NETOPIRJI - skrivnostni Ljubljancani Dobri poslušalci Spoznajmo netopirje Netopirji z glasilkami ustvarjajo nam večinoma neslišne visokofrekvenčne zvoke, ki jih oddajajo skozi usta ali nos. S poslušanjem njihovih odbojev od stvari v prostoru Netopirji so skrivnostne živali, ki s svojim načinom življenja že od nekdaj burijo našo si ustvarijo predstavo o okolici. Ta način orientacije imenujemo eholokacija; je tako domišljijo. Ker so aktivni ponoči, nanje ne naletimo prav pogosto, zato jih večinoma natančen, da netopirji z njim z lahkoto najdejo svoj plen. slabo poznamo in se ne zavedamo pomembnosti sobivanja z njimi. Netopirji lahko med lovom na žuželke Na naslednjih straneh boste prebrali vrsto zanimivosti, ki vam bodo pomagale pri oddajo tudi do 200 eholokacijskih klicev na spoznavanju netopirjev in njihovih bivališč v Ljubljani. sekundo. Nekatere vrste netopirjev lahko z eholokacijo zaznajo tudi kot las tanko oviro, Sesalci, ki prespijo zimo zato ni strahu, da bi se nam zapletli v lase. Trup netopirjev pokriva gost kožuh, ki jim pomaga vzdrževati telesno temperaturo. Tako kot ostali sesalci so netopirji sposobni ohranjati stalno telesno temperaturo, vendar se ta pri njih prilagaja tudi okolju. Med mirovanjem Z glavo navzdol je njihova temperatura običajno okoli 37 °C, med pravim zimskim spanjem – Netopirji lahko ure, dneve in med zimskim hibernacijo – pa se lahko zniža na zgolj nekaj stopinj nad lediščem. spanjem celo mesece visijo obrnjeni z glavo navzdol in se pri tem prav nič ne utrudijo. To jim omogoča poseben sistem tetiv v stopalu, Na svetu je opisanih več kot 1300 vrst netopirjev, v Sloveniji pa jih živi 30. ki se med visenjem zaradi njihove lastne teže Posamezni netopirji lahko doživijo tudi več kot 30 let. sam od sebe zaskoči. idar tnik on Zim rese o: S ž P fot rimo o: Pfot Posebne žilne zaklopke usnjebradi uhati netopir foto: Lea Likozar preprečujejo, da bi netopirjem Samica netopirja enkrat letno skoti običajno enega vsa kri stekla v glavo. mladiča, ki ga doji tri do štiri tedne. Žužkojedi in ne krvosesi Lahko letijo Roman o grofu Drakuli je močno pripomogel k temu, da ob Netopirji so edini sesalci, ki aktivno letijo. Pri tem omembi netopirjev mnogi pomislijo na vampirje. V resnici se uporabljajo prhuti. Tako kot človek imajo na svojih večina vrst, vključno z vsemi, ki živijo v Sloveniji in v Starem sprednjih okončinah pet prstov. Letalna opna je svetu, ne prehranjuje s krvjo, ampak večinoma s členonožci razpeta med podaljšanimi kostmi dlani in prstov, (npr. žuželkami in pajki). Netopirji s svojimi ostrimi zobmi z sprednjimi okončinami, trupom ter med zadnjimi lahkoto pregriznejo njihovo močno zunanje ogrodje. okončinami in repom. Najmanjši netopir pri nas tehta le okoli 5 g – toliko kot vrečka sladkorja, ki Najhitrejši netopirji pri nas dosegajo hitrosti, višje od 50 km/h. jo dobimo ob kavi. Razpon prhuti naših največjih netopirjev je lahko tudi več kot 45 cm. Doječa samica lahko v eni noči poje več kot polovico lastne teže žuželk. 2 3 Skrivnostni Ljubljancani Navadni mracniki v V stavbah ljubljanskem drevju Prebivalci mest se navadno ne zavedamo, da netopirje Človek s spreminjanjem pokrajine Za svoja naravna zatočišča navadni najdemo tudi v svoji neposredni bližini. Skrite kotičke močno pripomore k uničevanju zatočišč mračnik ( Nyctalus noctula) pogosto netopirji uporabljajo za svoja dnevna zatočišča, ponoči netopirjev, kot so denimo drevesna izbira opuščena dupla detlov in žoln pa kraljujejo na temnem nebu in se podijo za žuželkami. dupla. V preteklosti je zato že prišlo do ali druge odprtine v drevju. Najdišča v lokalnih izumrtij nekaterih vrst. Spet Ljubljani izvirajo iz jesenskega obdobja, Tudi Ljubljana ima še kakšno v temo zavito skrivnost, ki ko se netopirji v drevesnih duplih tudi čaka, da jo razkrijemo. V raznolikem okolju prestolnice idar parijo. Takrat jih lahko slišimo s prostim najdemo kar 19 različnih vrst netopirjev. Živijo v zelenih on Z ušesom, saj samci z glasnimi svatbenimi predelih z gozdom, drevesi in vodami, kakor tudi v im o: S klici vabijo samice. središču mesta in naseljih. Nekatere vrste so se na fot življenje v naseljenih območjih zelo dobro prilagodile. Navadne mračnike smo našli v drevesih na bregovih Ljubljanice na območju Prul in v parku pri Onkološkem inštitutu. V gozdovih in drevju Ljubljana ima veliko parkovnih dreves, drevoredov, obrečnega drevja, gozdov (Rožnik, Šišenski hrib, Golovec) in tudi sadnih dreves. V različnih odprtinah starejših dreves si zatočišča poiščejo številne vrste netopirjev. Zelene krajinske strukture pa so tudi pomemben ak prehranjevalni habitat, saj ob krošnjah etrinja P lovijo tudi netopirji, ki imajo zatočišča lenk drugje. V duplih ljubljanskih dreves smo o: Afot našli le zatočišča navadnega mračnika ( Nyctalus noctula). Posamezne najdbe drugih vrst, za katere so značilna tudi drevesna zatočišča, pa kažejo na verjetno prisotnost njihovih zatočišč v prestolnici. Netopirjem zatočišča v drevju nudijo odprtine, ki nastanejo ob odlomu vej, prostori za odstopljenim lubjem, dupla idar ptic ali votle veje. on Zim o: Sfot Ob drevesih si nekatere vrste izbirajo tudi varne letalne poti, po katerih redno letijo Gozdni mračnik ( Nyctalus leisleri) se do svojih mest prehranjevanja. pogosto prehranjuje v parkih in gozdovih. 4 Posamezne vejicate netopirje ( Myotis Navadni mracniki v emarginatus) lahko opazimo viseti pod Kje se skrivajo netopirji? ljubljanskih blokih napušci streh. Navadni mračnik je razmeroma velik Za svoja zatočišča si netopirji izbirajo bivališčih tudi prezimujejo. V Ljubljani netopir z rdečkastorjavim kožuhom, zgradbe mestnega središča, blokovska poznamo le nekaj zatočišč za opaži ki za svoja zatočišča izbira tudi zelo naselja in območja hiš z vrtovi. Stavbe hiš in v starejših blokih, vendar pa idar ozke reže. Čeprav so njegova prvotna jim lahko nudijo zatočišča skozi celotno netopirji lahko naseljujejo tudi druge on Zim zatočišča drevesna dupla in skalne poletje, včasih pa tudi samo za en kotičke zgradb. o: S razpoke, se izjemno dobro znajde fot dan. Posamezne vrste lahko v naših tudi v urbanem okolju. Kot alternativo naravnim zatočiščem pogosto naseljuje stavbe. Špranje za fasadnimi ploščami Topla podstrešja stavb in cerkva in odprtine škatel za okenska senčila nudijo varne in mirne kotičke nekaterim so prostori, ki jih izbira tako poleti kot vrstam netopirjev v poletnem času, ko pozimi. samice kotijo in vzrejajo mladiče. Zatočišča najde tudi v Ljubljani, najpogosteje v višjih nadstropjih starejših blokov. Blokovska naselja, kot so Bratovševa in Glinškova ploščad, stolpnice BS3 in bloki v središču mesta, so primeri gradnje, kjer so si mračniki poiskali zatočišča. Njihove prisotnosti se idar stanovalci zavejo predvsem jeseni, ko so on Zim lahko netopirji s svojimi svatbenimi klici o: Sfot zelo glasni. Reže za zunanjim lesenim opažem hiš v poletnem času nudijo zavetje predstavnikom rodu malih netopirjev (Pipistrellus), kot sta drobni netopir ( Pipistrellus pygmaeus) in belorobi netopir ( Pipistrellus kuhlii). V le za palec ozkih odprtinah najdemo idar posamezne živali ali skupine samic on Zim z mladiči. Njihovo prisotnost nam o: Sfot običajno izda droben kupček gvana pod mestom bivanja. Ponoči te velike netopirje lahko prepoznamo po zelo visokem letu ter Druge špranje in odprtine ozkih in dolgih prhutih. So zelo hitri na zunanjih delih stavb so zatočišča letalci (preko 50 km/h) in ponavadi predvsem manjšim vrstam netopirjev, lovijo nekaj deset metrov nad gosto ki se rade stisnejo. vegetacijo, travniki, vodnimi površinami in cestnimi svetilkami. 6 Ob luceh druge so si kotičke, podobne njihovim Soj svetilk privlači veliko število žuželk, pa imajo dolgoročno negativen vpliv na prvotnim zatočiščem, uspele poiskati kar s pridom izkoriščajo nekatere vrste številčnost žuželk v okolju in posredno v stavbah. Nekatere od teh vrst taka netopirjev. Čeprav jim razsvetljeni predeli tudi na netopirje. zatočišča zelo uspešno izkoriščajo. nudijo hiter in obilen dostop do hrane, idar on Zim o: Sfot Luči v Ljubljani pogosto obletavajo vrste rodu malih netopirjev ( Pipistrellus), ki so se navadile na uporabo osvetljenih predelov cestnih svetilk za svoja lovna področja. Tam lahko netopirje z lahkoto tudi opazujemo. Najpogosteje srečamo belorobega netopirja ( Pipistrellus kuhlii), ki v krožnem letu okoli obcestne razsvetljave lovi vešče in druge nočno aktivne žuželke. tnik resež P rimo o: Pfot Z malo pozornosti lahko v pomladnih in poletnih nočeh opazujemo silhuete med kroženjem nad Ljubljanico. Najpogosteje Vode so to predstavniki vrste obvodni netopir ( Myotis daubentonii), ki se v letu skoraj Ljubljanske vode, kot sta Koseški bajer in življenjski cikel je vezan nanjo. Predvsem povsem približajo vodni površini. reka Ljubljanica, netopirjem nudijo tako tekoče vode netopirjem nudijo dobre Njihova velika zadnja stopala jim namreč vir tekočine kot izvrsten vir hrane. Voda letalne poti, saj navadno niso prepredene omogočajo, da svoj plen poberejo tudi z namreč privablja veliko žuželk, katerih z ovirami, kot so na primer veje dreves. gladine. 9 Kaj storiti v primeru, da naletimo na netopirja? Nasveti za sobivanje z netopirji v mestu 1. Netopirja na izpostavljenem mestu umaknemo na varno. 1. Ob prenovah stavb Tako kot netopirji so tudi njihova zatočišča Netopir, ki ga najdemo na izpostavljenem mestu čez dan, je zakonsko zaščitena, njihovo uničevanje pa zelo verjetno v stiski. S krpo ali rokavico ga prestavimo v škatlo. a zakonsko prepovedano. Če vemo, da netopirji Vanjo damo nekaj papirnatih brisač ali krpo, da se bo netopir bivajo v stavbi, ki jo želimo obnoviti, pred ami blok lahko skril med gube. Ne pozabimo na odprtine za zrak. začetkom obnove obvestimo Zavod RS za Nato se obrnemo na Slovensko društvo za proučevanje in varstvo narave (ZRSVN). Ta poda strokovno varstvo netopirjev (SDPVN). Pokličemo Netopirofon ali mnenje o sprejemljivosti izvajanja del, v asadnimi plošč kontaktiramo člane društva, ki nam bodo dodatno svetovali. a f primeru neizogibnega uničenja zatočišča tnik Če sumimo, da je žival poškodovana, pokličemo na Zatočišče rese pa predpiše izvedbo ustreznih ohranitvenih ž P za prosto živeče živalske vrste. ukrepov – npr. postavitev nadomestnega rimo zatočišča (netopirnice). o: P navadni mračniki z fot 2. Ce netopir prileti v sobo, se ne prestrašimo. Netopirji so plahe in nenevarne živali. V nočnih urah lahko pomotoma zaidejo tudi v 2. Ne unicujemo zatocišc netopirjev naše domove. V takem primeru ugasnemo luč in odpremo okna. Preplašeni netopir bo Na žalost ljudje zatočišča netopirjev v stavbah sam našel pot na prostost. V primeru, da nikakor ne uspe najti izhoda, počakamo, da se zaradi nepoznavanja ali strahu pogosto uničujejo, kam obesi ali pristane na tleh. Takrat netopirja poberemo s krpo in damo na drevo. Če netopirje pa preganjajo. Vsako zatočišče netopirjev ne odleti, pokličemo člane društva. je pomembno ohraniti, še posebej ker se na majhnem prostoru lahko zadržuje tudi veliko Ce imajo netopirji zatocišce v naši bližini, jih od tam ne preganjamo. idar 3. število teh ogroženih živali. Ne ukrepamo na lastno on Zim pest, vedno se obrnemo na ZRSVN ali Slovensko Kadar netopirji za zatočišče izberejo predele stavb, ki jih sami ne uporabljamo, jih ne o: Sfot društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. vznemirjajmo. Z malo strpnosti lahko najdemo način, da z njimi mirno sobivamo in tako pripomoremo k njihovemu ohranjanju. Podatke o zatočišču sporočimo Slovenskemu društvu za proučevanje in varstvo netopirjev. 3. Pozornost pri secnji dreves 4. Pozorni smo na domace macke Majhna reža na stavbi, ki za nas nima pomena, je lahko ključna za preživetje skupine Upoštevamo dejstvo, da se v starem Mačke lahko ujamejo tudi netopirje, še netopirjev, ki tam najdejo varno zavetje. Če jih pustimo pri miru, pridobimo mnogo duplu lahko stiska skupina netopirjev, posebej manj spretne mladiče. Na svoje dobrega. ki ji z nepazljivostjo lahko uničimo mačke moramo biti pozorni predvsem v zatočišče. Če ob večeru opazimo iz poletnih mesecih, ko se mladi netopirji šele Zakaj netopirje sprejeti za sostanovalce? dupla izletati netopirje, to sporočimo učijo leteti. SDPVN. 3000 žuželk/noc gvano 5. Netopirje povabimo v svojo bližino Komarji in druge žuželke, ki Njihove iztrebke (gvano) lahko jih smatramo za škodljivce, Ponudimo netopirjem novo zatočišče in izdelajmo pometemo v bližnjo lončnico ali se znajdejo na netopirjevem na vrt, saj so odlično naravno leseno netopirnico. Navodila najdemo na spletnem jedilniku. Zaradi prehranjevanja gnojilo. naslovu www.sdpvn-drustvo.si/pomoc_netopirjem. z žuželkami netopirji močno Naslednje poletje bo vsaka h tm l. Obesimo jo čim višje in usmerimo proti jugu, idar pripomorejo tudi k ohranjanju samica skotila novega mladiča, da zagotovimo primerno temperaturo. Veseli bomo, on Z ravnovesja v okolju. im zato se bo ta ogrožena vrsta če nas o namestitvi netopirnice obvestite. o: S lahko ohranila. fot 10 11 Projekt NETOPIRJI – skrivnostni Ljubljancani Namestitev duplastih netopirnic v Tivoliju in ob Koseškem bajerju Z obešanjem duplastih netopirnic iz lesobetona smo netopirjem za zatočišča ponudili podobne razmere, kot jih v naravi najdejo v duplih in drugih odprtinah v drevju. Z zeleno silhueto netopirja idar pa mimoidoče tudi opominjajo na prisotnost on Z teh skrivnostnih in pogosto prezrtih prebivalcev im o: S ljubljanskih parkov in gozdov. fot Postavitev netopirnic na stavbe V sklopu projekta smo v letu 2015 nadomestna zatočišča za netopirje postavili tudi na tri stavbe v Ljubljani: na Aškerčevi cesti, na Vilharjevi idar cesti in na Jakčevi ulici. Za mesta postavitve smo izbrali zgradbe, kjer on Z so bili netopirji že predhodno opazovani ali celo preganjani. Na vsako im stavbo smo v paru namestili dva tipa netopirnic – celoletno z debelejšimi o: Sfot izoliranimi stenami in sezonsko s tanjšimi stenami. Raziskovanje netopirjev v Ljubljani in zbiranje podatkov V sklopu projektov smo izvedli tudi nekaj terenskih raziskav netopirjev, ki so med drugim obsegale lov netopirjev v mreže in pregledovanje nameščenih netopirnic. Znotraj območja Mestne občine Ljubljana smo na ta način zabeležili deset različnih vrst. Razveseljujoče je tudi dejstvo, da smo v nekaterih izmed duplastih netopirnic v preteklih letih že našli o: Simon Zidar netopirje vrste drobni netopir ( Pipistrellus pygmaeus). ot, f topir K prispevanju podatkov pa ste vabljeni tudi vi! Sporočite nam, če najdete netopirje ali če netopirji bivajo v vaši bližini! drobni ne Izdajatelj Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev Večna pot 111, 1000 LJUBLJANA www.sdpvn-drustvo.si, www.facebook.com/sdpvn, E-mail: netopirji@sdpvn-drustvo.si, Netopirofon: 068 650 090 Besedilo Ana Fortič, Jan Gojznikar, Nastja Kosor, Nika Krivec, Simon Zidar Naslovnica Navadni mračnik ( Nyctalus noctula), foto: Simon Zidar Oblikovanje Simon Zidar Ilustracije Simon Zidar Lektoriranje Urša Honzak, Društveno stičišče – STIKS Tisk Tiskarna Kaučič d.o.o., Celje, junij 2018, 1.000 izvodov 1. dopolnjen ponatis - Brošura je nastala leta 2015 v projektu Netopirji - skrivnostni Ljubljančani, ponatisnjena pa je bila v sklopu projekta Netopirji - skrivnostni Ljubljančani 3. Oba projekta je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.