držat: Došio 21. V. 1931 Ste v. 41. SianovsRo poliiišUo glasilo UJU — poverfenišivo Ljubljana * " ======±== Mesečna priloga »Prosveia« Uredništvo in oprava: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Po»t. ček. rač. 11.197. Telefon 3 7 12 Nova pravila učiteljskega udruženja. Na osnovi §§ 67. in 345. novega uradniškega zakona je nastal popolnoma nov polo* žaj za uradniške in s tem tudi za učiteljske organizacije. O podrobnostih teh paragrafov smo že poročali. Pravila uradniških organizacij odobruje po novih določbah resorni minister. Tako je tudi gospod minister prosvete odobril dne 14. maja 1931. z O. N. br. 37.035 nova pravila za učiteljsko udruženje. Mini* strstvu prosvete so bila predložena v odobri* tev pravila UJU, ki jih je sprejela lanska skupščina v Beogradu. Ta pravila je sedaj ministrstvo odobrilo z izpremembami v zmi-slu gori citiranih paragrafov uradniškega za* kona, ki je-med tem stopil v veljavo. Pravila priobčimo v prihodnji številki Učiteljskega Tovariša v celoti, ker je bila objava v današnji številki iz tehniških razlo* gov nemogoča. Za danes naj omenjamo bistvene izpre* membe, ki nastopijo v našem organizačnem življenju. Udruženje se bo odslej imenovalo »Jugo-slovensko Učiteljsko Udruženje« banovinske sekcije »Jugoslovensko Učiteljsko Udruženje, sekcija za Dravsko banovino«, sreska društva pa »Jugoslovensko Učiteljsko Udru* ženje — sresko društvo sreza.....«. Sedež centrale je v Beogradu, sedeži ba-novinskih sekcij na sedežih banovin, sedeži sreskih društev pa na sedežih nadzornikov. Naloga Udruženja je razvijati stanovsko zavest v duhu narodnega in državnega edin* stva; intelektualni in moralni razvoj članov, napredek narodne šole in splošnega narodnega izobraževanja; zaščito pravic in interesov svojih članov; zidanje učiteljskih domov; ustanavljanje pevskih, sokolskih in ostalih kulturno*prosvetnih ustanov; zvez z učitelj* stvom ostalih držav. Redni člani so lahko samo aktivni uči* telji(ice) in zabavilje, ki spadajo pod isti zakon. Glavni odbor Udruženja tvori 10 članov iz Beograda, 10 predsednikov banovinskih sekcij in od sekcij izvoljeni člani in to: sek* cije od 500 do 1500 članov volijo enega za* stopnika od 1500 do 3000 dva zastopnika, z nad 3000 tri zastopnike. Uprava banovinske sekcije sestoji iz 10, uprava sreskih društev pa iz 7 članov. V upravo ne morejo biti izvoljeni učitelji, ki niso v aktivni službi, ki so na službi v min. prosvete ali banskih upravah ali so sreski šolski nadzorniki. S potrditvijo novih pravil izgube veljav* nost vsa dosedanja pravila učiteljskih društev in udruženj. Sreska društva in banovinske sekcije ne morejo imeti svojih posebnih pravil. Od dneva veljavnosti novih pravil se morajo upravljati po novih pravilih. Ta sistem ima uveden že Udruženje ju-goslovenskih železničarjev. Banovinske sekcije in sreska društva lahko ustanavljajo svoje domove, imajo svoje fonde in ustanove za svoje potrebe, ki jih upravljajo po poslovniku, ki si ga v to svrho sestavijo. Vse poslovnike predlagajo v potrditev upravi banovinske sekcije in glav* nemu odboru. Glavni odbor bo predpisal potrebne poslovnike za vse uprave in za skupščine, ki jih predloži v odobrenje ministrstvu prosvete. Volitve novih odborov se izvrše na le* tošnjih rednih skupščinah udruženja, banovinskih sekcij in občnih zborih sreskih dru* štev. Za skupščine je izdan sledeči razpored z navodili: Razpored skupščin. Po § 76. in 345. uradniškega zakona bodo razpuščena sedanja poverjeništva in se osnu* jejo banovinske sekcije. Radi pravilnega tolmačenja in pravočasne izvršitve zakonskih predpisov, bo prisostvoval vsem poverjeniškim in banovinskim skupščinam predsednik glavnega odbora. Radi te* ga je izdelal izvršni odbor razpored vseh skupščin. V tem razporedu je označen povsod le prvi dan skupščinskega dela. ker trajajo skupščine pri raznih poverjeništvih različno. Skupščine se vrše: I. izredne skupščine poverjeništev: v Sarajevu 24. maja, v Beogradu 30. maja, v Splitu 7." junija, v Zagrebu 30. junija in v Ljubljani 3. julija. II. banovinske: v Beogradu 28. maja, na Cetinju 7. julija, v Novem Sadu 12. julija, v Nišu 19. julija, v Skoplju 26. julija in v Banji Luki 2. avgu* sta t. 1. Glavna skupščina se bo vršila 23., 24. in 25. avgusta v Beogradu. V Sarajevu, Splitu, Zagrebu in Ljubljani se vršijo banovinske skupščine takoj po za* ključku izrednih skupščin. Ker se bodoča sekcija Dravske banovine, razen enega sreza, povsem sklada z današnjim poverjeništvom Ljubljana, je pristojna oblast odobrila, da se vršita obe skupščini, izredna in banovinska, v juliju. Na izredni skupščini se bo reševalo vprašanje imovine poverjeništva, a na bano-vinski se ustanovijo banovinske sekcije in izvolijo odbori. Za letošnje leto pripade odgovarjajoči del članarine poverjeništvu. O svojem delu v letošnjem letu, številu članstva, o izredni skupščini in razpustu pošljejo sedanja poverjeništva svoja poročila glavnemu odboru po izredni skupščini. Pravila so enotna. Z njimi se prijavijo upravnim oblastem sreska, banovinska in centralno udruženje. 1. junija t. I. preneha članstvo onim članom našega udruženja, ki ne spadajo v naš službeni red. Službeni red tvorijo uslužbenci, ki spadajo pod isti zakon. Po novih pravilih ne morejo biti izvoljeni v odbor upokojeni učitelji, uradniki ministr* stva prosvete, prosvetnih oddelkov in šolski nadzorniki. Da bo mogoče izvoliti na banovinskih skupščinah člane glavnega odbora po čl. 18. pravil, je potrebno točno število rednih članov v banovini. Vplačevanje članarine po novih pravilih se prične z začetkom šolskega leta 1931./32. Zaprošena je četrtinska vbžnja na želez* niči in ladjah. Ko dospe dovoljenje, bo to objavljeno v »Narodni prosveti«. Odbori poverjeništev in sreskih društev v banovinskih mestih, kjer dosedaj ni poverjeništev, dobijo vzorec izkaznice, ki ga razmnožijo in raz* pošljejo članstvu, ki se udeleži skupščine, da se okoristi z znižano vožnjo. Na skupščinah se bo vršilo vse delo po starem poslovniku, v kolikor ni z novimi pra* vili izpremenjen in dokler ne bo izdelan nov poslovnik. Ministrstvo prosvete je pod O. N. Br. 37.586 z dne 15. maja 1931. odobrilo šest* dnevni dopust delegatom sreskih učiteljskih društev za udeležbo na skupščinah v Beo* .gradu, Sarajevu in Splitu. Naši prosvetni domovi. m m m f m m & •v- ¿<5>,!.'»■ ** V i»> , , vT >%■# s.-« * wXfTvä! «Sií V*»' Ji i- ''» i k? É p' 4 * MU v V . ' ~ t4 } -T-— i^araa«. % Narodna šola v Sevnici ob Savi. Letos poteka 25 let, odkar je bilo v Sev* niči zgrajeno šolsko poslopje nemškega »Schulvereina«. Marmornata plošča na zidu v veži nam dokazuje to z besedilom: »Erbaut durch den Deutschen Schulverein 1905«. Na nasprotni steni pa z radostjo opazimo državni grb svobodne kraljevine Jugoslavije. Nemška šola v Sevnici je bila ustanovlje* na že L 1884., v glavnem na pobudo nemških, oziroma nemškutarskih krogov. Namen ji je bil seveda ponemčevanje našega naroda. Otroci so bili radi slovenskega govorjenja (»wegen Windischschwetzen«) zasmehovani in kaznovani na najokrutnejše načine. To šolo so pod pritiskom obiskovali tudi otroci slovenskih staršev. — Izprva je bila ta šola enorazredna, pozneje dvoi* in končno triraz-redna. Nastanjena je bila spočetka v stari brodnikovi hiši. Nekdaj je bil namreč tu po* leg brod čez Savo. Pozneje, l. 1906. pa so na prostoru te hiše sezidali novo šolsko poslopje. V pritličju je ena učna soba ter stano- vanje za šol. upravitelja in kabinet za učila. V prvem nadstropju pa dve učni sobi, pisarna šol. vodstva ter učiteljevo stanovanje. Ker zasebne šole nemškega »Schulve-reina« v naši državi nimajo pravice do ob* stanka, je s šol. letom 1917./18. tudi ta šola morala končati s svojim »delovanjem«. Tako je prenehal zavod, ki je vzgojil dokaj rene* gatov in zasejal v Sevnici mnogo sovraštva. Na osnovi naredbe narodne vlade je tukajšnje županstvo l. 1919. zaseglo šolsko po* slopje z vsem inventarjem vred. V velikih in svetlih učnih sobah so sedaj nastanjeni trije razredi 7razredne narodne šole v Sevnici. Mnogo se je izpremenilo v 25 letih. Ju-gosloveni smo postali gospodarji na svoji zemlji. Preko 500 otrok poseča pouk v tren šolskih poslopjih. Tudi v bivšem nemškem poslopju se vzgaja mladina v svobodnem ju* goslovanskem duhu. Ustanovni občni zbor društva „Samopomoč" za otroke učiteljev in učiteljic. V nedeljo 17. maja t. 1. je bil v prostorih pov. UJU v Ljubljani ustanovni občni zbor SOU. Zbralo se je dokaj učiteljev, očetov in ustanovilo društvo, ki bo pomagalo dajati učiteljem*očetom in učiteljicam-materam pod* poro otrokom ob polnoletnosti. Če pa bo doletela tega ali onega nesreča, da mu otrok prej umrje, mu bo priskočilo društvo na po* moč s posmrtnino. Na občnem zboru je bilo določeno, da se sprejemajo člani po §§ 30. in 31. pravil od 3. do izpolnjenega 18. leta. Glej pravila v Učit. Tovarišu št. 37.! Članska pristojbina znaša za vsakega otroka 25 Din. Kdor hkrati vpiše 4 otroke, plača 80 Din, za pet otrok 95 Din itd. Me* sečni članski prispevek znaša 10 Din za otroka. V mesecu januarju vplača vsak še 10 Din za otroka v rezervni fond. Društvo mu plača v 1. poslovnem letu v slučaju smrti 500 Din. Odpravnine v tem poslovnem letu ni. Začetek je sicer skromen, a kakor je po* verjenik A. Skulj rekel: »Vse inštitucije, ki so z malim začele, so dosegle velike uspehe.« Učiteljstvo naj pokaže, da se zaveda pomena nove ustanove ter naj pridno prijavlja svoje otroke društvu. Čim več bo članov, tem večja bodo izplačila in tem manjša vplačila. Naj ne bo nobenega učiteljskega otroka, ki ne bi bil član tega potrebnega društva. Vse predsednike sreskih učiteljskih društev prosi odbor, da pri prvem zborovanju stavijo na dnfvni red tudi: Društvo »Samo* pomoč za otroke učiteljev in učiteljic«. > Vsi učitelji in učiteljice, ki so prijavili svoje otroke v društvo, dobe v kratkem prijavnice v izpolnitev. Doslej je prijavljenih okoli 200 otrok. Cenjene tovarišice in tova* riše prosim, da popetorijo to število. Poka* žimo tudi tu svoj idealizem! Prijave pošljite na naslov: Pavel Lavrič, učitelj v Ljubljani, Dunajska c. 17. Na ta naslov se je obrniti tudi za vsa pojasnila. Lavrič Pavel, t. č. načelnik. UNigfeglski pravnik. Na razna vprašanja v zadevi uradniškega zakona odgovarjamo: —§ Tretji periodični povišek VI. skupine (1450-— Din) pripada po odsluženju 9 let v 1. skupini prejšnje II. kategorije, če ne izide* jo druge odredbe (glej § 52.). —§ Rodbinska doklada za nad 16 let staro hčerko pripada, ako je duševno ali telesno nesposobna za pridobivanje in če vodi očetu vdovcu gospodinjstvo. Seveda tudi če se na* dalje šola. —§ Blagovolite mi sledeče pojasniti v Tovarišu ali pismeno: »Vojaška leta m«d vojno se štejejo v pokojnino, kakor aktivnim častnikom med vojno, t. j. dvojno (čl. 137.).« Nisem rez. častnik, velja tudi za*me? Po mojem mnenju bi lahko prosil za upokojitev čez 5 let, ker imam sedaj 25 efektivnih služ* benih let in bi torej bilo po čl. 137. — 35 služ* benih let, ker imam 4 vojna leta in 1 leto ujetništva. Kolikor je meni znano, se ujetništvo šteje tudi v vojna leta. Prosim navesti v pozitivnem slučaju postopek, kako bi dobil tozadevno vojaško potrdilo. Odgovor: Glede štetja vojnih let določa odst. 4. § 270. urad. zakona. Zaradi vštetja tega časa mora vsak uslužbenec v smislu § 274. predložiti ministrstvu v 4 mesecih do* kaz t. j. uverenje komande pristojnega vojnega okruga o vojaškem in vojnem službova* nju, ki se izda v svrho ureditve službene dobe kolka prosto. Prošnjo na vojni okrug je kolkovati s 5 Din in v njej navesti: priimek, ime, rojstno leto kraj in domovinsko občino ter svrho, za katero se rabi uverenje. —§ »Za mesec april mi je bil o d t e g = njen 2krat davek in prispevek za nabavi j al no zadrugo in prosim, da se mi preveč odtegnjeni znesek povrne.« — Take vloge kar dežujejo na vodstvo organizacije za intervencijo in kakor smo poučeni, tudi na šolska oblastva. Ugotovili smo, da so vse vloge neosnovane, kajti davek in prispevek nab. z. je bil za april le lkrat odtegnjen. Da se prepreči vsestransko nepotrebno delo, bi bilo treba najprej ugotoviti: kateri netto znesek pripada po novem zakonu za april in od tega je odbiti, kar je že kdo prejel netto po starem zakonu in pokaže se diferenca, ki je bila vsakemu nakazana. Če ni ta pravilna, potem še*le je potrebna urgenca za ureditev prejemkov. Zelo koristno bi bilo, če bi imela na šoli vsaka učna oseba svoj plač. seznam, v kate* rega bi si vpisala iz duplikata ob izplačilu mesečne plače vse postavke. Tak plač. seznam traja skoro za 3 leta in stane bore malo truda za spopolnitev. Naroča se v Učit. knjigarni in stane 1'50 Din. —§ Všteta vojna leta za osnovno plačo in pokojnino. Z rešenjem min. prosvete so mi bila všteta vojna leta v osnovno plačo in pokojnino skupaj 3 leta, 10 mes., 29 dni. Ka* kor razvidno iz plač. seznama se mi po novem zakonu ta čas ni nikamor vpošteval. Prosim informacij, ali je kaj upanja, da se mi ta, z ministr. rešenjem všteta in priznana leta štejejo tudi po novem zakonu v dobro in kaj naj storim, da se mi zadeva uredi!« Odgovor: Po novem zakonu se upošteva z ozirom na določbe § 249. in 52. le skupina, v kateri je zatekel zakon uslužbenca in čas, ki ga je kdo prebil v isti skupini. Vojna leta pridejo v upoštev tudi po novem zakonu le pri pokojnini.. —§ Za Vaše pojasnilo glede štetja vojnih let se Vam iskreno zahvaljujem. Vendar pa mi ni jasno to, da so se nam po starem za* konu štela vojna leta v pokojnino in za osnovno plačo, po novem urad. zakonu pa bi se mi štela leta samo v pokojnino, vzlic temu, da ostane tozadevno zakonodajno rešenje z dne 20. julija 1922. še vedno v veljavi. Če se mi je po istem rešenju štelo število vojnih let v plačo, bi se mi tudi sedaj moralo šteti v plačo po novem ur. zakonu z istim še vedno veljavnim rešenjem. Ali ne govori za nas čl. 337. novega ur. zakona. Odgovor: Glede tolmačenja tega člena napravite uradno vlogo, da se razjasni zadeva administrativnim potem. Posojila dale, petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. Statistika učiteljskega izveošoSskega dela. Za izpopolnitev statistik so pokazali od« bor^ sreskih društev in predsedstva veliko razumevanje. Člani se zavedajo pomena in potrebe tega dela ter so se ga oprijeli z veliko vnemo, kar mora vsak tovariš, ki se resno zaveda stanovske borbe, iskreno pozdraviti. Samo z besedami, »ogorčenjem« in »visokim« stališčem ne bomo opravili niče* sar. Vsako sabotiranje v tem pogledu je v škodo celokupnosti. To naj velja onim, ki skušajo izpodkopavati delo statistike. Dobro, da so zelo, zelo osamljeni! Na priložena vprašanja sledeče: 1. Natančnejše pojasnilo glede rubrike: Štev. društev, ki "pridejo v poštev, štev. dela, ki kride v poštev (ali naj se pri posameznih delih zaznamujejo s črtico). 2. Ali naj izpolnijo, ozir. dajo podatke tudi neorganizirani učitelji osn. in mešč. šol? 3. Ali obdrže člani izvode sami in se odpošljejo samo sumarični izvodi, isto, ali naj odpošljem odseku za narodno izobrazbo ves materijal ali samo sumarični seznam? K 1. Vsak član napravi črtico samo pri onem društvu in pri oni vrsti dela, pri kate« rem je soudeležen. Sreski poročevalec sešteje. po koliko članov je pri istem društvu ali pa iste vrste dela soudeleženih na podlagi izkazov poedinih članov. K 2. Zelo razveseljivo je da se tudi ne* člani zanimajo za statistiko. Ker bo pri konč« nem rezultatu omenjeno, od koliko učiteljev je bila statistika izpolnjena, naj izpolnijo obrazce tudi ti. Povabite jih ob tej priliki, da vstopijo in se pridružijo skupni borbi. K 3. Člani naj oddajo izvode skupno s sumarijem. Sp oine — Seja širjega sosveta. Vse tov. predsednike opozarjamo ponovno, da bo seja širjega sosveta dne 31. maja 1931. v risalnici drž. ženskega učiteljišča v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. — Ob izplačilu novih plač so darovali Učiteljskemu Domu v Mariboru: učiteljstvo I. dekliške osnovne šole v Mariboru 50 Din; učiteljstvo v Št. Ilju pod Turjakom 20 Din. Iskrena zahvala! Tovariši, tovarišice, posnemajte jih! — Ob izplačilu prvih prejemkov po no« vem čin. zak. Učiteljski dom v Ljubljani. Logaško okrajno učiteljsko društvo je poslalo za 100 članov po 5 Din = 500 Din kot dar za Učiteljski dom v Ljubljani. Člani ostalih društev, posnemajte! — Jos. Kobal, blagajnik. — Po stanovski zavednosti prednjači učiteljstvo logaškega sreza. K notici v Uči« teljskem Tovarišu z dne 14. V. 1931. dostav« ljamo sledeče pojasnilo: Ob priliki prejem« . kov plač po novem zakonu je razposlal odbor društva na vse šole poziv, da naj vsi darujejo a 5"— Din za »Učiteljski dom« v -Ljubljani. Pozivu so se odzvali vsi in istočasno tudi vsi pristopili v društvo tako, da danes nimamo več v našem srezu neorganiziranih tovarišev in tovarišic. Denar obenem nakazujemo. Discipliniranosti in zavednosti tovarišev(ic) iz« reka odbor tem potom svojo zahvalo. — Odbor. — Zanimiva šolska ura. Naš šolski radio živi vsaj v svoji prvotni podobi. Podobno kot ob začetku v Nemčiji tvori sedanje šolske ure v našem radiu razred pred mikrofonom. Naj si kdo misli o tej obliki kakor hoče, začetek je storjen. Ta teden je bila šolska ura jako zanimiva. Upamo, da so vse šole, ki po« sedujejo radio, to priliko izrabile. Nastopili so namreč v torek dopoldne otroci iz Sloven« ske krajine. Osnovnošolska mladina iz Bogo« jine v Prekmurju je ob priliki svojega izleta v Ljubljano priredila v radiu akademijo, katere spored je zanimiv in poučen. Saj je Slo« venska krajina kot najnovejši, k domači zem« lji priključeni del naše domovine, nam vsem še mnogo premalo znana. Spored je obsegal narodne pesmi, deklamacije, govor, vse v prekmurskem dialektu. — T. R. L. Učiteljska gospodarska poslovalnica. posreduje glede nabave: šolskih potrebščin, zemljevidov in učil, šolskih zvezkov, vrtnega orodja, orodja za ročna dela, kuhinjske posode, pisalnih strojev, štampiljk, knjig vseh vrst, toplomerov, tlakomerov, glasbil, „ Vakuum" fizik, ap., gum. predmetov za telovadbo, Fromovih stavnic, „Kosmos" učil itd., itd., itd. Zveze ima v: Ljubljani, Mariboru, Celju, Pesnici pri Mariboru, Ptuju, Zagrebu, Dunaju (Wien), Stuttgartu in Chemnitzu Nabavi pa lahko tudi vse druge inozemske izdelke, ki se jih pri nas ne dobi. Naročila je treba poslati na naslov: Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru. — V kratkem bo pričela poslovati tudi podružnica v Ljubljani. Zelo koristno bi bilo ako bi poleg šol vsi člani UGP naročali svoje potrebščine potom UGP, ker bi s tem pripomogli, da bomo čimprej pričeli zidati Učiteljske domove. — Tudi v Dravski banovini dobimo sta= len šolski radio. Kraljevska banska uprava je odredila za šole ustanovitev posebnih ur »šolskega radia« in je poverila sekcijo UJU — Ljubljana, da sestavi odbor, ki bo v zvezi z radio-postajo v Ljubljani organiziral »šolski radio« za Dravsko banovino. — Blago za obleke, perilo itd. nabavite po najugodnejših cenah (tudi na obroke) pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15. — Angleški učitelji v naših planinah. — Angleži do sedaj niso ravno v množicah po-sečali naše gore. V bodoče pa se bo menda to izpremenilo. Je med nami več ljudi, ki de« lajo za zbližanje tega velikega naroda z nami in za spoznavanje naših prelepih gora. V zadnjem času je posebno knjiga gospe Copeland o naših Alpah vzbudila med Angleži veliko zanimanje za naše kraje. Posledice se že ka« žejo. Poleg gostejših posetov posameznikov se je letos prijavila skupina trideset učiteljev oz. učiteljskih kandidatov, ki bodo prišli k nam 5. avgusta. Dogovorili so se že s Slov. Plan. dr., da bodo ostali v Kamniški Bistrici štirinajst dni. Od tam bodo delali izlete po Kamniških planinah. Tretji teden bodo pre« bili v Ljubljani, od koder bodo pohiteli na Bled, v Bohinj in tudi v katero izmed naših podzemskih jam. Duša tega lepega obiska je seveda neumorna gospa Copeland, lektorica angleškega jezika na našem vseučilišču. Ker pa bodo obiskovalci hodili po naših Kamni« ških planinah le v manjših skupinah ter delali ture, ki jim bodo primerne — nekateri le lažje, drugi tudi plezalne — zato je potrebno, da bi se prijavilo nekoliko naših planincev, ki morda obvladajo nekoliko angleščine, da bi bili posebno v času od 5. do 17. avgusta na razpolago za vodstvo. Posebno bi bili v to poklicani naši učitelji. Oni, ki bi hoteli sodelovati kot vodniki, naj se blagovolijo pis« meno javiti na naslov: Kunaver Pavel, ravna« telj meščanske šole, Zgornja Šiška 190. Konč« no pripominjam, da se bo posebno tu požrtvovalnost izplačala. Naša domovina je še vse premalo znana med Angleži; samo knjige in časopisi niso zadostna propaganda. Sedaj pa imamo priliko, da razkažemo lepote domovine onim, ki so poklicani, da vzgajajo narod. Z živo besedo bodo vnemali mlada srca tisočev največjega naroda cela deset« letja za kraje in ljudi, za katere se bodo navdušili. Zato: poklicani možje na delo in na pomoč! — P. K. — Preminula je naša tovarišica Josipina Istenič, učiteljica v Doberničah, okraj Novo mesto Tovarišice, počastimo njen spomin in darujmo glasom sklepa zborovanja »Društva učiteljic« vsaka 1 Din za naš dom, mesto cvetke na njen grob. Kot najprimerneje se je izkazalo, da poverjenica pobere ta prispe« vek na društvenem zborovanju in znesek pošlje po poštni položnici, ki se dobi na vsaki pošti. Številka poštne položnice »Društva učiteljic« je 11.654. Tako je storila tovarišica poverjenica v Ljublj. okrajnem društvu, vzhodni del, ter nabrala za cvetke umrlima tovarišicama Hribarjevi in Železnikarjevi Din 208-—. — Komentar k novemu uradniškemu za« konu. Kakor posnemamo po zagrebških urad« niških listih, izide baje že v teku tega me« seca komentar, katerega bo k novemu uradn. zakonu napisal upokojeni predsednik uprav« nega sodišča v Zagrebu, g. Celso Cavalieri. Pisec, znan strokovnjak na polju uradniškega prava, namerava izdati knjigo, ki bo obsegala okroglo 30 tiskovnih pol in bo veljala približno 150 Din, izda jo pa v lastni za; ložbi. Za ta komentar vlada med drž. usluž-benstvom veliko zanimanje, saj je znano, da je isti avtor pred leti izdal zelo temeljito in splošno hvaljeno enako delo o prejšnjem uradniškem zakonu. Interesenti naj se obr= nejo na upravništvo »Narodnih Novin« v Zagrebu, Frankopanska 26, ker knjiga ne bo izšla, če se ne prijavi dovolj subskribentov. — »N. G.« — Gospodinjski tečaji na dr. Krekovi šoli za učiteljice. Ti tečaji so za nas učiteljice, posebno mlajše, jako dragi. Vpisnina sama znaša 200 dinarjev, mesečnina za 25 dni pa 1000 dinarjev. Pri tem morajo imeti no« tranje svoje posteljno perilo. — Zanimanje učiteljic za gospodinjske tečaje je izredno veliko, ker se učiteljice dobro zavedajo po« trebe gospodinjske naobrazbe naroda. Zave« dajo se tudi, da je ravno njih poslanstvo, da to naobrazbo širijo. Zato bi morale inštitu-cije to stremljenje podpirati in iskati krit j* na drugi strani. Koliko nas je učiteljic, ki Gs- šolski upravitelji i Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, d« zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. K br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zein ljepisnem Douku Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka šola imeti vsaj 1 izvod tega učita Slike z Jadrana m Prfmorj& 12 različnih umetniških barvastih s'ik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviis in Kružlinu. Znižana cena Pln 296*— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in »o pripravljene tako. da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da «o te lepe slike * okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 440! 2/2» in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku utltek spe- znsvanja prirodnih lepot našega morja in Primorja! Budite v otroiih nacionalno iavest t dosego ljubezni do jugoslovenskeg^ Jadrana. Oskrbo Sol v Dravski banovini vrši samo: Banovifigka zaloga šolskih knjig in učil v LiubSfani smo že včasih popolnoma brezplačno bile v službi gospodarske naobrazbe naroda; zato pričakujemo, da se bo tudi nam šlo v tej zadevi na roko. Primerjaj tudi izdatke za te« čaje, ki jih priredi Podmladek R. K. v Za« grebu. — Uredništvo »Učiteljskega tovariša« potrebuje »Uradni list« od 29. marca 1930., št. 44., let. I., od 23. aprila 1930., št. 53., let. I.; »Uradni list« letnik XI., štev. 109. od 31. okt. 1929. One, ki navedene številke »Uradnega lista« lahko odstopijo uredništvu, prosimo, da ga pošljejo na uredništvo in javijo ceno, za katero ga odstopajo. — Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru. Letošnji redni občni zbor, deseti v obstoju tega pedagoškega društva, se je vršil v nedeljo 10. maja. Iz preglednega poročila predsednikovega (podrobno poročilo o raz« voju in delovanju PC v prvem desetletju izide v jubilejnem zborniku po počitnicah) je razviden dokaj lep razmah kljub gmotnim težkočam, nerazumevanju in drugim neprili« kam. Najlepši uspeh stremljenja PC je pre« orijentacija velikega dela slovenskega učiteljstva, ki skuša tudi v praksi uveljavljati prin« cipe novodobne vzgoje. Poročila ostalih funk« cijonarjev so omenjala le delo preteklega po« slovnega leta, ki je minilo brez vidnih zunanjih efektov. Delo odbora se je moralo radi razumljivega nerazpoloženja učiteljstva posvetiti le notranjim društvenim zadevam. Za« čelo se je ocenjevanje knjig društvene knjižnice, kar pa še ne uspeva ker se je priglasilo premalo sodelavcev. Knjižnici PC se priključi s pristankom kr. banske uprave tudi knjižni« ca sreskega učit. društva v Mariboru. Blagajniško poročilo izkazuje 20.244 Din dohodkov in 16.001 Din izdatkov. Med dohodki ie naj« večja postavka podpora ministrstva prosvete, ki je tudi lani poslalo 10.000 Din. Članarine ie bilo vplačane 7600 Din; najtočnejše pla« čujeta »Društvo učiteljev mešč. šol« in »Uči« teljsko društvo za Maribor in bližnjo okoli- LISTEK Fedor Mihajjlovič Dostojevski. (Predavanje na sestanku »Pedagoškegakrožka« v Zg. Sv. Kungoti, dne 23. IV. 1931.) Kakor nam je vsem znano, je letos proslavil ves kulturni svet 50 letnico smrti enega najsilnejših duhov 19. stoletja, Fedorja Mihaj-loviča Dostojevskega. — Bodi mi dovoljeno, da spregovorim na današnjem sestanku tudi jaz nekaj skromnih besed v počastitev moža, ki velja za najglobljega poznavalca zločinske in abnormalne duše. O tem izrednem možu se je tekom zadnjih decenij že tolikanj pisalo, da obstoja o njem že pravcata literatura. Ne« katere teh biografij imajo seveda problema« tično vrednost, saj ni vse kleno, kar se je o Dostojevskem napisalo. Fedor M. Dostojevski je bil sin zdravnika. Že zgodaj se je pričel literarno uveljavljati in navduševal se je za tako zvane nove ideje, t. j. za socijalizem, ki je pravkar nasto« pal pot razširitve po svetu in tudi po Rusiji, ki je bila takrat še zelo plemiško avtokratična. Rusija je dušila svobodo besede in kritike ter hudo preganjala vse tiste duhove, ki so ji bili preveč moderni ali so propagirali »nove ideje.« Dostojevski se ni dolgo navduševal za nje zakaj policija ga je kmalu zatvorila in sodišče ga je obsodilo celo na smrt! V zad« njem hipu, že na morišču, je bil od carja po-miloščen. Mladi Dostojevski si je sicer ohra« nil življenje, a moral je v prognanstvo v Sibi« rijo. kjer je živel dolgih deset let med raznimi zločinskimi tipi v katorgi ali Mrtvem do« mu«, ki ga je po prestani kazni tako mojstr« ski opisal. Težko si je predstavljati, kako silno je prvotna obsodba na smrt, nenadna pomilostl tev in življenje v jetnišnici vplivalo na geni-jalncga in ognjevitega mladega literata, ki se ni zavedal prav nobene takšne krivde, ki bi opravičevala to dolgo življenje med pravimi zločinci. Ker ga je »nolens volens« družilo življenje s temi nesrečniki jih je jel inten« zivno študirati ter skušal dognati, kaj se godi na duše dnu teh propalih človeških natur. Njegova opazovanja in dognanja so tako ostroumna in tankosluha, da ga moramo po pravici uvrstiti med največje kriminalne psi« hologe vseh časov. Omenjamo le njegovo mojstrovino »Zlo« čin in kazen«, ki jo mora poznati vsak kriminalist, da, vsak, ki se prišteva k izobražene« mu sloju. Tudi Dostojevski priznava duševne zagonetke, ki jih ni moči razrešiti. V svojih delih, ki jih je postavno število, prikazuje najskritejše notranje nagibe dejanj, podza« vestna snovanja. Podzavest je edini pravi motor vsega našega hotenja in nehanja. Najbolj priljubljen predmet dušeslovnih opazovanj .so mu bili ljudje, ki stoje na meji med duševnim zdravjem in abnormalnostjo, takozv. psiho« pati. Pri tej priliki moramo poudarjati, da de« finicija popolno normalnega človeka ni mogo« ča ker je nemogoče eksaktno ugotoviti število svojstev, ki so značilna za normalno in nenormalno psiho. Skratka: Dostojevski je najraje slikal v svojih delih ljudi — tudi otroke s komplicirano duševnostjo, nenavadne tipe. Vso čuvstveno in miselno logiko teh ljudi, ali otrok, je na nedosegljiv način^ipodobil v serijo velikih romanov »Besi«, »Bratje Kara« mazovi«, »Idijot«, »Mladenič«. Sežimo po teh delih, ne bo nam žal. Učili se bomo človeka metodično opazovati in gledali bomo z docela drugimi očmi nanj! Razgaljal je z prav demo-nično silo duševne boli v vsej globini in širini in zato so ga nekateri biografi proglasili za — sadista, t. j. človeka, ki se naslaja na trplje« nju. Vsekakor so ti pretiravali in napravili Do« stojevskemu krivico s to označbo. Posrečena ,se mi zdi le označba nemškega biografa Gru-semanna »duševni kirurg«. To je bil Dosto« jevski. v istini. Da duševna bol ali trpljenje izzove nehote, spontano v prvem hipu v so« človeku neko notranje zadovoljstvo, celo pri plemenitih naravah, je žal dejstvo, ki se ne da spraviti s sveta. Poglejmo si le vsakdanje izkušnje. —• Kjer se dogodi kakšna nesreča leti vse skupaj in z vidnim zadovoljstvom pasejo ljudje svo« je oči nad nesrečo. Naš mali človek ne bi čital časnikov, ako bi ne prinašali nič krvavega. Tudi v problem samomora, v to socijalno zlo ki zavzema osobito v današnji dobi že pošastni obseg, je posvetil Dostojevski s svojimi čudovitimi notranjimi očmi. Da se le malo o njih razgovorimo. — Najboljši duhovi ugibajo neprestano, kaj jim je neki pravi vzrok. Tudi Masaryk je posvetil temu soc. zlu eno knjigo: »Der Selbstrnord als Massener« scheinung.« Masaryk je prišel do zaključka, da gre razširjenje te epidemije vedno roko v roki z upadom nravnosti, vere. Evidentno je, da v veliki večini slučajev ne gre za socijalno bedo ali za prekomerno fizično trpljenje. Dokaz: svetovna vojna, trpljenje frontnih voja« kov. Število samomorov se ni dvignilo, vsaj ne znatno. Tudi v zaledju ni bilo glede samomorov hujše kakor v dobi miru pred krvavim svetovnim plesom. In sedaj? — Za izvršitev samomora je treba neke posebne duševne ustrojenosti, ustrojenost, ki leži na ravnini med duševnim zdravjem in blaznostjo. Psihi« ater Kretzschmer označuje sklepe samomora za »Kurzschlusshandlungen«. »Živčna razdra« ženost«, »hipna duševna zmedenost« kaj radi označujejo časniki slučaje samomora. Vsekakor samomorilec ni popolnoma normalen v našem smislu v stanju izvršitve. Kaj je nepo« sredni vzrok samomora? Nato se da različno odgovoriti. Vsekakor je nekaj takega, kar se samomorilca čutno silno dojmi. Nam se lahko zde vzroki včasi silno otročji, a v očeh samo« morilca so silno važni. Znano je, da je naj« večji odstotek samomorov v inteligentnih krogih, ki so notranje razklani in so izgubili vero. Dostojevski se je lotil tudi analize nežne erotike, prav posebno je analiziral duševnost takozv. interseksualnega ženskega tipa, t. j. Ženske, ki jim je duševni habitus bolj moški, a so tudi včasi polnokrvne ženske. Skoro v vsakem delu nam predočuje Dostojevski z uprav anatomsko jasnostjo bolne in sila komplicirane ženske duše. In Dostojevski človek? V svojem zasebnem življenju je užival le bore malo sreče. Prvi zakon mu je bil zelo nesre« čen. Nahajal se je v večnih denarnih stiskah in tako je razumljivo, da je silno hitro pisal. Boljše življenjske prilike bi dale njegovim delom večjo stilistično ali oblikovno popolnost. Dostojevski je bil epileptik. Božjastni napadi so ga večkrat silno živčno izčrpali. — Kakšno je bilo mnenje sodobnikov o njem? Da omenjamo le sodbo Fr. Nietzscheja, avtor« ja »Übermensch« in silnega zaničevalca ljudi. Dostojevski je edini psiholog, od katerega sem se nekaj naučil. Moje osebno srečanje ž njim spada med najlepše dogodke mojega življenja « (Grusemann: Dostojevski. Leipzig 1920.) Dostojevski ni bil le genijalen pisatelj, bil je tudi do gotove mere prorok svoje domovi« ne. V proroških vidih je slikal bodočnost Ru= sije, (glej posebno »Besi« in »Bratje Karama« zovi«) slutil je usodo svojega velikega naro« da. Videl je že v naprej krvavo revolucijo, ki bo pretresla v tečajih veliko slovansko zemljo. Z leti je postal Dostojevski zelo ve« ren Označujejo ga za verskega mistika. Nato merijo tudi lastne besede (citirane po istem biografu Grusemannu) in čustva: Nič ni po« polnejšega, bolj harmoničnega, bolj moškega kakor je Odrešenik. Tudi biti ne more. Reci« mo. da bi spoznal, da v Kristusu ni resnica in je Kristus izven nje, jaz bi ne šel za resnico, ampak za Kristusom!« — Dostojevski je bil blaga natura, poln silnega usmiljenja do vseh stvorov stvarstva, osobito do človeka, katerega je poznal, kakor malokdo. * F. M. Dostojevski je že dal materi zemlji, kar je njenega: njegovo telo je že strohnelo, a njegov genij še venomer oplaja neštete pi= sateljske generacije širom sveta in bo žarel tako dolgo, dokler bo živel človeški rod. Njegova slava raste od leta do leta in reči more« mo tudi o njem, kar je rekel ivan Prijatelj o našem Ivanu Cankarju, da je šele po smrti postal živ in začel živeti v svoji domovini — in izven nje — tisto večno življenje, ki je njemu in nji v nevenljivo čast in slavo. co«, ki sta včlanjeni korporativno. Glavni izdatki so bili zopet za knjige in sicer 11.422 dinarjev. Knjižnica ima sedaj 1059 knjig. Iz» posodilo se je lani 625 knjig. To je zelo majhno število, krivo pa je temu v prvi vrsti netočno vračanje, tako da mnogi ne morejo dobiti zaželjenih knjig vzlic večkratnim za» htcvam. Izposojevalni rok se bo radi tega skrajšal na 2 oz. 1 mesec. — Glede smerni« za bodoče delo so se poudarjale zlasti zelje, da se zopet prirejajo predavanja in disku-sijski sestanki, ekskurzije na inozemske moderne šole, da pošilja PC predavatelje na učiteljska zborovanja in tako pospešuje tes» nejše stike s tovariši na podeželskih šolah, da naj izdaja četrtletno »Vestnik Ped. centrale«, v prvi vrsti pa naj pospešuje ustanav» ljanje poskusnih razredov in šol. — Pri volitvah je bil v celoti izvoljen zopet prejšnji odbor, in sicer tovariši(»ice) A. Osterc (pred» sed), M. Senkovič (podpredsed.), V. Rode (blagajnik). F. Martine (knjižničar), F. Haber» man (tajnik), I. Tomažič, O. Juvančič, H. Bračič, J. Mlinaric, A. Alt in E. Vrane. — Žužemberško učit. društvo naznanja, da je kruta smrt utrgala dne 13. maja t. 1. iz sredine dela in v najlepših letih nenadoma in nepričakovano učiteljico v Dobrniču, tov. Josipino Istenič. Pokopana je bila 15. maja v Ljubljani. Užaloščenim staršem naše iskre» no sožalje! — Jezikovno rešeto. Dr. Kolarič: Jezikovno rešeto je izšla kot ponatisk iz »Slovenske» ga tiska«. Cena knjižice je 14 Din ter se na» roča v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Pravilniki kzakonu o narodni šoiah, ki zadevajo vse zakonite zdravstvene predpise in predpise o maloletnikih izidejo v kratkem v založbi UČITELJSKE TISKARNE. Izdaja bo opremljena z obširnim kazalom. — Šolski izleti na Boč. Da bo mogla nu» diti planinska restavracija na Boču ob letoš» njem navalu izletnikov tudi dovolj brezalko» holnih pijač, toplih in mrzlih jedil (za izlet» nike 10% popusta), naj prispejo prijave z navedbo števila udeležencev ter izletnega dne» va 3 dni poprej na šolo v Kostrivnico, pošta Podplat. Pri pohodu na goro in v Rogaško Slatino lahko izletniki uporabljajo zemlje» pisne razglednice »Vodnik k stolpu na Boču«, ki jih dobe po trgovinah v Poljčanah, Rog. Slatini, Kostrivnici, Podplatu pa tudi na Boču. Po novem voznem redu se lahko po» služujejo izletniki sledečih vstopov na vlak: Ljubljana 5.20, 7.27; Celje 3.56, 7.36, 9.44 (z eventualnim prestopom v Grobelnem ob 8.13, 10.52 za Kostrivnico-Podplat ali Rogaško Sla» tino); Maribor 5.30, 9.10; Ormož 4.15, 7.10; Konjice 4.32, 8.40; Zabok»Krap.Toplice 6.12. - — Ob povratku proti Celju, Ljubljani: Polj» čane 14.28, 18.24 (eventuelno Rog. Slatina 13.54, 17.32 ali Kostrivnica=Podplat 14.11, 17.55 — prvi vlak tudi za Maribor, Ormož, Konji» ce). Proti Mariboru, Ormožu: Poljčane 16.59. Proti Konjicam: Poljčane 18.35. Vstop za Zabok»Krap. Toplice: Kostrivnica-Podplat 17.25, ali Rog. Slatina 17.38. — Knjiga o zadružništvu. V letošnji iz» daji Kmetijske Matice je knjiga o zadruž» ništvu, ki je vsakemu učitelju naravnost neobhodno potrebna, kakor tudi knjiga o davkih, tem najperečem vprašanju našega kmet-skega ljudstva, kateremu naj bi bil baš uči» telj najbližji svetovalec. Iz tega razloga bi bilo potrebno, da učitelji naroče publikacije Kmetijske Matice. Naša gospodarska organizacija. —g Za »Dom učiteljic« je darovala 100 dinarjev gospa Slavi dr. Gajeva v spomin svoje sestrične, tovarišice Pavle Hribarjeve, učiteljice v Dolnji Lendavi. Toplo pozdravljamo in se srčno zahvaljujemo plemeniti gospe, ki ni iz naših stanovskih vrst in se je kljub temu spomnila naše koristne akche za zgradbo »Doma učiteljic«. — Ob priliki povišanja prejemkov so pa darovale 50 Din kot kamen za »Dom učiteljic« tovarišice: An» gelika in Pavla Jakličeva, Zofka Jereletova, Joža Pajkova in Ljubica Uršičeva, vse iz Sv. Križa. 50 Din je darovala naša zavedna to» varišica Erna Schottova, učiteljica v Šiški, mesto venca umrli tovarišici Pavli Hribarjevi, učiteljici v Dolnji Lendavi. Tovarišice, po» snemajmo jo! Stanovska organfzadia UJU društev s Vaušia: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto, dne 6. junija 1931. v Kočevju ob 11. uri z običajnim dnevnim redom. Poleg pedagoškega pre» davanja je še volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto 6. junija 1931. s pričetkom ob K10. uri na Vranskem. Poleg običajnosti na dnevnem redu: Statistika referenta o izven-šolskem delu učiteljstva. — Volitev delega» tov za obe skupščini. — Predavanje tov. Er» nesta Vranca o sodobnem stanju šolske re» forme in pa o poteku pedagoškega tečaja v Ljubljani. — SKUPNO ZBOROVANJE UČITELJ» SKIH DRUŠTEV ZA MARIBORSKI IN LENARŠKI ŠOLSKI OKRAJ se vrši v soboto dne 6. junija ob 10. uri predpoldne pri Šmar-jeti ob Pesnici in sicer pri g. županu A. Si» kerju. Uvodoma zboruje V? do 1 uro vsako društvo zase, da reši svoje interne zadeve. Društvo za marib. šolski okraj bo razen obravnave dopisov volilo delegate in stavilo pred» loge za pokrajinsko in drž. skupščino. Fri skupnem zborovanju bo predaval tov. Hren o temi »Zadružništvo in naše prosv. delovanje«. Tov. pevci»pevke naj preštudirajo iz II. Mohorjeve pesmarice čim več pesmi, najmanj pa za moški zbor štev. 3., 5., 6., 9., 24., 28 in 29. za mešani zbor pa štev. 32., 33., 36., 47!, 48., 50., 53., 57., 63., 69., 70., 73. in 79. Tovariši naj tudi pregledajo dobro in prmeso s seboj pesmarico Glasbene Matice. Iz Mari» bora — glavnega kolodvora bo ta dan ob 9 uri odvozil en. po potrebi dva avtobusa. Mariborski člani (»ce) naj podpisanemu naj» pozneje do 1. junija dopošljejo svoje udele-žitvene prijave s točnima navedbama: se udeležim z avtobusom ali brez njega. Če bo pri» puščal čas naredimo po zborovanju izlet k 10 minut oddaljenemu gradu Hrastovcu. — Končno pripomnim, da te dni prejmete statist. pole o izvenšol. delu, katere po krajev» nih referentih vrnite najkasneje do 31. t. m. tov. Francu Čičeku v Slivnici. — Številnih prijav za naše izletno zborovanje pričakuje in vse tovariško pozdravlja — Mirko Vauda, t. č. predsednik. = ORMOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v sredo dne 3. junija 1931. pri Veliki Nedelji; začetek ob 9. uri. = PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 6. junija v Ptuju v Mladiki ob 9. uri. Dnevni red: 1. Kratko predsedni» kovo poročilo. 2. Direktive delegatom za skupščine. 3. Predavanje tov. Smodiča o bogu Mitru. 4. Slučajnosti. Neoficijelni del. 1. Kino-predstava. 2. Poset ptujskega muzeja. 3. Izlet v Švicarijo. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Poročila: + LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo dne 7. marca 1931. ob 8. uri svoje redno zborovanje v osnovni šoli na Rakeku. Statistika: vpisanih 100, navzočih 33, t. j. 33%. * Kljub skrajno neugodnemu vremenu, sneženi brozgi in razcepljenosti okraja se je zbralo 33 vrlih tovarišev(ic), ki so prihiteli na zborovanje, da slišijo poročila svojih zastop» nikov in ponesejo s seboj novega navdušenja za težko delo v šoli in med narodom. Tov. predsednik je uvodoma poročal o važnosti današnjega učiteljskega zborovanja, kjer bomo morali izreči svojo sodbo in na» svete, kakor v stanovskem in organizatorič» nem oziru, tako tudi v našem izvenšolskem delu. Priporočal je pazljivo zasledovanje po» ročil in marljive toda stvarne debate. Po teh uvodnih besedah fn pozdravu na udeležence je prešel k dnevnemu redu: Tov. predsednik Val'. Doljak je poročal o seji širjega sosveta v Ljubljani. Po znanih težkih očitkih nedelavnosti in lenobe, ki so padli na rovaš našega stanu na prvem zase» danju banskega sveta v Ljubljani, je vstalo vse učiteljstvo kakor en mož, da odbije kri» vična in pavšalna sumničenja poedinih članov banskega sveta. Ugotovil je, da vlada med njimi skoraj ista strankarska mentaliteta, kakor pred 6. januarjem, in bo treba učitelj» stvu še mnogo, mnogo dela, preden doseže zase in za stan pripadajočih mu pravic. Član» stvo je seznanil o debati, ki se je vršila pri sestavi »Spomenice«. Dalje je poročal o taj» niškem in blagajniškem poročilu UJU in v obče o trenutnem stanju naše organizacije. Tov. tajnik je prečital novodošle dopise. Odbor priporoča članstvu, da pristopa k »Sa» mopomoči za učiteljske otroke«. Poravnati moramo tudi a 5 ¡Din prispevek za Dački dom v Beogradu. Ker ni bil v proračunu ta prispevek predviden, naj ga članstvo viplača z mesečno članarino v aprilu. Pri debati gle» de izhajanja »Učit. Tov.« in »Prosvete« so navzoči izrekli mnenje, da težko pogrešajo »Učit. Tov.«, uvidijo pa, da je tudi »Prosve» ti« težko omejiti prostor. Poverjeništvo se pooblašča, da po uvidevnosti, ker ima večji upogled v zadevo, samo o stvari odloča. Naše društvo je korporativno pristopilo k UGP in izpolnilo vse obveznosti. Tovariši in tovari» šice, ki so nanovo iprišli v okraj, naj potom društva svoj pristop k UGPi urede. O izvenšolskem delu učiteljstva v okraju je poročal tov. Hladnik. Iz njega razvidimo, da izjave a la Steblovnik '& Comp. za naš okraj ne drže. Tov. Avrelija Hrastnikova je podala sta» nje naše »Okrajne učiteljske knjižnice«. Ker nimamo sedaj več uradnih konferenc, smo uporabili to priliko, da smo izpopolnili od» bor, ki naj upravlja knjižnico. Sledilo je predavanje g. ravnatelja slo» venskih zadrug Frana Trčka »O zadružni» štvu«. S svojim globoko in premišljeno zasno» vanim predavanjem o zgodovini, o pomenu zadružništva, o sedanjem stanju' in važnosti zadružništva za male ljudi je prepričal vse navzoče in jim dal nove pobude za gospodar» sko delo med ljudstvom. (Burno odobravanje ob koncu je bilo dokaz naše hvaležnosti. To» variš predsednik se mu najtopleje zahvali in ga prosi, naj tudi v bodoče ne odreče društvu svoje naklonjenosti, kadar ga bo prosilo. Članstvo je vse sklepe in poročila so» glasno odobrilo. Doljak, predsednik. Hrastnik Rado, tajnik. + SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. febru» arja v Slovenski Bistrici, V okraju je 62 uči» teljstva, včlanjeni so vsi, na ¡zborovanju je bilo navzočih vkljub slabemu vremenu 51, t. j. 83%. Odsotnost je 7 tovarišev opravičilo. Zborovalce je pozdravil predsednik Mi» l'oš Tajnik, osobito še tov. Josipa Stoparja, koji je prišel iz Prekmurja v tukajšnji okraj. Nato poda obširno poročilo o stanovskih za» devah učiteljstva. Obrazložil je sklepe zad» nje seje širjega sosveta UJU v Ljubljani, ki so se nanašali največ na kritiko nekaterih banskih svetnikov pri prvem zasedanju na» šega banskega sveta. Prečita članom sporne» nico, koja je bila na tej /seji sestavljena in sprejeta. Navzoči so soglasno odobrili pošto» panje vodstva organizacije in se pridružili stališču, ki ga izraža spomenica ;v tem oziru. Predsednik priporoča, da bi tudi slovenjebi» striško učiteljstvo sestavilo nekako statistiko izvenšolskega dela posameznih članov za ves šolski okraj, kar bi naj učiteljstvo v bo» doče obvarovalo pred takimi neumestnimi in krivičnimi napadi. Predsednik poroča o razvoju mladinske literature, ki lepo napre» duje. Prav toplo pa priporoča vsem članom, da se naj poslužujejo naše UGP, ter jih opo» zarja na velike prednosti in naše koristi, ako se iste .-poslužujemo. Vse tukajšnje članstvo se korporativno učlani pri »Učiteljskem domu« v Mariboru«. Nato je znani veščak, strokovni učitelj Lovrenčič izčrpno predaval o sodobni šolski telovadbi, ki naj bi se docela izogibala oko» stenelih, zmehaniziranih metod, katere nika» kor ne prijajo otroški psihi in telesni konsti» tuciji. Poudarjal je nove smernice v tej peda» goški panogi, ki se naslanjajo skoro povsem na deduktivne metode raznih otroških iger. Zborovalci so se po predavanju podali v te» lovadnico, kjer je predavatelj z učenci prak» tično demonstriral svoja zanimiva izvajanja. Prihodnje zborovanje meseca aprila. M. Tajnik, preds. A. Logarjeva, tajnica. + RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. maja 1931. ob 10. uri dop. na Jesenicah. Navzočih je bilo 96 članov. I. Predsednik otvori zborovanje, pozdra» vi navzoče ter poda svoje poročilo, med ka» terim omeni tudi novi uradniški zakon. Dalje prečita tudi dopis o bolniškem zavarovanju s pripombo da je še čas za priglasitev. II. Vsled odsotnosti predavatelja od» pade predavanje o temi: »Šolski vrt z ozi-rom na delovno šolo«. III. Tov. predsednik poda statistiko o izvenšolskem delovanju učiteljstva v srezu, v kolikor so mu dani podatki. Nato se je vnela precej živahna debata o potrebi take stati» stike. IV. Z ozirom na dopis poverjeništva, št. 788, glede izdajanja »Prosvete« se sprejme odklonilni predlog tov. Baeblerja, ki se glasi: »Učiteljski Tovariš« je danes za nas aktual-nejši in če hoče imeti učiteljstvo izobraženo v izvenšolskem delovanju, naj subvencionira »Prosveto«. V. Za delegate za glavno skupščino so bili izvoljeni tov. Baebler in Hafner Kristina, kot namestnik pa Blažič Drago. VI. Nato so se sprejeli sledeči predlogi: Predlog tov. Serajnika: Občine naj zi» dajo stanovanja, a stanarina, ki se odteguje, naj ostane učiteljstvu kot minimalna nagrada za izvenšolsko delovanje, ki je zvezano z velikimi stroški. Predlog tov. Hafnerjeve: Radovljiški srez je eno samo letovišče in je radi tega najdražji v državi, zato naj se ga uvrsti v I. drag. razred. Dodatni predlog tov. Gradnika: Vsi leto» viški, zdraviliški in industrijski kraji s širšo okolico v Dravski banovini naj se uvrste v I. drag. razred. ' Predlog tov. Pibrovca: Ker odtrguje država stanarino v naprej, naj z ozirom na to odredi ban. uprava, da bodo tudi občine v naprej plačevale stanarino. Predlog tov. Gradnika: Učiteljicam, po» ročenimi s tovariši, ki imajo naturalno ¿ta» novanje, naj se ne odteguje stanarina, ker ne prejemajo stanarine od občin, a naturalno stanovanje je samo pravica upravitelja. Predlog tov. Mešičkove: Poročenim uči» telj icam naj se ne odteguje od polovične dra» ginjske doklade cela stanarina. Predlog tov. Hafnerjeve: Ker je pavšalno določevanje drag. razredov neprimerno, zato naj se za vsak kraj posebej določi drag. razred. Predlog tov. Schiffrerja: Ukine naj se plačevanje stanarine po občinah: isto naj izplačujejo banovine na račun občin. Poverjeništvo »Slov. Šol. Matice« prevzame tov. Pibrovec na Jesenicah. VII. Prihodnje zborovanje se vrši 8. jun. v Kranjski gori. — Egidij Schiffrer, t. č. predsednik. Skender Oton, t. č. tajnik. + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje redno zborovanje dne 2, maja v Mozirju. Predsednik otvori zborovanje z običaj» nim pozdravom. Posebno pozdravi nanovo pristopivši tovarišici čepičevo in Lepšina. V imenu članstva izreče iskreno sožalje tov. Pušenjaku in tov. Božičevi ob bridki izgubi brata oziroma očeta. 1. Prečita in odobri se zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Tovarišica Rainer Lucija poda kratko poročilo o pedagoškem tečaju v Ljubljani. Navzoči se ji iskreno zahvalijo za njen trud in delo. 3. Referat o izvenšolskem delovanju učiteljstva gornjegrajskega okraja poda tov. Rainer. Iz poročila je razvidno, da dela uči» teljstvo mnogo več, kakor to zahtevajo za» koni. Zato upravičeno pričakuje več razume» Slike z Jadrana in Primoria 12 slik Dalmacije in Pri-morja v barvotisku po originalih prof. Crnčiča, Kovačeviča in Krušlina. (Z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 38 637/25 in O. N. br.24.398/30 odobrena kot pomožna učila pri zemljepisnem pouku.) Znižana cena za vso zbirko 296— Din. Okrasite s temi slikami šolske prostore! Zbujajte z njimi zanimanje in navdušenje do našega morja! — Velikost vsake slike 45 X 50 cm. Oprema odgovarja potrebi. Naročila sprejema in izvršuje takoj Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani. vanja od gotovih ljudi. Kritizirati je lahko, a delati težje! 4. Referat tov. šol. nadzornika, kakor tudi referat gospoda prosv. inšpektorja dr. Kotnika, radi njihove odsotnosti odpade. Zato referira tov. predsednik Kotnik o socijalnem vprašanju. Poda kratek uvod v socijalno vprašanje in preide nato k temi: Socijalno vprašanje pred Kristusom. Učiteljstvo je z zanimanjem sledilo referatu in se zanj iskre» no zahvali. 5. a) Tov. predsednik opozori članstvo, da smo moralno obvezani plačati Din 5'— za Dijaški dom v Beogradu. Navzoči so se takoj odzvali in odšteli blagajničarki ome» njeni znesek. b) Za okrajno učiteljsko knjižnico se nabavi več novih knjig. Do prihodnjega zborovanja naj se zbero naslovi knjig, ki naj se naroče za denar, ki nam je na razpolago. c) Predsednik priporoča posebno mlajšim tovarišem in tovarišicam pristop k »Uči= teljski samopomoči«. č) Tov. Rozman predlaga, da se naprosi tov. nadzornika, da izdela in pošlje na upra-viteljstva seznam periodičnih poročil. d) Glede izhajanja Učit. Tov. in Prosve» te se sklene, da se ta zadeva preloži do prihodnjega zborovanja. e) Razdelijo se tiskovine za statistiko o izvenšolskem delovanju. Referent za srez Gornji grad tov. Tratnik. Prihodnje zborovanje bo 13. junija na Ljubnem. Z. Kotnik t. č. predsednik, Baloh Anica, t. č. tajnica. + ZBOROVANJE SRESKEGA UČI» TELJSKEGA DRUŠTVA UJU — LJUB» LJANA OKOLICA, vzhodni del, dne 2. ma» ja 1931. ob lA 10. uri v osnovni šoli v Mostah. Od 113 čl. prisotnih 71; to je 63 %. Dnevni red: 1. Poročilo tov. predsednika. 2. Referat tovarišice A. Tomšičeve: O delovni šoli. 3. M. Zor; Tehnična priprava za letovanje v šotoru. 4. Slučajnosti. Ad I. Po otvoritvi zborovanja čita pred» sednik tov. Kosin dopis poverjeništva UJU glede sestave statistike izvenšolskega dela učiteljstva. Po precej živahni debati se končno izglasuje zavrnitev statistike, ker bi zajela naše delo itak le kvantitativno. — Učiteljstvu, ki izvršuje svoje delo, se zdi poniževalno, da mora izdelati take formular» je zato prosimo našo uradno oblast, da nas ona brani na merodajnem mestu. 2. V zadevi bolniškega zavarovanja dr» žavnih uslužbencev je govoril iz prijaznosti računski svetnik g. Markič. Priporočal nam je pristop k bolniškemu skladu drž. uslužbencev, ki ga je ustanovilo »Podporno društvo finančnih in drugih uradnikov državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani«. Podal je nekak izvleček iz pravilnika društva za bolniško zavarovanje in slednjič razdelil tudi potrebne tiskovine za pristop k društvu, za kar se mu je predsednik prisrčno zahvalil. Ad II. Sledilo je predavanje tovarišice A. Tomšičeve: O delovni šoli. — iz referata povzamemo sledeče: Nova šola — ves pouk in vse učenje v pravem bistvu — je in bodi življenje. — Vse učenje bodi kulturni prikaz, ki je dostopen umstveni in miselni spoznavi kot dana go» tovost. Tvarina naj bo zajeta kot celota, iz katere črpa učenec vse možne kulturne pridobitve. Učitelj» se mora v tvarino vsestransko in temeljito poglobiti, da jo bo mogel tudi iz rabiti. Delovna šola zahteva od učitelja mnogo in temeljitega znanja; zato je treba resne volje in predvsem samodelavnosti učitelja samega. H koncu nam je tovarišica priporočala delovne zajednice. Po referatu, ki je bil kratek, jedrnat, a je v bistvu vseboval vse, se je razvila deba» ta, ker so bili mnogi mnenja, da se tako poučevanje ne da tako hitro priučiti, ker v to nas vpelje življenje; tudi je to čisto individualno. Ad III. Tovariš Zor nam je kot načelnik skavtov v svojem nadvse zanimivem preda» vanju: »O tehnični pripravi za letovanje v šotoru« orisal in podal1 podrobno vse potreb» no za bivanje v šotoru na prostem. Oba predavatelja, tov. Tomšičeva in tov. Zor, sta žela zadovoljno pritrjevanje. Ad IV. 1. Pri slučajnostih se oglasi tovariš Flajs in prosi, da bi poverjeništvo UJU ukrenilo vse potrebno glede vštetja vojnih let v službeno dobo, ker se čuti on v tem oziru prikrajšanega. 2. Tovarišica Likarjeva pa prosi za in= formacijo, zakaj ravno njej odtegujejo me« sečno polovico draginjskih doklad, medtem ko so druge poročene učiteljice v istem po* ložaju deležne celih draginjskih doklad. 3. Prihodnje zborovanje se vrši 17. junija t. 1. 4. Končno opominja predsednik člane dolžnike k vestnemu plačevanju — in zaključi zborovanje. M. Kosin, t. č. predsednik. A. Celnar, t. č. tajnica. -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SOD* NI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo dno 2. maja 1931. v Šmihelu pri Žužemberku ob najlepšem vremenu in številni udeležbi (87 %) ter najboljšem razpoloženju. Predsednik tov. Mervar je otvoril zborovanje ter podal situacijsko poročilo. — Pri zadnji prevedbi na nove prejemke so se na: pravile nekatere napake tako glede dvakratne odmere davkov in stanarine za mesec april ter glede odbitka stanarine učit. pri* pravnikom. Sklene se poslati tozadevne vloge na pristojna oblastva ter vlogo na poverje* ništvo UJU Ljubljana da tozadevno posre« duje in da še podrobne informacije oblast-vom, ki bodo stvar potem uredila. Učitelj-stvo se je razgovarjalo tudi o izvenšolskem delovanju učiteljstva ter o statistiki, ki jo bo sestavilo v informacijo. Nato se je sestavljal elaborat za kultur« no sliko žužemberške doline in Suhe Krajine. Najprej se je prečital tozadeven referat o Žužemberku in njega okolici. Na prih. zbo* rovanju pridejo na vrsto poročila drugih šol, ker je tvarina zelo obširna. Referat o šolskem vrtu kot učnem pri» pomočku je zaradi prekratkega časa odpadel. Pride na vrsto ob kaki drugi priliki. Prih. zborovanje se bo vršilo v Dober-niču meseca junija. Fr. Mervar, t. č. predsednik. Rafaela Hrovatova, t. č. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE= TOLENARTSKI OKRAJ je zborovalo dne 25. aprila 1931. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Navzočih je bilo od 54 vpisanih članov 32 t. j. 59 %. I. Uvodoma je pozdravil predsednik Go» le i 1 ian vse navzoče, imenoma gosta g. prof. d-: Z;Ječa ter novovstopivšo članico Jadvigo uauoičcvq od Sv. Jurija v Slov. gor., želeč ! na novem službenem mestu zadovoljnost in obilo uspehov. Omenil je najvažnejši dogodek od zath njega zborovanja, to je podpis težko zaželje-njga novega urad. zakona, ki je stopil 1. aprila t. 1 v veljavo. Kolikor se je dalo za uči* teljstvo napraviti, se je napravilo. Je pač splošna gospodarska kriza, ki kakor mora tlači skoraj vse stanove celega sveta. V splošnem je lahko učiteljstvo zadovoljno z doseženimi uspehi. Lahko rečemo, da je naša organizacija storila svojo dolžnost. Če pa ni vse,;a dosegla, kar smo želeli, temu ni kriva ona ampak težke razmere, v katerih živimo. Tudi v bodoče še čaka organizacijo precej dela zlasti da dela na to, da se določi s posebnim zakonom, kateri izide, čim višji od* stotek učiteljskih mest v V. skupini. Vsi smo si edini v želji, da bi novi urad. zakon zadovoljil uradništvo, da bi mu bilo omogočeno z veseljem delati na obnovi ujedinje* ne Jugoslavije v smislu manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. jan. 1929. II. Po tem uvodu je prešel k čitanju do* pisov. Glede statistike o izvenšolskem delu uči» teljstva je prosil tov. predsednik navzoče, naj takoj izpolnijo statistične tabele, čim jih prejmejo. Dosedaj jih še društvo kljub dva- kratnemu naročilu od poverjeništva ni pre= jelo. Obširneje se je bavilo z dopisom pover* jeništva UJU glede Učiteljske gospodarske poslovalnice. V tej zadevi se je storil sledeči sklep: 1. UGP naj posluje naprej ter naj se na nje likvidacijo ne misli. 2. Članstvo našega društva se bo pozvalo k pristopu ter podpisu pristopnic. Od UGP sc bo pa zahteval seznam članov našega društva, ki so že pristopnice podpisali in deleže plačali. 3. Ugotovilo se je, da so vse šole tukajšnjega okraja naročevale potom UGP, razen šol Sv. Jurij v SI. g. in Sv. Barbara, katerih upravitelji niso bili navzoči na zborovanju. Njiju se bo pozvalo, da tudi naročujeta po= tom UGP, ako tega še dosedaj ne delata. Na dopis Učit. društva za marib. okraj se je soglasno sklenilo, da zborujemo dne 6. junija t. 1. skupno z mariborskim učit. dru* štvom v Močni pri Schickerju. III. Zapisnik prejšnjega zborovanja se je vzel odobruje na znanje. IV. Tov. blagajnik je poročal, da skoraj vse članstvo izpolnjuje svoje obveznosti napram društvu ter prosi, da vsi poravnajo le* tošnjo članarino še pred koncem šol. leta. V. O izvenšolskem delu učiteljstva je poročal ref. tov. Štuhec ter povdarjal, da se to delo v okraju prav povoljno vrši. Ustanav» ljajo se Sokolske čete, kmet. in gospodinj, nadaljevalni tečaji. Prosil je, da se mu po« ročila pravočasno dostavljajo ter bo koncem šol. leta sestavil ponovno statistiko o izven* šolskem delu, kajti ta čas je za sestavo in objavo takih statistik najbolj primeren. VI. .Tov^ predsednik je kot predsednik knjižničarskega odbora na kratko poročal o sres. učit. knjižnici. Sporočil je, da je sprejel 700 Din kot banov, subvencijo ter navedel nove knjige, ki so se v zadnjem času naba* vile. VII. Sledilo je nadaljevanje predavanja g. prof. dr. Fr. Žgeča o seksualni vzgoji. V poldrugournem predavanju, kateremu so sle* dili vsi navzoči z napeto pozornostjo, je pre* davatelj orisal nevarnosti, katere grozijo mladostniku v pubertetni dobi, ako ni bila spolna vzgoja pravilna. — Po temeljitem in zanimivem predavanju je sledila debata, katere so se udeležili tov. Rogl, Štuhec in Grogl in v kateri je dajal g. predavatelj potrebna pojasnila, zlasti glede neumestne kritike dr. Zgečeve brošure »Ali spolna vzgoja res ni potrebna« v zadnji številki Popotnika. Predsednik se je g. predavatelju za njegov trud presrčno zahvalil ter z ozirom na to, da se nihče več ni javil k besedi, zboro* vanje zaključil s pozivom, naj se vse učiteljstvo udeleži skupnega zborovanja pri Schi= ckerju, kjer hočemo prebiti nekaj veselih uric s tovariši sosednjega učiteljskega društva. Fr. Golež, t. č. predsednik. Josip Golob, t. č. tajnik. MŽlMOGUili Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' — FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Za časa majniških izletov nudim šolski mladini kosilo obstoječe iz juhe, govedine in dveh prikuh za 6 Din. — Restavracija »Soča«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3. Za časa velesejma na veseličnem pro» štoru paviljon »Bon«. Hotel ZAKA na Bledu pod kolodvorom Bled-Jezero s 35 sobami nudi šolskim izletnikom celodnevno prehrano s prenočiščem od Din 30'— do 35'—. Kosilo Din 8"— do 15'—. Večerja Din 6'— do 12'—. Izletniki v grupah imajo znaten popust. Kompletni pension v predseziji Din 50'— do 55'—. Cenjenemu učiteljstvu! Gostilna „BAVARSKI DVOR" na Dunajski cesti pri glavnem kolodvoru opozarja gg. učitelje z dežele, ki prirejajo izlete z deco v Ljubljano, da vsem rade volje nudi najboljšo in najcenejšo postrežbo. — Deci bo vedno na razpolago vrt. Kosila po prejšnjem obvestilu solidna in poceni. Zavedam se, da je potrebno dati deci na izletu tečne in dobre hrane, zato jamčim, da bo vsakdo zadovoljen. Deci vedno postrežemo z dobrim in pristnim domačim malinovcem. — Ob teh prilikah sem pripravljen dati izletnikom 20 °/o cenejšo preskrbo. Se priporoča M. Petrič. Specialno olje zoper prah za higienično čiščenje učilnic, laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju MEDIC- ZAiMKi JI LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu. Po znižani [eni! Dvokolesa, motorji, vsakovrstni otroški vozički, nadomestni deli in pneumatika. Prodaja tudi na obroke! „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka cesta št. 4. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje, poni-klj an je dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Ceniki franko. Avto-družba „Triglav" si je nabavila nov avto znamke ,Saurer', ki ima prostora za 30 odraslih oseb. Meseca maja in junija vozi šolske otroke od postaje Bistrica-Boh. jezero do „Zlatoroga" in nazaj po 15 Din. Vožnje v skupinah naj se po možnosti javijo vsaj 3 dni prej na naslov poslovodje: Franc Arhf Boh. Bistrica št. 74 P R O D U Zahtevajte pri svojem trgovcu NATURAL KIS 12o/o ali VINAL KIS 9