kakor kimono in morem morda radi preprostosti
v kroju pripisati tem rokavcem bolj starinski značaj, je pa dbenem ta kroj
tudi bolj splošen in so njegove bistvene poteze znane od dolgih ženskih,
posebno pa od moških srajc tudi pri sosednih, neslovanskih narodih. Naj-
značilnejše inačice tega tipa nahajamo 1. v Poljanski dolini (v Beli Kra-
jini), 2. v Prekmurju ter 3. v Ziljski dolini.
1. Polj anski rokavi. L. 1849. opisuje te rokave Korban," ime-
nujoč jih tudi oplečke : »Rokavi so tako napravljeni, da imajo na
vratu kolar, ki je za večje praznike zlo nakrišpan in krog in krog z
žametom (baršunom) obdan; dekleta tudi na vrat razne trakove in sveti-
nje obešajO;, na prsih oplečke z iglo (je sponica zelo umetno sestavljena iz
raznih korald) pripnejo«. Te starejše rokave prikazuje Goldenstein (si. 11) -.''^
so takšni, kot jih poznamo še danes, s to razliko, da kolar (glej spodaj)
ni krišpan, temveč v gube položen in da se stani skoro prilegajo životu.
S črnim žametom, ki so ga po Korbanu uporabljali že v prvi pol. 19. stol.
koit obrobek kolar j a in zapestnikov sipodaj, so olbrobljali predvsem rokave
za neveste, kar kaže tudi naša slika kroja (si. 12)."
Osnovni kroj ženitovanjskih rokavov je isti kot pri navadnih. Prednji
in zadnji stan a in ai sta krojena iz eUega pravokotnega kosa blaga, le od
«4 G e r a m b , 1. c.
G e r a m b , )|.C, si. 148, Sulzfoach-Sanmthal. Aquarell von Karl Mayr
(okoli 1. 1875.).
Pajek J., Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev. 1884, str. 163.
"¦^ R u t a r, Reneška Slovenija, 1. c.
"8 R r e j č e v a , n. đ , str. 18.
"* S i č , Slovenske narodne noše, str. 32.
™ H e r n i k , Z nekdanje Goričice. 1925, str. 109.
''i K o r b a n , Kratek ozir na Poljance, 1. c.
K o r y t k o , n. d., tab. 36.
'^^ Inv. št. 729 iz Etnografskega muzeja. Podatke o rokavih dolgujem ge. Ma-
riji Rade ii Predgrađa.
Rokavci v slovenskih nošah
75
podpazduhe navzdol nekoliko
zoženega. Na rami ju loči o-
zek šiv. Zareza v obliki črke T
na naramnem šivu ter v pred-
njem stanu tvori vratni izrez,
ki se trikotno odpre. Ob zgor-
njem i-obu našijejo 20 cm ši-
rok v pet ploščatih gub polo-
žen ko 1 a r d, ki pada čez
pleča." Gube se navzdol ne-
koliko zožujejo, da dobi kolar
rahlo zaokroženo Obliko. Na
rami so rokavi ojačeni s pod-
. sitim kosom blaga, posta-
V o b. Roka\-i, zapestniki
C, imajo obliko pravilnega tra-
peca in so na prednji strani
pod pazduho razširjeni s ko-
zico č, imenovano s t o š e c ,
na rami pa so nekoliko na-
brano všiti. Zapestniki segajo
približno 10 cm nad zapestje,
a pri oblačenju jih potegnejo
še više, da se spodnji rob
tesno oprime lakti, nad ko-
molcem pa stoje balonasto.
Zapestnike krišpajo, vodo-
ravno zgubajo, kar narede po
vsakem pranju: še vlažne ro-
kave primejo čez pol prega-
njene s kolarjem navznoter,
ki ga obrnejo proti prednje-
mu stanu, na ramah in pod
pazduhama in udarjajo ta-
ko z obema zapestnikoma po tleh, kamor so preje razprostrli rjuho.
To delajo tako dolgo, da se mokro platno lepo drobno naguba, nakar puste
rokave posušiti."" Stana sta krojena precej ozko ter segata nekaj čez pas,
zato so se, ko jih je Poljanka oblekla, sami v pasu zavihali za dva do tri
prste nazaj. Na prsih ob izrezu pripenjajo Poljanke zaponko, kljufo ;
najpriljubljenejše so kljufe s stekleno šipo in majhno sličico pod njo
(z motivom rokovanja in podobno).'^" Rokave so tu običajno izdelovali iz
precej nebeljenega debelega domačega platna: laneno platno je bilo bolj
priljubljeno. Iz Predgrađa so dajali platno tkat na Kočevsko, šele v zadnjem
času imajo v Spodnji Bukovi gori domačega tkalca. Kakor Metličanke, so
SI. 11. Ženska noša iz Poljanske doline?
Akvarel F. Kurza v. Goldenstein iz Korytkove zbirke
Slowianszczyzna, tab. 36.
Sič, Slovenske narodne noše, str. IG, navaja za Vrhovke enak ovratnik,
ki ga imenujejo »petrič(e)k«.
'5 Na podoben način krišpa Poljanka tudi svoje krilo, robačo, ki jo pregane
čez pol, z zadnjo ipolovico robače navznoter, in udarja z njo po tleh, držeč jo
v pasu.
H e i n k o , Skizzen aus Krain, str. 226, pravi, da okrasijo srajco na prsih
s tremi, tudi štirimi medenimi zaponkami, izdelanimi z barvastimi, steklenimi
biseri. j
76
Marta Ložar:
SI. 12. Poljanski rokavi.
(a ai prednji in zadnji stan; b postava; c zapeatnilf s kozico č; d kolar)
Rokavci v slovenskili nošah
77
SI. 13. Prekmurski rokafci.
(a ai prednji in zadnji stan; b podloga na rami; c lastavica; d rokav; e rob na rokavu spodaj ;
/ rob okoli vratu)
začele tudi Poljanke tu in tam za pražnje rokave uporabljati kupljeno,
bombaževinasto blago: za zapestnike vodoravno položen vales, ki jih potem
včasih še krišpajo po vrhu, da so torej zapestniki dvojno vodoravno zgubani,
za stane pa uporabljajo kotenino, belo ali nebeljeno ali kako drugo po-
dobno tkanino.
2. Prekmurski rokafci (si. 13)'^' imajo kot poljanski širši
stan; prednji in zadnji stan a in ai na rami nista ločena niti s šivom.
Vratna zareza ima enako T obliko kot pri poljanskih rokavih, le da je
širša in tudi v prednji stan malo zaokroženo poglobljena. Zareza na prsih
je izdelana z vzporednimi robčki, kakor moška srajca in se tudi navzkriž
zapenja z gumbi. Izrez je radi širine zožen z naborom in zaključen z robom f,
ki je že skoraj nizek, stoječ ovratnik. Ramena so ojačena s precej velikima,
podšitima krpama b. Rokav d je širok, košnati, ravno krojen, is cele
pole, in sega le do komolca ali nekaj niže. Pod pazduho je razširjen s
štirikotnim kosom blaga c, lastavico. Na rami in ob komolcu je rokav
nabran, n a g r b a n , spodaj ima prišit enako širok rob blaga e, k o 1 a -
r i č, kot pri vratu. Novak pravi, da je kolarič na koncu rokava rdeče
ali pisano zarobljen s prišem, ki so ga kupovali od Slovakov na sejmih.
Spodaj se rokavi zavezujejo z belim, tudi rdeče obrobljenim trakom (Novak).
Rokafci so zelo slični v kroju prekmurski moški srajci in segajo podobno
kot viniško-adleš. precej čez pas; v uporabljenem primeru so napravljeni
iz lepega prekmurskega platna in šivani z debelim domačim koncem.
3. Ziljskivajšpatje povsem svojstvene oblike''^ (Etnolog V—VI,
tab. III). Prednji stan, ki je po vsej dolžini prerezan, je precej daljši od|
¦'^ Inv. št. 334 iz Etnografskega muzejaj. Imena za dele rokafcev je nabral
Vilko Novak, o. c.
Risba in deloma kroj vajšpata je objavila R r e j č e v a v n. d. tab. III,
1, 2, 3, 4, opis str. 10.
78
Marta Ložar:
SI. 14. Raličani naramni deli metliško-podzemeljskili rokavcev.
Levi primer spada h Itroju sL 9.
zadnjega; na rami, kjer nista ločena, sta ojačena s podloženim kosom blaga.
Ob vratnem izrezu ima vajšpat našit podolgovat ovratnik, kolar ali
k r a g n č , z "nagubanim k r e ž 1 n o m , ki visi po tilniku in hrbtu. Ro-
kavi imajo trapecno obliko, razširjeno s kozico, na rami so močno na-
gubani, nabavdano všiti, na podlakti pa se zožujejo in imajo na koncu
prišit nazaj zavihan, čipkast zapestnik, špice ali š p i c 1 n e. Tudi na
prsih je vajšpat često zguban, nabavdan.
Drugi tip rokavcev ni bil strogo omejen samo na pokrajine, kjer so
inačice najznačilnejše; tako so nosile ženske na Visokem pod Kureščkom"**
ošpetlje, kjer sta bila oba stana izdelana iz enega kosa blaga. Vratni izrez
je bil brez naborka in z robom zaključen ter se je zapenjal pod vratom z
majhnim gumbom; prednji stan je bil na prsih zarezan le tako globoko, da
se je ošpetelj mogel oblačiti preko glave. Na rami sta bila stana ojačena
s kosom blaga (prim. si. 12 in 13), p o d m e č k o m , prišitim na notranji
strasni. Rokavi, ki na rami niso bili nagubano všiti, so bili pod pazduho raz-
širjeni s kvadratnim kosom blaga, kozico, spodaj v zapestju pa zgubani in
zaključeni s čipkami. Iz tega ni težko spoznati podobnost tega ošpetlja z
rokavci zadnjih treh inačic, vendar je pa ta znani primer preveč osamljen,
da bi se moglo reči, da so jih podobno krojile tudi v drugih predelih.
Posebno mesto med kroji rokavcev zavzema kroj rožanske
srajce,^" ki ga ni mogoče uvrstiti v nobenega izmed doslej omenjenih.
Deli kratke srajce niso krojeni preprosto, iz ravnih kosov blaga, kakor pri
vseh ostalih rokavcih, temveč so rokavi in stani rezani povsem tako, kakor
danes krojimo obleke oz. bluze, torej po tako imenovanem normalnem ali
temeljnem kroju. Po splošnem videzu je srajca precej podobna gorenjskim
rokavcem, na rami in v zapestju nabrana, okoli vratu ima našito gubanje,
v zapestju pa zapestnike. Tudi prednji stan je prerezan po v.sej dolžini.
Ta kroj je zašel iz mesta na deželo, srajco pa so potem priredili po starem
načinu; kroj je bil prvotno namenjen za vrhnja oblačila, a se je tu uporabil
tudi za srajco. (Brejčeva, Slov. noše na Koroškem, E V—VI, tab. VI).
"8 Podatek ge. Uršule Perčič.
80 B r e j č e v a , n. d. tab. VI, 1 in 2.,
Rokavci v slovenskih nošah 79
Okraševanje rokavcev. Prvi, ki govori o okrasu rokavcev, je bil
o. M. P o h 1 i n ki pravi, da so imele Kranjice za praznike ošpetlje
vezene na' rami in na koncu rokavov: poročene žene s črno, dekleta z
rdečo, modro ali zeleno prejo. Kakor je že omenjeno, nam slikani in risani
viri 18. stoletja o kakem vezenju ničesar ne povedo, razen pri omenjenih
treh meščanskih primerih. Ker se kažejo sličnosti v kroju, so bili morda
tudi pražnji rokavci, vsaj v razdelitvi okrasa, podobno vezeni: kroj rokav-
cev, posebno naramni del, skoraj narekuje stičen, v progah izveden okras.
O drugem načinu okraševanja, da so prisile okoli vratu ter zapestja zgubano
vezenje ali čipke, je že bil govor (str. 66, 70). V novejšem času je čipkasto
gubanje okoli vratnega izreza običajno; tako gubanje so imenovali pri
Sv. Jederti nad Laškim k r a j z e 1 č e k.^- čipke pri gorenj sko-kranj skih
rokavcih so enako redko, tulasto klekljane, kot so značilne za peče. Vezeno
gubanje pri vratu je redkeje. Razlikuje se od starih rokavcev okras v za-
pestju (si. 6); ker so rokavi spodaj delani na zapestnico, kakor moška
srajca, so te zavihe navadno vezene z rastlinskimi motivi, podobnimi onim
na gorenjskih pečah in so tudi tu predrtine pogosto izpolnjene s šivano'
mrežico ali podloženim tulom. V istem motivu je včasih okrašen tudi na-
ramni del, najpogosteje pa samo z vodoravnimi robčki ali tudi z ozkim
ažurjem. Ponekod na Gorenjskem (Rateče) pa vidimo še tudi oni stari okras
v zapestju, vezeno gubanje.
V začetku 19. stoletja, morda tudi preje, so postali za okraševanje
rokavcev priljubljeni pirkelci,^^' bombaževinasti trakci, široki do 1 in
pol cm ter pretkani v različnih drobnih geometričnih vzorcih z modrimi
nitmi; pirkelce so našivale preko roba okoli vratu, (op. 83) v zapestju ter
tudi preko šiva na rami (si. 4). Uporabljali so jih na Gorenjskem, Notranj-
skem, pa tudi štajerskem. »Snažne, bele srajčice z modrim trakom okoli
vratu in na ramenih« je videl Vraz v Korenu,^* z Blok se spominjajo še
stare žene, da so jih našili v zapestju.^® Poročila s štajerskega omenjajo
modre trakce v začetku 19. stoletja iz Rajhenburga*® in Podsrede.**" Vidimo
81 O. M. Pohliin, Kranjiska kronika. Citirano po Gruden J., Zgodovina
slovenskega naroda, str. 526|,
82 Kotnik, Narodna noša v laškem okraju, 1. c. Na ime »krajzelček« spo-
minja ziljski »krežl«, gubanje na »kragnču«, ki ima svojega prednika v širokem,
nagubanem, okroglem ovratniku iz konca 18. stol, omenjenega pri Hacquetu
Abbildung str. 18, in upodobljenega na njegovem akvarelu si. 2 (prim. R r e j-
č e v a, n. d., si. 2). Taka gubanja pri vratu spominjajo na stara španska gubanja
okoli vratu. Pri vseh treh inačicah prvega tipa, pri gorenjskih, tržaško-okoličan-
skih in metliško-podzemeljskih rokavcih sledimo tako gubanje, pa tudi na ro-
kavcih iz slov. Štajerskega, kar vidimo iz zač. 19. stol. na Russovih akvarelih,
zelo izrazito gubanje pa tudi na Mayrjevem akvarelu iz Savinjske doline (iz
okoH 1. 1875..).
'•¦^ K o r d e s c h , n. d. str. 284 imenuje prvi pirkelce in pravi, da .so zna-
čilni samo za Kranjsko). Pirkelce vidimo deloma na sliki 1 (pri vratu) ter na
si. 4 (na rami in v zapestju). Na taib. 28 Korytkovega dela jih je upodobil tudi
Kurz v. Goldenstein med posameznimi deli noše (zavijača, 2 pasova, opanke).
84 Fekonja, Pot v gornje strani. (Pisma Stanka Vraza.) Slovenski Narod,
1879, št|, 37. Vraz je potoval 1. 1841. iz Zagreba v »gornje strani«, v KrAUJsko,
Slovensko Koroško in Slovensko Štajersko. Gl. tudi op. 47.
83 Glej opombo 7.
86 Ger amb, n. d. H, str. 234 (iz 1. 1810.).
8^ Geramb, n. d. 11, str. 232 (iz 1. 1821.).
80
Marta Ložar:
SI. 15. Zaključek rokava tržaško-okoličanskega opleča
(k sliki 8).
jih poleg tega na števil-
nih upodobitvah, tako
pri Goldensteinovih Kra-
njicah, kakor tudi na
Russovih upodobitvah
štajerskih Slovenk.
Med ohranjenimi ro-
kavci so tudi primeri, da
so uvezle preko pirkel-
cev še križce ali podo-
ben okras z rdečo nit j o.
Uporabljali pa pirkelcev
niso samo za rokavce,
temveč tudi pri moških
srajcah; tudi gube zavi-
jačk zadaj so bile zade-
lane s takim trakcem.*"
Pri vezenem okrasu tržaško-okoličanskega opleča mo-
ramo vedno znova strmeti nad vztrajnostjo vezilje; tako bogatih in finih
vezenin ne vidimo pri nobeni drugi inačici. Vezen je prednji stan ob prsni
zarezi, gubanje pri vratu, naramni del, rokavi na podlaktnem delu in gu-
banje v zapestju. Robovi gubanj, prsnega izreza, razporka na podlakti in
rokavi spodaj so zaključeni z obzankanimi zobčki, ki pogosto dele tudi
vzorec v polja (primer na rokavu si. 15). Vezenje je izvedeno z rastlinskimi
motivi in je ves vzorec izpolnjen z drobnimi oblikami, ki se v progi ponav-
ljajo. Poleg takega ponavljanja motivov pa so tudi primeri, ko tvori polje
okrasa enoto, kateri se motivi podrejajo (šantlov material št. 27, 47). V
istem motivu kot opleče so si okoličanke pogosto izvezle tudi pečo, f e č o v
ali glavnik (EM), ter tudi belo ruto, ovratnik.""
V m e 11 i š k o - p o d z e m e 1 j s k e m predelu so okraševale ro-
kavce z vezenjem na rami ter okoli vratu. Da bi bili vezeni na prsih ter
v zapestju, kakor pravi Sič,"^ ne kaže noben primer izmed v EM ohranjenih.
Vezenje je bilo izvedeno v progah s črno ali rdečo ali s črno in rdečo nitjo
v tehnikah, im. r al i č an je in št ep an j e.''^ Od raličanja so uporab-
ljale vse vrste vbodov, od štepanja pa le osnovno črto št ep ko.
Kozice imajo navpično čez sredo prišit robček ali so celo sestavljene iz
dveh delov takoi, da je s tem robčkom ali šivom, ki je tudi vezen, raz-
deljena na dve polji. Obe polovici sta si v okrasu enaki, včasih pa tečejo
raličane proge tudi preko tega navpičnega robčka (si. 14).
Viniško in adlešičko opleče je vezeno na naramnih delih,
kožicah, ki tu niso predel j ene s šivom, na rokavih spodaj ter spredaj na
Primer rokavcev inv. št. 36 iz Etnografskega muzejaj. i
88 V urnik pravi V svojem spisu o avbah, E I, 1926/27, str. 46 h Golden-'
¦steinovi sliki Bohinjke, da ima zavijačko okoli kit zavezano z modrim trakom, ;
kar ni nič drugega, kakor s pirkelci pritrjene gube zadaj na zavijački. :
"" Isti motiv vezenja ima peča, V u r n i k. Slovenska peča, E II, 1928, si. 25;)
fečov: Šantel, n. d., str. 42; glavnik: I. G. V., Nošnja Slovencev tržaške oko-
lice. Novice XXII, 1864, str. 50.
Sič, Narodne vezenine na Kranjskem, 1. c.
92 Sič, Narodne vezenine na Kranjskem, 1. c.
Rokavci v slovenskili nošah 81
prsih. Okras je izveden v tehniki štepanja, s k a m b i c a m i,®'' kakor
pravijo na splošno v Vinici, pa tudi s križci v modri, oranžni, modri in
oranžni, pa tudi modri in rdeči barvi. Tudi tu teče okras v progah ob robo-
vih, vendar ne tako številnih kot pri metliško - podzemeljskih rokavcih.
Z barvastim štepanjem so šivani tudi robčki, falde, na prvem stanu ob
prsni zarezi, tako, da služi šiv tu kakor tudi pri izdelavi rokava spodaj
in na rami kot okras in šiv oibenem.
V zadnjem času so si Viničanke in Adlešičanke olajšale delo tako, da
narede osnovno črto štepko z barvano nitjo na šivalnem stroju, ki naredi
po videzu enak šiv mnogo hitreje, kar pa jemlje okrasu značaj pristnosti.
Tako so krasile svoje opleče bolj »gizdalinske« Adlešičanke v novejšem
času tudi s čipkastim vložkomi, ki so ga všile v naramni del, nekaj nad všite
rokave ter blizu spodnjega roba rokavov.®*
O okraševanju drugega tipa rokavcev skoro ne more hiti govora; veze-
nje tu ni običajno, vsaj kolikor je iz danih primerov znano. Ves okras
obstoja pri poljanskih rokavih poleg kljufe iz že omenjenih 4 cm širokih
obrobkov iz črnega žameta za nevestine rokave, iz tu in tam rdeče obrob-
ljenih ali rdečih trakov, s katerimi so Prekmurke zavezovale svoje ro-
kafce spodaj in iz rdečih obrobkov ter iz čipkaste zapestnice pri ziljskem
vajšpatu. Kakor kroj sam, je tudi to značilno za rokavce iz treh obrobnih
pokrajin slovenskega ozemlja.
Gornje vrste so imele namen, opisati rokavce ter njih posamezne tipe
in inačice, zastopane v slovenskih nošah. Že iz tega skromnega gradiva se
je pokazalo, da je ta kos oblačila, za katerega najstarejši vir ne sega preko
17. stoletja, ki pa ga je ljudstvo poznalo že mnogo prej, za našo ljudsko
nošo nad vse značilen, že zelo star ter izredno bogatih krojev. Po svojih
oblikah kaže k sosednim slovanskim narodom,®" kar njihovo pomembnost
za našo nošo še potrjuje. O zgodovinskem razjvoju in sploh nastanku tega
oblačila bo potrebnih še mnogo virov in primerjav. O odnosih slovenskih
rokavcev do podobnih oblačil pri naših slovanskih neposrednih in posred-
nih sosedih, n. pr. Hrvatih in Slovakih, na tem mestu radi omejenega pro-
stora ni mogoče razpravljati, omenim naj le, da se pri Slovakih podobno
krojeno kratko oblačilo tudi imenuje rukavci ,®'' pri Hrvatih opleče.
o p 1 e Ć e k vendar ima vsako zase svoje izrazite značilnosti. Ravno tako
bo treba še opredeliti rokavce glede na noše germanskih in romanslkih
sosedov. !
®2 Podaitki gg. Tomažiča in Črniča.
®* Podatek g. Črniča.
®® T i Ik e Max, Osteuropäische, Volkstrachten in Schnitt und Farbe. Rer-
lin 1925. K sliki tab. 53 dolge dekliške srajce iz Galicije, ki je v svojem gornjem
. delu enako krojena, kot n. pr. tržaško-okoličansko opleče, pravi Tilke o zgubanju
srajce okoli vratu, da je izvedeno po »čisto slovanskem načinu«. Podobno tudi
na drugih mestih.
®" V â c 1 a v i k A., Podunajska dedina v Česikoslovensku. 1925, .str. 82.
®' Po raznih prispevkih v Narodni starini.