DOI 10.57589/srl.v70i4.4084
UDK 81'367.625=163.6=161.1
Mladen Uhlik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
mladen.uhlik@ff.uni-lj.si
Polina Bičkova
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
pb82928@student.uni-lj.si
DELATI IN POČETI Z VIDIKA KONTRASTIVNE RABE IN SLOVARSKE 
UPORABE1
Prispevek obravnava osnovne glagole, ki označujejo delovanja in dejavnosti v slovenščini 
in ruščini. Primerjani so slovenski glagoli delati, narediti, početi z najpogostejšimi ruskimi 
ustreznicami работать, делать, сделать. Večpomenskost obravnavanih glagolov je pose-
bej analizirana z vidika slovnice zgradb, konkretni pomen se pri širokopomenskih glagolih 
aktualizira šele v posamičnih zgradbah.
Ključne besede: glagoli delovanja in dejavnosti, konstrukcijska slovnica, večpomenskost, 
oslabljeni pomen, slovenski jezik, ruski jezik
The article deals with basic verbs denoting actions and activities in Slovenian and Russian. 
The Slovenian verbs delati ‘to do, to work’, narediti ‘to do, to make’ and početi ‘to do’ are 
compared with the main Russian equivalents работать ‘to work’, делать ‘to do, to make’, 
сделать ‘to do, to make’. The polysemy of these verbs is considered from the point of view 
of constructive grammar since the specific meanings of highly polysemantic verbs are only 
actualized in individual constructions.
Keywords: verbs of activity, construction grammar, polysemy, semantic bleaching, 
Slovenian, Russian
1 Uvod
Prispevek se omejuje na obravnavo temeljnih glagolov, ki se v slovenščini in ruščini 
povezujejo s pomenskim poljem delovanja, opravljanja dela in dejavnosti.
V slovenščini ima temeljni glagol delati dva osnovna pomena, ki sta razvidna iz 
dveh ruskih ustreznic: 
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju 
(P6-0038), ki ga financira ARRS.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december592
(1)  slvn.  Od leta 1998 delam na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze 
v Ljubljani.
rušč.  С 1998 года я работаю на географической кафедре гуманитарного 
факультета Люблянского университета
(2)  slvn.  Če že delamo sendviče, jih bomo naredili s kakšnim lahkim namazom.
rušč.  Раз уж мы делаем бутерброды, мы их сделаем с какой-нибудь 
легкой пастой.
V zgledu (1) se neprehodni nedovršnik delati uporablja v pomenu 'zavestno uporab-
ljati duševno ali telesno energijo' (SSKJ2).2 ki se v ruščini izraža z nepremoprehodnimi 
glagoli работать, трудиться. Tovrstni neprehodni glagoli označujejo potekajoča 
dejanja brez notranje meje in zato v slovenščini in ruščini nimajo vidskega para; tudi z 
dodajanjem predpone по- ruska glagola pridobivаta delimitativni pomen, ki označuje 
omejeno časovno trajanje procesa: поработать/потрудиться 'delati nekaj časa'.
Zgled (2) kaže na rabo premoprehodnega glagola delati, ki mu ustreza ruski sorodni 
glagol делать. Ta glagola imata več tako konkretnih (2) kot abstraktnih (3) pomenov, 
ki bodo v nadaljevanju podrobneje predstavljeni.
(3)  rušč.  Мы не особо торопились. Часто делали перерывы.
slvn.  Nismo hiteli, pogosto smo delali premore.
Premoprehodni glagol tako v ruščini kot slovenščini označuje potekajoče dejanje 
z notranjo mejo, ki predvideva rezultat dejavnosti izražen s premim predmetom, npr. 
delati sendvič oz. делать бутерброд. Prav zato premoprehodni glagol pozna vidski 
par, pri katerem dovršnik označuje, da je notranja meja (rezultat) dosežena: doseže-
nje rezultata se v tem primeru v slovenščini izraža s posebnim dovršnikom narediti,3 
medtem ko se v ruščini dovršnik tvori s predpono с– (сделать).
Prehodni glagol delati se v slovenščini delno prekriva z nedovršnim glagolom 
početi, ki se redkeje uporablja in je pomensko precej bolj omejen ter je v rabi zgolj v 
zgradbah4, ki bodo v nadaljevanju izpostavljene. Slvn. početi nima posebne ustreznice 
v ruščini, najpogosteje se prav tako kot slvn. delati prevaja z делать.
(4)  slvn.  Kdor počne take stvari, ne bi smel biti zdravnik.
rušč.  Тот, кто делает такие вещи, не должен быть врачом.
(5)  slvn.  Kaj naj počnem s kolesom, če se z njim ne znam voziti?
rušč.  Что мне делать с велосипедом, если я не умею на нем ездить?
2 Večina etimologov je enotna, da je glagol *dělati izsamostalniški glagol na -ati, ki je izpeljan iz 
samostalnika *dělo (ЭССЯ IV, 1977: 231–232), kar priča, da je glagol izhodiščno povezan z delom oz. 
duševnim in telesnim trudom.
3 Slovenski glagol narediti etimološko izhaja iz *ręditi 'delati', izsamostalniškega glagola povezanega 
z *rę̑dъ 'delo' s prvotnim pomenom 'red, vrsta' (Snoj 2016: 460). 
4 Termin zgradba uporabljamo tako, kot ga pojmuje Konstrukcijska slovnica (Construction Grammar), 
jezikoslovna smer, ki so jo v zadnjih desetletjih razvijali Charles Filmore in njegovi učenci. Zgradba se 
tu razume kot večbesedna zveza, ki vsebuje spremenljive dele in ima pomen, ki ni neposredno izpeljan iz 
pomenov njenih sestavin (o tem gl. tudi Rakhilina, Uhlik 2020) .
593Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
Glagol početi je v slovenščini najverjetneje pridobil pomen delovanja pod vplivom 
nem. anfangen (po ustnem posvetu z M. Snojem). Prav ta nemški glagol ima namreč 
dva osnovna pomena: faznega, ki označuje začetek dejanja, in tistega, ki ustreza 
sodobnemu pomenu slvn. početi in se približuje glagolu delati (za podrobneje gl. 
Duden). Pomenski premik 'začeti' → 'začeti delati'→ 'delati, početi' se je najbrž zgodil 
pod vplivom pomenskega razvoja v obveznostnonaklonskih/deontičnih vprašanjih 
(6) ki se lahko uporabljajo tudi kot retorična vprašanja. Sprememba pomena faznega 
glagola je v tovrstnih kontekstih značilna tudi za poljščino, češčino in slovaščino – v 
zadnjih dveh jezikih sicer v povratni obliki počít si/ počat’ si. Razširjenost pomenskega 
premika pri jezikih, ki so bili v stiku z nemščino, dodatno potrjuje hipotezo, da gre za 
možni vpliv nemškega jezika.
(6)  nem.  Was soll ich denn damit anfangen? 
slvn.  Kaj naj s tem počnem? 
polj.  Co mam z tym począć?5 
češ.  Co si s tím mám počít? 
slvk.  Čo si mám s tým počať?
Pri širokopomenskih glagolih, kot sta delati in početi, ki se uporabljajo tudi v 
oslabljenem pomenu, je med različnimi pomeni težko razlikovati, če jih obravnavamo 
brez širšega skladenjskopomenskega okolja oz. zunaj posameznih konstrukcij. Zato 
bomo v nadaljevanju analizirali posamezne pomene in rabe glagolov prek klasifikacije 
zgradb, v katerih se lahko uporabljajo. Prednost tovrstnega pristopa je, kot bo razvidno 
iz nadaljevanja, tudi v tem, da kaže na medsebojno povezanost posameznih pomenov: 
pomeni so najpogosteje povezani, če se ubesedujejo v izrazno podobnih zgradbah. 
Ruski glagol делать/сделать nam bo služil kot primerjalno izhodišče, na podlagi 
primerjave z njim bodo bolj razvidne značilnosti slovenskih glagolov in njihovih po-
menov. Naj ponazorimo: zahvaljujoč kontekstom, v katerih se uporablja rus. делать 
in ki v slovenščini niso značilni za delati/početi, lahko orišemo meje rabe slovenskih 
omenjenih glagolov. In obratno, s pomočjo kontekstov, ki predvidevajo rabo delati in 
početi ter v ruščini izključujejo rabo делать, lahko izpostavimo posebne in obrobne 
pomene ter rabe danih glagolov.
V primerjava slovenskega delati in ruskih ustreznic smo že izpostavili osnovno razliko 
med dvema skladenjskima pomenoma: a) 'delovati' z rus. ustreznico работать in b) 
'opravljati, izdelovati', ki ustreza ruskemu делать. V osrednjem delu prispevka bomo 
analizirali različne rabe, ki se povezujejo s pomenom (b), ki je širši in kompleksnejši. 
Pri klasifikaciji in opisu slovenskih in ruskih glagolov in zgradb se opiramo na 
korpusno gradivo, in sicer na zglede iz Gigafida 2.0 in iz Nacionalnega korpusa ruskega 
jezika (NKRJ). Pri opisu pomenov se opiramo tudi na obstoječe slovarske opredelitve 
iz druge dopolnjene in deloma prenovljene izdaje SSKJ2.
5 Ta raba je sicer v poljščini časovno zaznamovana v smislu zastarelosti.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december594
Konteksti, v katerih bodo obravnavani glagoli delovanja in dejavnosti, so razdeljeni 
na tri osnovne skupine zgradb. Vsaki skupini je posvečeno eno podpoglavje: prvo pod-
poglavje obravnava zgradbe, pri katerih ima glagol delovanja in dejavnosti konkretni 
pomen, drugo podpoglavje je namenjeno opisu zgradb, pri katerih glagoli dejavnosti 
izgubljajo leksikalni pomen in postajajo deli slovničnih zgradb, v tretjem delu so iz-
postavljene rabe, pri katerih so obravnavani glagoli še bolj pomensko oslabljeni in so 
vključeni v ustaljene besedne zveze.
2.1 Zgradbe z glagoli dejavnosti v konkretnem pomenu
Tako v slovenščini kot v ruščini se glagol 'delati' uporablja v zvezah s tožilniškim 
premim predmetom, ki označuje izdelek oz. konkreten rezultat potekajoče dejavnosti. 
Glagol delati z vidskim parom narediti in njuni ruski ustreznici делать/сделать imajo 
v teh primerih pomen 'izdelovati, ustvarjati, proizvajati'.
(7)  slvn.  Zelo spontano sem začela delati figurice v obliki pošastk.
rušč.  Я очень спонтанно начала делать фигурки в виде монстриков.
Pomenljivo je, da zgradbe z delati v pomenu 'izdelovati, ustvarjati' tako v slovenščini 
kot v ruščini po korpusnem gradivu niso najpogostejše, vendar jih izpostavljamo na 
prvem mestu, ker so v naboru obravnavanih zgradb najbližje izhodiščnemu pomenu. 
Jezika se glede združljivosti glagola 'delati' s samostalniki, ki označujejo konkret-
ne predmete, razlikujeta, npr. v ruščini se za označevanje gradnje zgradb in stavb 
(8) namesto glagola сделать uporablja glagol z bolj specializiranim pomenom, oz. 
строить 'graditi'.6
(8)  slvn.  Na vrtu moževih staršev sva naredila hišo.
rušč.  Во дворе родителей мужа мы построили дом.
V zgradbah s pomenom 'izdelovati, ustvarjati, proizvajati' je v slovenščini v rabi 
vidski par delati - narediti, neustrezna pa je raba glagola početi, npr. *početi figurice/
sendvič/hišo.
Ogledali si bomo nekaj primerov, kjer se v podobnih zgradbah poleg konkretnega 
rezultata pojavljajo še drugi udeleženci ali okoliščine, ki lahko zapolnjujejo vezljivo-
stna mesta celotne glagolske zveze z nepolnopomenskim delati, npr. delati luknje, ki 
v nadaljevanju predvideva še eno vezljivostno mesto. 
2.1.1 Delati + SamACC [rezultat] + v/na SamLOC [mesto] ali SamACC [cilj]
V dani zgradbi se v vlogi konkretnega materialnega rezultata lahko pojavlja tudi 
odprtina (npr. luknja, jamica, razpoka, zareza), ki nastaja zaradi spremembe površine, 
6 Če govorimo o zvezah delati s predmetnimi samostalniki, ki označujejo stavbe in zgradbe, se v NKRJ 
edino pojavljajo zveze s prebivališči majhnih živali, npr. сделать домик для скворцов 'narediti hiško za kose'.
595Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
na katero je usmerjeno dejanje. V tem primeru je površina lahko zamišljena kot mesto 
ali cilj (Апресян 2017).
V slovenščini je površina ubesedena z mestnikom (9) ali tožilnikom (10), v ruščini 
pa je v teh zgradbah, kot je razvidno iz ruskih ustreznic (9, 10), površina označena 
izključno z mestnikom.
(9)  slvn.  Ugotovili so tudi, kako bi z vročo iglo naredili luknjoACC v plastenkiLOC.
rušč.  Они также поняли, как горячей иглой сделать отверстиеACC в  
бутылкеLOC.
(10)  slvn.  Uspelo mu je narediti luknjoACC v zidACC.
rušč.  Ему удалось сделать отверстиеACC в стенеLOC.
Če v isti zgradbi namesto delati uporabimo glagol s ciljno pomensko sestavino, 
npr. vrtati [luknjo v steno/steni], v korpusnem gradivu prevladuje označevanje povr-
šine s tožilnikom, prim. razpredelnica 1. Lahko sklepamo, da je zveza z delati manj 
specializirana in lahko ohranja pomensko enostavnejši vezljivostni obrazec (luknja v 
steniLOC > narediti luknjo v steniLOC), pri katerem je površina označena kot mesto, ali 
pa posnema vezljivostne obrazce specializiranih glagolov, ki, kot vrtati, označujejo 
ciljno spreminjanje površine.
Razpredelnica 1: Pogostost pojavitev s tožilnikom in mestnikom v zgradbi delati/narediti luk-
njo v + Sam (v stičnem položaju) v korpusu Gigafida-2.0 (dostop prek SketchEngine).
v SamACC v SamLOC
Delati / narediti luknjo 73 70
Vrtati luknjo 60 3
2.1.2 Delati + SamACC [rezultat] + iz + SamGEN [material ali vir]
V osnovnem pomenu zgradbe s pomenom 'ustvarjanje novega materialnega pred-
meta [X] iz [Y]'7 rodilniška predložna zveza označuje material ali snov, iz katere je 
predmet [X] ustvarjen (11).
(11)  slvn.  V delavnicah so skupaj delali punčke iz cunj.
rušč.  На мастер-классах делали кукол из тряпок (тряпичных кукол).
Pomenska vloga materiala združuje v podobnih primerih vlogo sredstva, uporab-
ljenega za ustvarjanje predmeta [X], in lastnost ustvarjenega rezultata, narediti posodo 
iz gline = narediti glineno posodo.
7 Način označevanja udeležencev s simboli [X] in [Y] uporabljamo po tradiciji Moskovske semantične 
šole, npr. Ю. Д. Апресян 1995, in skladno z načeli zgradbene slovnice, npr. Kay, Fillmore 1999. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december596
Če ima samostalnik znotraj predložne zveze z iz/из predmetni pomen oz. če se [Y] 
nanaša na konkretni posamezni predmet, ima ta samostalnik vlogo vira/izhodišča. To 
vpliva na pomen celotne zgradbe, ki v tem primeru ne označuje ustvarjanja novega 
predmeta, temveč pridobi pomen spreminjanja/preoblikovanja predmeta [Y] v [X]. 
Osnovni primeri sprememinjanja konkretnega predmeta v drug konkretni predmeti 
so lahko naslednji:
а) določiti predmetu [Y] obliko [X], npr. zviti/zložiti [Y] v [X]:
(12)  slvn. Najprej naredimo zvitke[X] iz časopisa[Y], iz njih trikotnike, potem pa jih 
zlepimo skupaj v piramido.
rušč. Сначала делаем из газеты[Y] трубочки[X], из них – треугольники, а 
потом склеиваем их вместе в пирамиду.
b) spremeniti funkcijo predmeta [Y] v [X] ali uporabiti [Y] kot [X]:
(13)  slvn.  Takrat so moški naredili nosila[X] iz lestve[Y], porodnico položili in jo 
odnesli dober kilometer do rešilnega avtomobila.
rušč.  В тот раз мужчины сделали из стремянки[Y] носилки[X], положили 
роженицу и несли ее добрый километр до машины скорой помощи.
c) spremeniti obliko in funkcijo predmeta [Y], tako da preneha biti [Y] in postane 
[X] (prim. sopomensko zgradbo spremeniti [Y] v [X]):
(14)  slvn.  Voda pogasi ogenj, ogenj naredi iz vode[Y] paro[X].
rušč.  Вода тушит огонь, огонь делает из воды[Y] пар[X].
V ruskem jeziku se pomenska razlika med 'ustvariti predmet [X] iz [Y]' in 'spreme-
niti predmet [Y] v [X]' ne kaže samo v tem, da ima vsaka izmed pomenskih rab svoje 
posebne sopomenke, temveč so posebnosti tudi v besednem redu.
Glede na gradivo iz NKRJ je v ruščini predložna zveza z из 'iz' pogosteje na prvem 
mestu, če ima zgradba pomen 'spreminjanja vira', kot je v zgledih 12–14 (glej sliko 1, 
vozlišče 7), kar se ujema z nezaznamovano členitvijo po aktualnosti, pri kateri je tema 
na prvem mestu. Ko pa se izraža 'ustvarjanje predmeta iz materiala', je besedna stava 
obratna: najprej je ubeseden rezultat in šele potem material (glej sliko 1, vozlišče 6).
V slovenščini pa je po korpusnem gradivu stava delati/narediti iz [Y] [X] precej 
redkejša kot v ruščini: v Gigafida 2.0 je zgolj 42 zgledov rabe te stave v konkretnem 
pomenu, medtem ko je za obratno stavo značilna veliko večja pogostost (482 zgledov 
s konkretnim pomen). Toda pri redkeješi stavi delati/narediti iz [Y] [X], prav tako kot 
v ruščini, prevladuje pomen spreminjanja vira.
Opisana razlika se je potrdila kot pomembna tudi pri analizi kavzativnih zgradb z 
oslabljenim, nekonkretnim pomenom (glej v nadaljevanju 2.2.4).
597Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
2.2 Zgradbe z glagoli dejavnosti v oslabljenem pomenu
V nadaljevanju prispevka so izpostavljene zgradbe, kjer se glagol delati oddaljuje 
od prvotnega leksikalnega pomena (delovanja ali ustvarjanja rezultata) in pridobiva 
nove slovnične pomene. Med temi primeri izpostavljamo štiri glavne povedkove rabe: 
a) rabo 'delati' v vprašalnih in oziralnih zgradbah;
b) anaforično rabo 'delati' s kazalnim zaimkom;
c) rabo 'delati' s celostnimi zaimki, v nereferenčnih kontekstih, ki lahko označu-
jejo več različnih dejavnosti;
d) rabo 'delati', ki označuje pripisovanje lastnosti predmetu ali osebi.
 2.2.1 Kaj delaš? Deiktična raba v vprašalnih zgradbah 
Deiktična raba glagolov 'delati' z vprašalnim zaimkom kaj je navadoma povezana 
s trenutkom upovedovanja, npr. Kaj delaš? Что ты делаешь? ali z drugim časovnim 
izhodiščem, izraženim v nadrejenem povedku, npr. Ni razumel, kaj dela. Он не понимал, 
что делает. Glagol delati se lahko v tem primeru nanaša na različne dejavnosti, ki se 
po navadi odvijajo v navzočnosti upovedovalca ali glavnega udeleženca.
Iz zgradb tipa Kaj delaš? je izpeljana zgradba z vprašalnim zaimkom in izraženim 
krajevnim določilom (npr. tukaj, na hodniku), pri kateri prihaja do pomenskega premika. 
V slovenskem in ruskem zgledu (15) se vprašanje kaj ne nanaša na predmet delovanja 
Slika 1: Distribucija pojavitev zgradb s stavama delati iz [X] [Y] in delati [Y] iz [X] glede na 
jezik in pomen (na podlagi ročnega označevanja pojavitev iz Gigafide 2.0 in NKRJ).
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december598
(delati kaj) temveč na razlog navzočnosti udeleženca v prostoru in trenutku upovedo-
vanja (prim. isto zgradbo z glagolom do v angleščini, opisano v Kay, Fillmore 1999).
(15)  slvn.  Kaj delaš tukaj / na hodniku? = 'Zakaj si tukaj / na hodniku?'
rušč.  Что ты тут делаешь / Что ты делаешь в коридоре? = 'Почему ты 
(сидишь) в коридоре?'
Nevtralizacija osnovnega pomena glagola delati, ki se nanaša na zavedno dejavnost, 
je v tej zgradbi posebej razvidna v zgledih, kjer se glavni udeleženec nanaša na neživo: 
glagol delovanja prehaja v glagol obstajanja. 
Toda zgledi takšne rabe so v korpusnem gradivu v obeh jezikih redki: v časopisnem 
korpusu NKRJ smo našli zgolj en primer rabe z neživim predmetom (16), v slovenskem 
korpusu Gigafida 2.0 pa se pojavljajo zgolj trije primeri takšne rabe.
(16)  rušč.  Что здесь делает машинка для стрижки?
slvn.  Kaj dela tukaj ta stroj za striženje?
Potrebno je dodati, da se tako v izhodiščni zgradbi Kaj delaš? kot v bolj idiomatični 
zgradbi s krajevnim določilom poleg glagola delati lahko uporablja tudi početi. Korpusna 
statistika kaže, da je raba glagola početi v obeh zgradbah pogostejša:
Razpredelnica 2: Primerjava pogostosti korpusnih pojavitev z glagoloma delati in početi v 
deiktičnih zgradbah.
delati početi
Kaj + V 7 580 12 522
Kaj + tukaj + V 136 187
Splošno število pojavitev 
glagola v korpusu 449 544 135 509
2.2.2 Zgradbe z anaforičnimi zaimki
Ko se v vlogi premega predmeta ob glagolu delati uporablja kazalni zaimek to, 
zveza glagola delati in zaimka pridobiva anaforično funkcijo: nanaša se namreč na 
prej omenjeno situacijo:
(17)  slvn. –  Torej ste še prav pred kratkim [golobe krmili]i? – Saj [to delam]i vsak 
dan.
rušč. –  То есть вы еще совсем недавно кормили голубей? – Так я это делаю 
каждый день.
599Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
V teh zgradbah glagol 'delati' na izrazni ravni ohranja svojo premoprehodnost, 
čeprav se lahko nanaša tudi na situacije, izražene z neprehodnimi glagoli:
(18)  slvn.  [Tecite <...>, vozite se s kolesom, plavajte v topli vodi]i. [To delajte]i 
vsak dan vsaj deset minut.
rušč.  [Бегайте <...>, ездите на велосипеде, плавайте в теплой воде]i. 
[Делайте это]i каждый день хотя бы по десять минут.
Pri rabi te zgradbe je potrebno omeniti omejitve, povezane s tipi situacij, na katere 
se nanaša anaforična zveza to delati. Prototipični povedki, ki jih zamenjuje zveza to 
delati, označujejo vršilska (agentivna) dejanja. Zgradba se torej ne more nanašati na 
stanjske ali nekontrolirane dogodkovne situacije, npr. s povedki, kot so roditi se, umi-
rati, zboleti, spati. Iz tega sledi tudi, da se v vlogi osnovnega udeleženca praviloma ne 
pojavljajo neživi nanosniki ali pojavi, npr. sonce:
(19)  slvn.  Я специально расположил аквариум у окна, чтобы [туда попадало 
солнце]i. [Когда это случается]i / *Когда оно это делает, вся моя комната 
наполняется <...> сиянием.
rušč.  Namerno sem postavil akvarij pri oknu, da bi [nanj svetilo sonce]i. [Ko 
se to zgodi]i / *ko to dela, se celotna moja soba napolni <...> s sijem.
Kot je razvidno iz zgleda (19), se za nežive predmete, ubesedene v srednjem spolu, 
namesto anaforične zgradbe to delati v slovenščini in ruščini uporabljajo podobne 
zgradbe z neprehodnimi glagoli dogajanja, pri katerih anaforični zaimek nastopa v 
vlogi osebka, in ne predmeta, prim. slvn. To se zgodi (to = osebek) vs. [X] to dela (to = 
predmet). Vse to kaže, da se v anaforični zgradbi to delati, kjer ima to vlogo predmeta, 
ohranja izhodiščna vršilskost pomena delati.
V anaforični zgradbi je glagol delati zamenljiv z glagolom početi. Iz spodnje raz-
predelnice, ki izhaja iz korpusa Gigafida 2.0, je očitno, da raba početi v anaforičnih 
zgradbah ni najpogostejša raba tega glagola.
Razpredelnica 3: Primerjava pogostosti korpusnih pojavitev z glagoloma delati in početi v 
anaforični zgradbi.
delati početi
to + delati/početi 23 332 5 097
Splošno število pojavitev 
glagola v korpusu 449 544 135 509
2.2.3 Zgradbe z nedoločnimi in celostnimi zaimki
V naslednjo skupino uvrščamo različne zgradbe, pri katerih v vlogi premega pred-
meta ob glagolu delati nastopajo nedoločni zaimki (20), npr. nekaj, marsikaj, vprašalni 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december600
zaimek kaj v naklonskih kontekstih (21), celostni zaimek vse (22) in količinski prislovni 
izrazi (23), npr. veliko, malo in nič.
(20)  slvn. Vedno nekaj delam.
rušč.  Я постоянно что-нибудь делаю.
(21)  slvn. Kaj naj naredim?
rušč. Что мне делать?
(22)  slvn.  Zdaj vse dela za to, da bi se čim prej vrnil.
rušč.  Сейчас он всë делает для того, чтобы как можно скорее вернуться
(23)  slvn.  Prepričan sem, da bomo veliko naredili skupaj.
rušč.  Я уверен, что мы многое сделаем вместе.
Skupna značilnost naštetih zgradb z delati je, da vključujejo posplošeni pomen, 
ki lahko združuje več različnih nedoločenih dejavnosti. V nasprotju z anaforičnimi 
zgradbami se te zgradbe praviloma ne nanašajo na predhodno omenjeno situacijo. V 
nasprotju z deiktičnimi zgradbami z vprašalnim zaimkom, kot je Kaj zdaj delaš?, se 
obravnavane zgradbe ne nanašajo na konkretno dejanje.
Poseben pomen ima zgradba narediti nekaj z [X], ki lahko vključuje nedoločni 
zaimek nekaj ali vprašalni zaimek kaj in izraža dva pomena:
a) povzročati udeležencu [X] poškodbo ali ga uničiti:
(2)  slvn.  Poglej, kaj si naredil z mojo stranko[X]!
rušč.  Посмотри, что ты сделал с моим клиентом[X]!
b)  izboljšati problematično situacijo [X]:
(25)  slvn.  Da je treba nekaj narediti z delovno zakonodajo, je jasno.
rušč.  Понятно, что надо что-то делать с трудовым законодательством.
Za obe zgradbi (24–25) sta namreč navzoči pomenski sestavini negativne ocene 
in negativnega delovanja. 
V (a) aktivni udeleženec izvaja negativno dejanje nad oškodovancem, pri čemer 
gre najpogosteje za faktične situacije (tiste, ki so se že zgodile ali potekajo). Negativna 
ocena je pri tej rabi usmerjena na vršilca. V (b) se negativna ocena nanaša na opisano 
problematično situacijo, kar pomeni, da jo je potrebno spremeniti. Zato ta raba vključuje 
obveznostno/deontično naklonskost.8
Raba glagola početi je značilna samo za kontekst (a), npr. Kaj si z njo počel, popol-
noma je uničena, in ne za kontekst (b), v sklepnem delu bomo podrobneje predstavili 
razloge za to omejitev.
8 Za podrobnejšo analizo podobnih primerov polisemije zgradb z oškodovancem glej Rahilina, Reznikova 
2021.
601Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
2.2.4 Kavzativne zgradbe
2.2.4.1 Pripisovanje udeležencu določene vloge: narediti iz SamGEN SamACC [vloga] 
in narediti SamACC za SamACC [vloga]
V 2.1.2 je bila obravnavana večpomenskost zgradbe delati [X] iz [Y] v rabi s 
konkretnimi neživimi nanosniki. V kontekstu, kjer se v predmetni vlogi pojavljajo živi 
udeleženci (glej 26–27), ima zgradba v obeh jezikih dva možna pomena, pri katerem 
udeleženec [Y] bodisi pridobiva novo vlogo/lastnost (26) bodisi je predstavljen z 
lastnostjo, ki je v resnici nima (27).
(26)  slvn.  Pametna snaha zna narediti iz tašče[Y] zaveznico[X].
rušč.  Умная невестка умеет сделать из тещи[Y] союзницу[X].
(27)  rušč.  И не делайте, не делайте из человека загадку, не делайте из него 
великана, прошу вас!
slvn.  Ne delajte, ne delajte iz človeka uganke, ne delajte iz njega velikana, 
prosim.
Domnevamo, da sta oba pomena metaforično izpeljana iz pomena spreminjanja 
vira. Besedna stava v ruski kavzativni zgradbi делать из [Y] [X] spominja namreč na 
stavo pri zgradbi, ki označuje spreminjanje vira. Obraten besedni red делать [X] из 
[Y] je vprašljiv, npr. ??делать союзницу из тещи. Toda v kavzativni zgradbi pomen-
ska vloga [Y], v nasprotju z zgradbo, ki označuje spreminjanje vira, ne označuje vira, 
temveč prizadetega udeleženca.
V obeh jezikih obstajata zgradbi, ki sta pomensko podobni delati [X] iz [Y] in se 
tudi nanašata na pripisovanje vloge. V ruščini je pogosta zgradba z orodniškim dolo-
čilom делать [X]ACC [Y]INS: 
(28)  rušč.  Эта монография сделала егоACC профессоромINS.
slvn.  Zaradi te monografije je postal profesor. / Ta monografija ga je naredila 
za profesorja.
Ruska zgradba z orodniškim določilom se razlikuje od zgradbe сделать из [Y] [X] 
po tem, da obvezno pomensko vključuje dejansko spremembo. Če glavni udeleženec 
samo pripisuje [Y] določene lastnosti [X], ki jih [Y] v resnici lahko nima, se v ruščini 
zgradba z orodnikom ne uporablja. To se jasno kaže v zgledu (29), kjer je naslovnik 
junakinji [Y] pripisal vlogo lahke ženske, ki je ta v resnici nima; orodniška raba bi v 
tem primeru pomenila, da je junakinja španskega naroda dejansko postala lahka ženska.
(29)  rušč.  Вы сделали из героиниGEN испанского народа женщинуACC лёгкого 
поведения / сделали героинюACC испанского народа женщинойINS легкого 
поведения.
slvn.  Predstavili ste junakinjo španskega naroda kot lahko žensko / naredili 
ste junakinjo španskega naroda za lahko žensko.
Za slovenščino pa je značilna kavzativna zgradba delati/narediti [Y] za [X] (30). 
Ta zgradba je glede na delati/narediti iz [X] [Y] redkejša in stilistično zaznamovana, 
tako kot ruska zgradba z orodnikom implicira obvezno spremembo udeleženca [X].
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december602
(30)  slvn.  Bogovi so naredili Minosa za sodnika mrtvih.
rušč.  Боги сделали Миноса судьей мертвых.
2.2.4.2 Pripisovanje udeležencu določene lastnosti: delati/narediti SamACC PridACC
V obeh jezikih so v rabi kavzativne zgradbe z glagolom 'delati' in pridevniki, ki ozna-
čujejo priposovalno lastnost, v ruščini je pridevniško določilo izraženo z brezpredložnim 
orodnikom, v slovenščini pa z brezpredložnim tožilnikom (31).
(31)  slvn. Stiska naredi človekaACC iznajdljivegaACC.
rušč.  Нужда делает человекаACC находчивымINS.
Tako v slovenščini kot v ruščini v vlogi udeleženca, ki označuje povzročitelja 
spremembe, prevladujejo neživi osebki, v vlogi prizadetega pa so v rabi tako živi 
najpogostejše človeški udeleženci (32) kot predmeti in pojavi (33).
(32)  slvn.  Olimpijska zmaga te naredi nesmrtnega.
rušč.  Олимпийская победа делает тебя бессмертным.
(33)  slvn.  Najboljša kozmetika je kozmetika, ki naredi kožo sijočo
rušč.  Лучшая косметика – та, которая делает кожу сияющей.
Pomenljivo je, da tudi če v vlogi osebka-povzročitelja nastopa človeški udeleženec, 
ta najpogosteje nima vloge aktivnega vršilca. Tako je v zgledu (34) pogoj, da je lokal 
poseben, to da so ljudje v njem navzoči, glagol narediti pa v tem primeru ne označuje 
človeškega zavednega dejanja:
(34)  slvn.  Sicer pa je lokal preprost. Ljudje ga naredijo posebnega.
rušč.  Вообще-то cамо заведение обыкновенное. Особенным его делают 
люди. 
Ker imajo tovrstne zgradbe pomen spreminjanja, je lastnost pogosto izražena s 
pridevnikom v primerniški obliki:
(35)  slvn.  Novi postopki popravljanja in preverjanja so naredili Wikipedijo 
verodostojnejšo.
rušč.  Новый порядок правки и проверки сделал Википедию надежнее.
Razlika v rabi takšnih zgradb v dveh jezikih je, da se v slovenščini pogosteje kot 
v ruščini v vlogi priposovalne lastnosti uporabljajo pridevniki, ki označujejo začasna 
stanja, npr. ljubosumen, žalosten, vesel, zadovoljen, za ruščino pa raba takšnih pridev-
nikov ni značilna, zato v ruski ustreznici slovenskega zgleda (36) ne moremo uporabiti 
pridevnika грустный 'žalosten'.
(36)  slvn.  Nočem več peti žalostni pesmi. Naredijo me žalostnega.
rušč.  Не хочу больше петь грустные песни. Мне от них становится / 
делается грустно / *Они делают меня грустным.
603Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
Naj omenimo, da prav kavzativni pomen vpliva, da imajo ruske zgradbe s povra-
tnim glagolom делаться/сделаться z orodniškim pridevniškim ali samostalniškim 
določilom (SamINS / PridINS) pomen postajanja, pridobivanja lastnosti:
9
(37)  rušč.  Ужасно, что тогда вся прожитая жизнь делается бессмысленной.
slvn.  Grozno je, da potem vse dotedanje življenje postane nesmiselno.
V slovenskem jeziku ima izrazno podobna zgradba s povratnim glagolom delati/
narediti se10 in pridevniškim (38) ali samostalniškim (39) določilom v tožilniku dru-
gačen pomen: ne označuje postajanja temveč pretvarjanje, prim. opredelitev v SSKJ2: 
'kazati določeno stanje, ki v resnici ne obstaja'.
(38)   slvn.  Delal sem se bolnega / da sem bolan, čeprav sem samo šprical pouk.
rušč.  Я делал вид, что болен, хотя на самом деле просто прогуливал 
учебу.
(39)  slvn.  [...] kadar je bil kdo zraven, sem se delal junaka.
rušč.  [...] когда кто-то был рядом, строил из себя храбреца.
Za slovensko zgradbo delati se SamACC/PridACC je torej značilna pomenska sestavina 
navideznosti, ki smo jo sicer omenili pri razlikovanju med rusko zgradbo делать из 
SamGEN SamACC, ki lahko vključuje navideznost, in делать SamACC PridINS, ki tovrstno 
sestavino izključuje (gl. 2.2.4.1).
Tisti, ki se v slovenski zgradbi delati se SamACC/PridACC pretvarja, je izključno živi 
udeleženec, njegovo delovanje je izključno zavedno in intencionalno. Tudi po tem se 
slovenska povratna zgradba razlikuje od ruske делаться SamINS/PridINS, pri kateri je 
osebek lahko tudi neživi udeleženec.
Neživi udeleženec je značilen za drugo slovensko zgradbo s povratnim glagolom 
delati se, ki sicer ne vključuje pridevniškega ali samostalniškega določila in ima po-
men 'biti v stanju nastajanja' (glej opredelitev v SSKJ2). V vlogi glavnega udeleženca 
so praviloma naravni, npr. (npr. dnevni čas, vreme) ali drugi nekontrolirani stihijski 
pojavi (npr. vrsta, bolezen), kar pomeni, da so v rabi ob tretjeosebnih oblikah povedka:
(40)  slvn.  Ura je pozna. Dela se noč.
rušč.  Время позднее. Наступает ночь.
(41)  slvn.  Ko se ljudje pozabijo umakniti od mize, se naredi vrsta.
rušč.  Когда люди забывают отойти от стола, образуется очередь.
Kot je razvidno iz zgledov (40) in (41), se rus. делаться v pomenu nastajanja ne 
uporablja. V ustreznicah se pojavljajo pomensko specializirani glagoli, ki so najpogosteje 
kolokacijsko povezani z izbiro samostalnika, npr. наступает ночь/день/темнота 
'nastane noč/dan/tema' vs. образуется очередь/пузырь/лед 'dela se (dobesedno: ob-
likuje se) vrsta/mehur/led'.
9 Ni izključeno, da je ta zgradba v ruščini nastala pod vplivom kalkiranja francoske zgradbe se faire + 
Adj, npr., Il se fit attentif. 'Postal je pozoren.'
10 Naj omenimo, da glagol početi ne pozna povratne oblike.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december604
Potrebno je poudariti, da je raba povratnega delati se v pomenu nastajanja v slo-
venščini kolokacijsko omejena in povezana z ustaljenimi zvezami. 
Raba ustaljenih zvez z glagolom delati bo predstavljena v nadaljevanju prispevka.
2.3 Ustaljene besedne zveze z glagoli delovanja in dejavnosti
Korpusna statistika kaže, da se glagoli delovanja in dejavnosti tako v slovenščini 
kot v ruščini zelo pogosto uporabljajo prehodno v zvezah z nepredmetnimi samostal-
niki. V tem primeru gre za ustaljene besedne zveze, pri katerih prihaja do slabljenja 
prvotnega pomena delovanja.
Tovrstne besedne zveze z oslabljenim pomenom Mel’čuk in Žolkovski opisujeta 
s pomočjo posebnih leksičnih funkcij, pri čemer opozarjata, da se izražanje leksičnih 
funkcij, ki so sicer pomensko univerzalne, razlikuje od jezika do jezika (Mel’čuk 1984). 
Gradivo obeh referenčnih korpusov – Gigafide 2.0 in Nacionalnega korpusa ruskega 
jezika – to dodatno potrjuje. Med tovrstnimi najpogostejšimi ustaljenimi zvezami z 
delati/narediti in делать/сделать smo poskusili izločiti pomenske skupine besedja, 
ki se v teh zvezah uporabljajo.
Korpusna statistika kaže, da se v obeh jezikih 'delati' pogosto uporablja za označe-
vanja potekajočega delovanja, ki označuje negativno ocenjeno obnašanje:
(42)  slvn.  delati neumnosti/svinjarije/hude reči
rušč.  делать глупости/гадости/плохие вещи
V tem kontekstu, ki označuje negativno ocenjeno dejanje brez notranje meje, je 
glagol delati zamenljiv s početi.
V slovenščini je pogostejša kot v ruščini raba narediti ob samostalnikih, ki najpo-
gosteje označujejo telično negativno ocenjeno dejanje, v ruskih ustreznicah je v rabi 
glagol совершить:11
(43)  slvn.  narediti samomor/zločin/prekršek
rušč.  совершить самоубийство/преступление/правонарушение
Slovenščina se od ruščine razlikuje tudi po skupini ustaljenih zvez z delati, ki ozna-
čuje povzročanje negativne situacije. Gre za izrazito idiomatične zveze, kar kaže, 
da se v ruskih ustreznicah v rabi zveze z različnimi glagoli, med njimi ob predmetu 
problem tudi glagol ustvarjanja создать 'ustvariti'.
(44)  slvn.  delati/narediti škodo/sramoto/težavo/škandal.
rušč.  нанести вред/опозорить/создать проблему/устроить скандал
11 Naj omenimo, da se ob glagolu narediti v teh zvezah v slovenščini uporablja tudi glagol storiti, npr. 
storiti samomor, zločin, prekršek, ki je stilistično bolj zaznamovan kot narediti in ga zato v tem prispevku 
ne obravnavamo.
605Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
Skupina zvez z delati, ki se pojavlja v obeh jezikih, je povezana z ustvarjanjem 
nepredmetnega dela ali z organiziranjem dogodka.
(45)  slvn.  delati/narediti film, reklamo, glasbo, oddajo, intervju, predstavo, posnetek, 
festival
rušč.  делать/сделать фильм, рекламу, музыку, передачу, интервью, 
спектакль,видео- или аудиозапись, фестиваль
Telične zveze glagola narediti, сделать s samostalniškimi predmeti se lahko v 
obeh jezikih nanašajo na izsek, ki je zajet znotraj potekajočega procesa, oz. kvant 
določenega dejanja:
(46)  slvn.  narediti korak/požirek/potezo
rušč.  сделать шаг/глоток/ход
Do največjih razlik med dvema jezikoma prihaja pri dveh skupinah, pri katerih 
je prva značilna za slovenščino, druga pa za ruščino. V slovenščini se glagol delati 
uporablja ob samostalnikih, ki izražajo opravljanje določene naloge. Za ruščino je ta 
raba značilna samo ob samostalnikih s pomenom 'projekt' in 'raziskava', ki vključujeta 
ustvarjanje novega rezultata in se s tem približujeta skupini, ki označuje ustvarjanje 
nepredmetnega dela.
(47)  slvn.  delati izpit/ test/ doktorat/ magisterij/ projekt/ raziskavo
rušč.  cдавать экзамен, проходить тест, учиться в магистратуре, 
делать проект, исследование
Posebnost ruščine je, da se делать/сделать pojavlja v zvezah s samostaliniki, ki 
označujejo govorna dejanja, v slovenskih ustreznicah pa sta v rabi glagola dati in 
imeti12 ter bolj specializirani glagoli.
(48)  rušč.  сделать заявление/предложение/оговорку/замечание
slvn.  dati izjavo / podati predlog; zaprositi / imeti pomislek / imeti opombo / 
opomniti koga 
Razlike pri družljivosti se kažejo prav tako pri pojmovnih samostalnikih, ki jih je 
težko razvrstiti po skupinah. Med slovenskimi pojavitvami sta v korpusu med najpo-
gostejšimi ustaljenimi zvezami zgradbi s samostalnikoma vtis in družba.
(49)  slvn.  delati vtis, delati družbo
rušč.  производить впечатление, составить компанию
3 Sklepni del
Obravnavane zgradbe z glagoli delovanja in dejavnosti so navedene v razpredelnici 4.
12 Pomenljivo je, da A. V. Muha povezuje glagol delati z glagoloma dati in imeti, ki ju prav tako vključuje 
med glagolske primitive (Muha 2013: 37).
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december606
Razpredelnica 4: Pregledna razpredelnica z glagoli delovanja in dejavnosti v različnih zgrad-
bah (vira sta Gigafida 2.0 in NKRJ).
Tip 
zgradbe Zgradba delati
nare-
diti početi делать сделать
s k
on
kr
et
ni
m
 
po
m
en
om
nepremoprehodna raba  
('delovati') + – – – –
delati SamACC v/ 
na SamGEN [mesto ali cilj]
+ + – + +
delati SamACC  
iz SamGEN [material ali vir]
+ + – + +
z 
os
la
bl
je
ni
m
 p
om
en
om
de
ik
tič
ne Kaj delaš? + – + + –
Kaj dela + [mesto] + SamNOM?  
(vzrok nahajanja) + – + + –
an
af
o-
ri
čn
e
z anaforičnimi zaimki + + + + +
ge
ne
ri
čn
e
z nedoločnimi in celostnimi 
zaimki + + + + +
Kaj si naredil z SamINS? + + + – +
Treba je nekaj delati z SamINS. + + – + +
ka
vz
at
iv
ne
narediti iz SamGEN SamACC + + – + +
narediti SamACC za SamACC + + – – –
narediti SamACC SamINS – – – + +
narediti SamACC PridACC/INS + + – + +
narediti SamACC PridCOMP (ACC) + + – + +
U
st
al
je
ne
 b
es
ed
ne
 z
ve
ze
negativno ocenjeno obnašanje + + + + +
ustvarjanje nepredmetnega dela + + – + +
kvant določenega dejanja + + – + +
negativno ocenjeno dejanje + + – – –
povzročanje negativne situacije + + – – –
opravljanje določene naloge + + – – –
govorna dejanja – – – – +
607Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
Izrazna podobnost nekaterih zgradb, navedenih v razpredelnici 4, kaže na njihovo 
motiviranost in pomensko povezanost. Kavzativna zgradba pripisovanja vloge (npr. 
narediti iz tašče zaveznico) je namreč tako izrazno kot pomensko povezana z zgradbo 
spreminjanja konkretnega predmeta (npr. narediti zvitek iz časopisa) in prek te zgradbe 
tudi z zgradbo izdelovanja konkretnih predmetov (npr. narediti punčko iz cunj). Po drugi 
strani pa ima slovenska kavzativna zgradba pripisovanja lastnosti delati SamACC PridACC 
(npr. stiska dela človeka iznajdljivega) skupne izrazne značilnosti z rabo povratnega 
glagola delati se VREF PridACC (npr. delal sem se bolnega): v obeh zgradbah prevladuje 
raba pridevniških določil.
Pomenska razlika med zgradbama – 'pripisovanje lastnosti' (SamACC PridACC) vs. 
'pretvarjanje, da ima udeleženec lastnost' (VREF PridACC) – pa se odraža tudi v tem, da v 
prvi zgradbi v vlogi pripisovalca lastnosti prevladujejo neživi udeleženci, v drugi zgradbi 
s povratnim glagolom pa živi udeleženec (povratnost pri tej zgradbi izraža sovpadanje 
tistega, ki se pretvarja oz. pripisuje lastnost, in tistim, ki mu je lastnost pripisana).
Na podlagi obravnave zgradb smo izpostavili naslednje pomenske sestavine, ki so 
značilne za posamezne glagole delovanja in omogočajo njihovo razlikovanje:
a) vršilskost, ki je povezana z izhodiščnim pomenom delovanja in je značilna 
predvsem za konkretne pomene 'delovati, izdelovati konkretni predmet'. Vi-
soka stopnja vršilskosti se ohranja tudi pri anaforični rabi (2.2.2). Vršilskost 
se lahko nevtralizira v kavzativnih zgradbah (glej 2.2.4.2);
b) pomen spreminjanja, ki je značilen za rabo s predmeti s konkretno pojavno-
stjo (2.1.2), in se tudi pojavlja pri kavzativnih zgradbah (2.2.4);
c) pomen pretvarjanja, pripisovanja navideznih ali nedejanskih lastnosti, ki 
se lahko pojavlja v kavzativnih zgradbah (2.2.4.1) in v zgradbi s povratnim 
glagolom delati se (2.2.4.2);
d) negativna ocena, ki se lahko izraža v zgradbah, v katerih se glagol delati 
nanaša na nedoločeno dejanje: Kaj si naredil z mojo stranko! (2.2.3), Kaj 
delaš tukaj? (2.2.1), delati neumnosti (2.3). Naj omenimo, da se v teh treh 
kontekstih lahko uporablja glagol početi.
Ugotovili smo, da ima glagol početi nekonkretni pomen in se uporablja zgolj v 
slovničnih zgradbah, natančneje v deiktični, anaforični in generični vlogi. Omejenost 
rabe glagola početi je povezana s tem, da glagol nima notranje meje (ni telični), kar se 
ujema z njegovim izhodiščnim faznim pomenom, ki se je v sodobni slovenščini izgubil.
Glagoli delovanja in dejavnosti sodijo v osnovno besedje različnih jezikov. Ker so 
zelo širokopomenski, se na prvi pogled zdi, da je njihova raba povezana z univerzalnimi 
načeli in da so njihovi pomeni nerazgradljivi. Toda naš prispevek kaže, da se v rabi 
glagolov delovanja in dejavnosti že pri sorodnih jezikih kažejo tudi bistvene razlike. 
To dokazuje, da ti glagoli lahko pridobivajo dodatne pomenske sestavine, ki so odvisne 
od posameznega jezika. Iz tega izhaja, da je podroben slovarski opis in analiza posa-
meznih pomenov glagolov delovanja pomembna tako za opis posameznih jezikov kot 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december608
za njihovo učenje. Pomembno je poudariti, da se pomenske sestavine lahko pojavljajo 
ali izgubljajo šele v posameznih zgradbah, zato je pri slovarskem opisu treba upoštevati 
tudi rabo v posameznih skladenjskopomenskih kontekstih (prim. analizo posameznih 
vezljivostnih obrazcev v Žele 2011).
Čeprav se polje glagolov delovanja in dejavnosti kot eno izmed osrednjih plasti 
besedja zdi stabilno, je primer glagola početi, kalkiranega pod vplivom večpomenskosti 
nemškega anfangen, pokazal, da je tudi ta del besedja podvržen spremembam.
To je posebej značilno za ustaljene besedne zveze z oslabljenim pomenom, ki 
se lahko prevzemajo in kalkirajo iz drugih jezikov, npr. rus. делать деньги, kar je 
izpričano tudi v slovenskem narediti denar, je najverjetneje nastalo prek kalkiranja 
angleške zveze to make money.
Viri in literatura
Paul Kay, Charles J. Fillmore, 1999: Grammatical constructions and linguistic gene-
ralizations: The What’s X doing Y? construction. Language 75/1. 1–33.
Gigafida 2.0. Besedilni korpus slovenskega jezika. Na spletu.
Ekaterina V. raKhilina, Tatiana I. rezniKoVa, 2021: Счастливые находки: Русский 
язык XIX века. [Sčastlivye nahodki: Russkij jazyk XIX veka.] Von A wie Aspekt 
bis Z wie Zdvořilost: Ein Kaleidoskop der Slavistik für Tilman Berger zum 65. 
Geburtstag. Ur. B. Brehmer, A. Gattnar, T. Perevozčikova, T. Berger. Tübingen 
Library Publishing. 289–96.
Ekaterina V. raKhilina, Mladen uhliK, 2020: Construction Grammar and Slavic. 
Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online. Ur. m. l. Greenberg. 
Brill. Na spletu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. 
Na spletu.
Ada VidoVič-Muha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Andreja Žele, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, 
ZRC SAZU.
Юрий Д. Апресян, 21995: Лексическая семантика. Синонимические средства 
языка. Moсква: Языки русской культуры. 
[Jurij D. apresjan, 21995: Leksičeskaja semantika. Sinonimičeskie sredstva jazyka. 
Moskva: Jazyki russkoj kul’tury.]
Валентина Ю. Апресян, 2017: Двойные семантические роли в исходных и 
переносных значениях многозначных глаголов. Вопросы Языкознания 2. 7–32.
[Valentina Ju. apresjan, 2017: Dvojnye semantičeskie roli v ishodnyh i perenosnyh 
značenijah mnogoznačnyh glagolov. Voprosy Jazykoznanija 2. 7–32.]
Игорь А. Мельчук, 1984: Толково-комбинаторный словарь русского языка. Russian 
Language Journal / Русский Язык 38/129–30). 189–98.
609Mladen Uhlik, Polina Bičkova: Delati in početi z vidika kontrastivne rabe in slovarske uporabe 
[Igor A. mel’čuk, 1984: Tolkovo-kombinaronyj slovar’ russkogo jazyka. Russian 
Language Journal / Русский Язык 38/129–30). 189–98.]
NKRJ = Национальный корпус русского языка (НКРЯ). [Nacional’nyj korpus 
russkogo jazyka (NKRJa).] Na spletu.
резюМе
Глаголы с семантикой ‘делать’ являются одними из самых центральных и частотных 
в языке. Эта семантика выглядит настолько общей, что значение таких глаголов может 
казаться нечленимым, а употребление – универсальным. Тем не менее, сравнение основных 
глаголов с семантикой ‘делать’ в словенском и русском языках обнаруживает различия 
в их употреблении. В статье при семантическом описании глаголов проводится анализ 
их употребления в следующих частотных конструкциях: (а) конструкции с семантикой 
физического создания или изменения материального объекта; (б) анафорические и 
дейктические конструкции; (в) каузативные конструкции; (г) устойчивые сочетания 
с абстрактными существительными, где ‘делать’ выступает в роли легкого глагола 
(лексические функции).
Исследованный материал показывает, что в определенных контекстах такие глаголы 
приобретают дополнительные семантические составляющие, которые могут разниться 
от языка к языку. Это подтверждает необходимость подробного словарного описания 
полисемии глаголов типа ‘делать’, в том числе для практических целей, таких как 
преподавание языка. Важно при этом, что некоторые семантические составляющие 
этих глаголов проявляются в одних конструкциях и нейтрализуются в других. В связи 
с этим подход, в котором значения лексической единицы исчисляются и описываются 
в контексте синтаксических структур, представляется для таких глаголов наиболее 
эффективным.