FÄRODE ÖTAIHICaI v KJRANJUj Ob osvoboditvi in ujedinjenju. V vsem svojem poteku vedno čudovita zgodovina jugoslovanskih rodov je dobila se čudovitejši zaključek : dočim je provzročila svetovna vojna razpadanje obširnih ozemelj in razkrajanje istopleinenskih držav, so se strnili Jugoslovani v eno maso, v eno državo, in so s tem završili prvo točko svojega večstoletnega boja za narodno in državno samostojnost. Usoda nas je bila razcepila, da smo živeli v razpredel jenih skupinah po raznih ozemljih, vkovani v različnih pouličnih mejah, porazdeljeni po kronovinah, kjer smo stali nasproti tujerodnim večinam ošibljeni in dozdevno izdani jim na milost in nemilost. A svesti smo si bili svojega pokoljenja, svoje narodnosti; vedeli smo, da nas vežejo medsebojne krvne vezi. Kri je vodila uspešni odpor za dobe najkrulejšega potujčevanja; prav zato nismo utonili v ptuji povodnji, nismo podlegli narodom, ki so storili vse. kar so zmogli s svojo lokavosljo in svojim nasilslvom. Presojani smo l>ili s tujerodnimi gospodarji in graščaki, ki jim je bilo poverjeno podrobno delo raznarodovanja in socijalnegn razrahlavanja s končnim smotrom, vzeti nam domačo grudo in nas zasužnjiti kot brezpravne lielote. Večkrat so se pojavili odpori. Posamezniki so povdarjali svojo slovansko narodnost; pod neznosnim pritiskom so zahtevali Že pred 400 leti posebno slovenski kmetje v strnjenih masah „ staro pravdo". A ledajni mogotci jim je niso dali. Navzlic temu je pa propadalo tujerodno „plemstvo". A čimbolj je nazadovalo, tem odločneje J«' branila država obubožanje ljudi, ki so živeli razuzdano od žuljev svojih podanikov in nevoljnikov. Fizično in intelektualno onemoglo plemstvo je dobilo poleni v birokraciji naslednika, ki ni bil bolj i od njega. Ravnopravnost na papirju in formalnost, da se je smel usesti v državnih zastopstvih slovenski kmet poleg nemškega kneza, nisla ^Spremenili v bistvu skoraj ničesar. Edini Srbi so bili na boljšem vtoliko, da so se končno otresli popolnoma in za vedno ptujega Nadzorstva, dočim so gospodarili Hrvatom in Slovencem še dalje Nemci in Madjari. In prav V trenutku, ko sla hotela zadrgniti ta dva 'lepoklieana varilni skrbno pripravljeno zanjko okoli vratu Srbov, Hrvatov in Slovencev, seje utrgala vrv — in troedini narod diha prosto. 9 Adresa delegacije Narodnega Viječa SHS, prečitana 1. decein-hra 1918 pred regentom Aleksandrom, poudarja pet točk: 1. Narodno ujedinjenje; 2. edinstveno državo; 3. demokracijo na najširši podlagi; -t. parlamentarno vlado in 5. nepriznavanje londonskega pakta. Teh točk smo pogrešali v svoji zgodovini več stoletij. Narodno nismo bili ujedinjeni, ker smo bili razpodeljeni po raznih državah pod raznimi ustavami. Edinstvene države nismo imeli, ker nismo bili združeni kol narod. Stali smo pod aristokratskimi vladarji, odvisnimi od svojih kamaril in interesiranih najožjih krogov, dočim so bila demokratična načela vedno vladni ideal Jugoslovanov. Vlade je upostavljal aristokratski monarh po nasvetu svojih krogov; zato niso bile parlamentarne in so odstranjale neposredni vpliv ljudske volje, kolikor se je dalo. — Ako bi se odcepil od naše zemlje kos slovanskega primorja, bi pomenilo to reakcijo in ponovitev prejšnje razkosanosti; narod bi spet ne bil ujedinjen, a bi moral streiniti za tem, da se ujedini; zalo je nepriznavanje londonskega pakta povse upravičena peta točka gori omenjene adrese. Narodno ujedinjenje in edinstvena država nam stavi nove zadače na vseh popriščih : na narodnem, socijalnem, gospodarskem, političnem državno - upravnem in kulturnem. Zato se bode moralo ozirali tudi naše glasilo na novi položaj in si ustvariti drug pravee, širše območje in nov načrt, da bo kos modernim odnošajein. Na tem mestu se pridružimo za sedaj samo besedam regenta Aleksandra, s katerimi je zaključil svoj odgovor na adreso: Živel ves narod srbski, hrvatski in slovenski! Hodi nam vsikdar srečna in slavna kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov! Adresa ima to-le besedilo: »Vaša kraljeva visokost! Čutimo se srečni, da moremo pozdraviti Vašo kraljevo visokost v imenu Narodnega Viječa Slovencev, Hrvatov in Srbov v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagonosne narodne vojske, ki je v skupnem boju z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje /.a uresničenje ogromnega dela za narodno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov iu Srbov, ki so prožeti z idejo narodnega edinslva, izvedeli na teritoriju bivše avstro - ogrske monarhije državni peobral in začasno ustanovili neodvisno narodno državo. Opirajo se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, naj vsak namreč sam odloča o svoji usodi, so izjavili že v objavi Narodnega Viječa z dne 19. oktobra, da želijo in hočejo, da se ujedinijo v enotno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi obsegala ves sklopljeni etnografski teritorij Jugoslovanov. Da se ta meja udejstvi, je sklenilo Narodno Viječe v svoji seji dne 24. novembra, da se proglasi ujedinjene države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Cmogoro v eno edinstveno državo ter je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa danes pred Vašo kraljevo visokost, da Vam sporoči ta sklep Narodnega Viječa uradno in v svečani obliki. Sklep Narodnega Viječa je ta, da naj vrši vladarsko oblast na vsem teritoriju sedaj enotne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Njegovo Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njegovem imenu regent, Vaša kraljeva visokost. Sporazumno z vlado Vaše kraljeve visokosti in predstojniki vseli narodnih strank v Srbiji in Črni gori naj se ustvari enotna parlamentarna vlada. Vaša visokosl ! Želja Narodnega Viječa je, da se sestavi provizorična vlada v sporazumu med Narodnim Viječern in predstavniki naroda kraljevine Srbije, in da se določi odgovornost državne, vlade v smislu modernih parlamentarnih načel temu narodnemu predstavništvu, katera />i morala ostati zbrana, dokler se ne sestane koiisliliianta, da pridejo na ta način principi ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade do popotnega izraza. Iz istega razloga naj bi ostali v veljavi poil kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki pa morajo bili /.a svoje uradovanje tudi odgovorni predstavništvu. V leni prehodnem času bi bilo po našem mnenju tudi potrebno, da se ustvarijo pogoji za končno organizacijo naše edinstvene drŽave. Naša državna vlada bi imela za to poseben nalog, da pripravi konstituanto in naj bi bila v zinislu predloženega predloga N. V. voljena po načelih splošne, jednake, direktne lajne in proporcionalne volilne pravice, ki naj bi se sestala najpozneje Šest mesecev po sklenitvi miru. V tem historičnem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko visokosl kol predstavniki naroda in vsega teritorija južnih Slovanov v bivši avstro - ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni, ker moramo konštalirali, da so veliki in dragoceni deli našega narodnega ozemlja okupirani po četah kraljevine Italije, čeprav je ta zaveznica ententnih držav in čeprav želimo živeti z njo v dobrih prijateljskih odnošajih. Nismo pa pripravljeni priznali opravičenost kakoršnegaholi dogovora, pa tudi londonskega pakta ne, po katerem Iii bili prisiljeni v nasprotju z narodnim načelom in principom samoodločbe, da odstopimo del našega naroda tuji državi. Posebno opozarjamo Vašo kraljevo visokosl, da italijanska okupacijska uprava krši theje in pooblastila, ki so ji dana v pogojih premirja z glavnim povelj-ništoom bivše avstro - ogrske vojne ze poleni, ko je bil ta teritorij proglašen za neodvisen in integralni del države Slovencev, Hrvatov in Srbov, čemur 1'oino predložili Vaši kraljevi visokosti vse potrebne dokaze. S polnim prepričanjem pa dajemo izraza svoji uadi, da se bo Vaša kraljeva visokosl skupno s celim našim narodom zavzela, da se defiuitivne meje nase države urede tako, da bodo O skladu z našimi etnografskimi mejami in z načelom narodne samoodločbe proklamirane od predsednika Zjedinjenih držav ameriških W'ilsonn in od vseli držav sporazuma. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter, naj živi Vaša kraljeva visokost, naj živi ves nas ujedinjeni srbsko-hrvatsko-slovenski narod, naj živi slobodnn ujedinjena Jugoslavija ! Regent Aleksander je odgovoril: Gospodje odposlanci! Vaš prihod v imenu Narodnega Viječa SHS, predstavitelja našega naroda, in vaše sporočilo o njegovi zgodovinsko važni odločitvi dne 24. novembra, s katero se proglaša državno ujedinjenje vsega našega naroda in vse naše mučeniške in slavne domovine, me napolnjuje z globoko radostjo. Ko sprejemam to vaše obvestilo sem uverjen. da izpolnjujem s tem činom svojo vladarsko dolžnost, zakaj ž njim samo končno udejslvujem ono, kar so jeli pripravljati najboljši sinovi naše krvi vseh treh ver in vseli treh imen — na obeh straneh Donave, Save in Drine že v času vladanja blago pokojnega mojega deda, kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in stremljenjem celokupnega našega naroda. V imenu njegovega Veličanstva kralja Petra proglašam torej ujedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države SHS v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta veliki zgodovinski čin bodi najvišja nagrada iskrenim stremljenjem in naporom vas in vaših častilih drugov v Narodnem Viječu ter drugih sotrudnikov, ki so s smelim prevratom stresli in vrgli raz Bebe tuji jarem ; ta akt bodi tudi nagrada visoko razvili zavesti in velikim Žrtvam, ki so jih položili na žrlvenik domovine vsi oni deli našega naroda, ki jih zastopa Narodno Viječe. Prav tako bo današnji veliki čin najkrasnejši venec na grobovih naših častnikov in vojakov, padlih za svobodo in ujedinjenje, bo najdivnejša kila na prsih srečnih onih tovarišev, ki so s pomočjo naših velikih in plemenitih zaveznikov z mano doživeli zmago nad sovražnikom. Slavo izvojcvanih zmag delijo z mojimi starimi bojevniki dični boritelji jugoslovanskih oddelkov v moji armadi. Pohiteli so k vam in vi ste jih sprejeli tako, kakor sprejema samo brat brata. Hvala vam za sprejem, hvala vam na navdušenju, s katerim izražate svoji; zaupanje mojemu narodu, mojemu očetu, njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in meni. Zagotavljam vas in Narodno Viječe, čegar pooblaščenci ste, da je ves narod slovenski, hrvatski in srbski, katerega voljo in misel predstavi jate, lahko uverjen, da se bomo jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in srbski narod, dali vodili samo />o globoki, neizkaljeni ljubezni bratskega srca napram vsem svetinjam, ki so drage dušam onih, kol katerih pooblaščenci ste prišli semkaj. V smislu želj in načrtov, ki sle jih izvolili predložili in katere jaz in vlada v celem obsegu usvojujemo, I/o naša vlada takoj storila vse /lotrebne korake, da se čim najpnje ustvari vse ono, kar ste predlagali' tako glede na prehodno dobo, dokler se ne sest/me in ne konča svojeg" dela velika ustavotvoma skupščina, kakor tudi glede na volitve in sestavo te koifioracije. Veren zgledu in naročilom svojega očeta bom jaz, kralj svobodnih državljanov, svobodne države SHS, ostal vsikdar veren ustavnim, parlamentarnim in široko demokratskim načelom, temelječim na splošni in enaki volilni pravici. Radi tega bom iskal vaše sodelovanje pri sestavi vlade, ki bo predstavljala vso ujedinjeno domovino. Ta vlada bo v stalni zvezi z vami in po vas z narodnim predstavništvom, z njim bo delala, njemu bo odgovorna. V zvezi ž njim in s celim narodom bo pripadla tej vladi prva in glavna naloga, da poskrbi, da se bodo meje naše države krile z etnografskimi g ranicami našega naroda. Skupno z vami se smem upravičeno nadejati in se tudi nadejam, da bodo naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenjevali naše stališče, ker leto odgovarja načelom, ki so jih sami proglasili in za katerih zmago so preliti veliko svoje dragocene krvi. Prepričan sem, da osvoboditev sveta ne bo oskrunila s tem, da bi se izročilo pod tujo oblast toliko naših poštenih in prosvetljenih bratov. Prav tako upam, da bo to naše stališče upoštevala v svojih odločbah tudi sama vlada kraljevine Italije, saj se ima ona za svojo osvoboditev zahvaljevati istim principom, istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi preteklega stoletja. Lahko trdim, da bo italjanski narod imel dejansko več koristi in si zagotovil večjo varnost, a ko bo spoštoval ta načela in tradicije, in si s tem zasigural prijateljstvo in dobro naše sosedstvo kakor pa ako uresniči določbe londonske pogodbe, ki je bila podpisana brez nas in ki ni bila nikdar priznana od nas, podpisana v razmerah, ko se še ni računalo s propastjo Avstro - Ogrske, da so torej od takrat postali brezpredmetni mnogi nekdanji oziri. Nadejam se, da bo postal naš narod v lein in ostalem delovanju složen in močan do konca, da bo stopal v novo življenje z vedrim in ponosnim čelom, vreden priborjene veličine in sreče, ki ga čaka. Prosim vas, gospodje poslanci, da sporočite mojo vladarsko besedo "i pozdrav mojim milim bratom sirom naše svobodne in ujedin j ene Jugoslavije. Živel ves narod srbski, hrvatski in slovenski! Podi nam vsikdar srečna in slavna kraljevina Slovencev, Hrvatov In Srhov! I 22 Nov prispevek o Čopu. Objavlja AVGUST Ž1GON. (Dalje.) VI. Z neposredno nadaljnjim kosom prično v Levčevih prepisih Kopitarju namenjeni listi Čopovi, ki jih šteje Levstikova zbirka osem. Vrsti pa se jih: A) najpoprej četvero iz 1. 1828, 1830, 1831; za njimi sledi: B) en lisi i/. I. 1832, ki ne velja Kopitarju; in za tem jih pride: C) ostalih spel četvero, ki so vsi iz osodnega 1. 1833. A): 3.) Koncept brez dneva in kraja, e: list, ki je začetek Čopove korespondence s Kopitarjem — iz Ljubljane. Da velja ta fragment res Kopitarju, ni bilo Levstiku težavno določiti: pismo ima na čelu ugovor: „Wohlgeborner Herr H o fb i b 1 i o t h e k s c u s I o s, " — kar je, posebej v zvezi z vsebino pisma, popolen in povsem določen naslov.6'') Na vrh prve strani, tja nad navedeni ogovor, je Fr. Leveč v svojem prepisu zapisal s svinčnikom letnico: 1829; razlago tej pripombi imamo V Levčevem „Copu" (Zvon 1879, str. 227), kjer omenja Fr. Leveč lega lisla češ. da v njem ..Kopitarju loži, da se mu v Ljubljani (1829.) slabo godi, slabše nego se mu je na Poljskem." Toda list je odgovor Cbpov tistemu pismu Kopitarjevemu, ki nam ga Kopitarjev „Brief-.lournal" izpričuje pod dnem; 12. Der. 1827, in ki ga tudi sam Čopov fragmenl potrjuje z besedo: „Ihr geehrtes Schreiben vom 12. v. M.;''7) odgovor I o rej prvemu listu, ki ga je pisal in poslal Kopitar Čopu v Ljubljano. In Čopov podatek „vom 12. V. M." priča, da je Čopov list — iz ni januarja I. 1828, ne pa šele iz I. 1829. Iz istega leta potemtakem kakor lislo edino v Čopovi zapuščini nam ohranjeno pisanje Kopitarjevo, — droben lislič. priložen Kopitarjevi vizitki, ki je ž njo prišel prof. Kucharsky k Čopu v Ljubljano nekako okoli 19. avgusta IS28: Slavo ('/.op (Zliop, Moni,) Labao. siaviini Kuoharskl Polonam ainiee coiiiiiienilnt Slavno Kopitar.6") **) Označil sem čilaleljii gori v pregledu Levčevih prepisov liste tri liste (3., I., !l ), ki so le sami v selii z adreso ali ogovorom določeni, komu veljajo, — Z debelejšo številko v svojem, lam oh desnem robu dodanem štetju 1- II. M) Prim. Zbornik M. 81. V., 1903, str. 91 in 110/111. ") Ohranjeno v isti Levstikovi zbirki Čopovih rokopisov, dasi vanjo ne všteto. Prim.i Zbornik M. SI. V./110. Spomin o obisku Kucharskcga v Ljubljani nam je ohranil .1.Kosmač, ki je vpisal ..ruskega profesorja" (Kopitar: „Sluvum l'olonuin ) v dnevnik o oiiiskovulcih IjubUatuke Itoejske čitalnice (aLeae-Jouroal*) prvič I9./VIII 1828 [H. Kiiharzkv, Profehor], potem: 20., a.r>., 27., 29, .'tO. avgusta, nadalje 2, in zadnjič 1. septembra |ll. I'roll Kiihursky. Officium Sanet.]. Dan 6. septembra 4. ) Laibach, 21. Jaenner 1830. = č: kakor poprejšnji že sam v sebi določen kot Kopitarju namenjen list Čopov, ker je Čop sam izjemoma pripisal z lastno roko na čelo pisma naslov: „Herrn Hofbibliothek-Custos v. Kopitar."*') Zato je tu Levstiku in nam za njim bilo znanstveno določanje adrese nepotrebno. 5. ) Laibach, 16. May 1830. = d: Čopova polemika zoper Kopitarjevo obsojanje vse „ učene", t. j. umetne poezije, ter Prešernovih pesmi v Zhbelizi I. posebej! Pismo nima adrese; toda v odnosu k poprejšnjemu, naravnost naslovljenemu listu (pod 4.) ni bilo težavno posneti iz vsebine, komu velja ta ugovor Čopov. 6. ) Laibach, 23. Juny 18(31). — m: fragment, ki ima zgornji desni vogel v izvirniku ravno črez sredo številk 31 odtrgan, da jim je videti le še spodnje ostanke. A pripisal je že Levstik s svinčnikom v originalu 31, kar je tako prepisal tudi Leveč. Naslov pa je bilo mogoče določiti listu iz njegove vsebine — brez pesebnega truda. B) : 7. ) Laibach, 15. 10'" 1832. = b: popolno pismo, ki mu je iz vsebine določil Levstik le, da „ne Kopitarju"; podčrtal je v Levčevem prepisu svoj ,.ne" dvakrat, z rdečo in z modro črto. Pod to Levstikovo negativno določbo je pripisal kesneje Vladimir Leveč na očetov prepis s svinčnikom: „morda Šafaiiku? Leveč" In pogodil je resnico! V Zborniku M. SI. L/125 je 1. 189!) objavil prav Vladimir Leveč Šafaiiku odposlano Čopovo pismo ddo. 21. 10'" 1832 (kakor ga je našel f Iv. Kunšič v češkem muzeju v Pragi med Šafaiikovo tam hranjeno ostalino), ter podal s tem dokaz o pravilnosti svoje domneve, ki jo je postavil iz same vsebine tu v očetovem prepisu: dokaz, da je fragment b — koncept tistega pisma. Levstikova negativna določba: „ne Kopitarju" pa nam priča, kako težavno^je bilo na tem polju pozitivno delo Levstikovi dobi, ko še ni vstvaril — Kunšič trdnih tal s svojimi bogatimi prispevki. C) : 8. ) Laibach, am Ostersonntag Naelunitt. 1833. == i: kratek odlomek, ki imamo v njem na Čopovi strani (dne 7. IV. 1833) prvo pričo o razdoru med Čopom in Kopitarjem. Pisal je bil Kopitar Čopu dotlej 1. 3831 trikrat : 2.IL, Hi. IL in 20./I1.;7") zalem mu je Čop odgovoril 3. marca, a poslal še kesneje neke „Müller" po drju. Ullepilscliu enkrat j« zadnji vpisani dim tistega šolskega leta; a Kuharskega ni lam tu dan Študiral pa je v knjižnici ves čas neki „Mifsnle rouianum" Dne 20./VIII. je bil ž njim v knjižnici tudi „Prof. Žhopp", ki je tam bral neke „Jahrbücher" (najbrže: .1. der Literatur). - Novembra 18128 je bil Kucharskv, na povratku iz Trsta, spel v Ljubljani. 1'rim: Luibaclier Zeitung 1828 (lutelligenziilall Nr. 140, 20. Nov., stran 1074 „Anhang-): fremden-Anzeige. Angekommen den 17. November 1828. „Den 17. Hr. Andreas Kucliarsky, Professor und russischer Unterthan, von Triest nach Dalinalien." Ali s,'i se tudi takrat videla s Čo|......, ne vemo do danes. •") ZMS V./tll. '") 01, sproj podani Kopitarjev zapisnik o korespondenci s Čopom. in enkrat po kustosu Freyerju.71) Toda — Kopitar je umolknil, kar se je na Veliko noč (7. IV.) zdelo Čopu samemu že nekam čudno. Zakaj pa je umolknil Kopitar, tega n i povedal Čopu, kakor se da sklepati iz Čopovega velikonočnega fragmenta; pač pa je povedal za Čopovim hrbtom dotlej že Hanku, da zaradi Čelakovskega ocene o Krajnfki Zhbelizi; radi ocene, ki je bila izšla v Čopovem nemškem prevodu s Čopovimi dostavki tistega leta v treh nadaljevanjih v ljubljanskem listu „Illyr. Blatt": začetek v štev. b. dne 9. II., nadaljevanje v štev. 7. dne 16. II., (NB.: istega dne Kopitarjevo pismo Čopu ddto. 16. II., za njim drugo ddto.: 20. II.), sklep v štev. 8. dne 23. II. 1833. In dne 21. marca 1833, ko je torej imel Kopitar Čopov list ddto. 3. III. 1833 že v rokah, pa omenjeno Kopitarjevo pismo bibliotekarju Vaclavu Hanku v Prago, ter v tem pismu naslednje o Čopu in njegovi pregrehi: begi versiouem germunieum (im Illyr. Wochenblatt) recensionis Celnknw-skyanne über unsre 'h">T,.imia. Doleo jure meo 1. ) dass mau hinter meinem Rücken nieine sub rosa - Aeusserungen weiter schreibt; das heisst sonst l'ossentragen,72) indignuin homine honesto. 2. ) Den mürrischen Aristarchen lasse ich mir, wie billig, gefallen, besonders wenns der Horazisrhe ist. 3. ) Dass auch V,*** sich zu tief ins Detail eingelassen, (wo er nicht genug weiss), zeigt Zhop's Aidikritik. 4. ) Wir wollen nun Zhop's Weisheit gegen unsere Grundsätze selbst weiter vernehmen, und auch antworten, wenn es nttthig sein sollte73) Prva izmed leb štirih točk Kopitarjevih nam še ni čisto razumljiva ; 11 e vemo, kaj v njej Kopitar pravzaprav misli. Ponovil je sicer isti očitek Čopu Kopitar sam javno, v znanem svojem pamfletu, kjer je zapisal: „Unbegreiflich, und der ernstesten Rüge verfallen aber ist Hrn 'l.'[s| mehr als alt weibische Indiscretion, mit der er von brieflichen oder sonsiigen vertraulichen Aeußerungen Dritter ohne Ermächtigung öffentlichen (vielleicht gar einseiligen, unredlichen) Gebrauch macht. Oder wäre diefi auch ein Beslandlhcil seiner Bildung? Cicero, Philipp. 2, 4. und Lessing im 57. anlupi. Briefe nennen es ganz anders. Wir wollen ihn für heute nur mil H o raz warnen: Commissa tacere qui nequit, hic NIGFB esi, nunc tu, Romane, caveto." (Illyr. Hl. 1888, pg. 109). Pa je vzel Cop zalo v javno izpraševanje Kopitarja v uvodu svojega odgovora „slow. AB C-Krieg Nro. 3." (pag. I 2). Vendar dokazuje ta odgovor, da ni Cop sodil prav, kje je vzrok Kopitarjeve zamere; išče ga namreč v razpravi o črkah samih, ter še sluti ne, da je Kopitar zameril že o 00 n o Z h beli z c ! M) 7I) ZMS. V.(99. 73) Pač pomota, vsled napačno čilnnega rokopisa Kopitarjevega, nam.: Poslon-tragon (-- prenašanje pošt). _7J) .Jagič V., Neue »riefe, pg. 1ÜH/10!». 74) Prini. o tem. kar tu na koncu razprave v dodanem „Dostuvku" Čop -Vrazu (Kl. IV. 1884) O Zhbelizi IV : Die „unvorgesehenen HinderniUo" . . . verdankt sie Vorzüglich dein Hrn. Kopitar, welcher durch den, ursprünglich durch die Zhbeliza veranlaUleu AlU'-Krirg so erbittert wurde, dali 6T als Tensor über das MS. des Ken Händchens derselben ein sehr ungünstiges Gutachten ertheilte, und eine neue Redaktion desselben verlangte. EaBODSä citä iga v KRANJU. Druga Kopitarjeva točka se nanaša na sklep Čelakovskega ocene, ki se glasi v Čopovem nemškem prevodu: „Auf denn, Ihr jungen, wackeren Slowenen! Ihr, die erste Hoffnung Eures Vaterlandes! schreitet nun weiter auf der Bahn, welche Ihr betreten, traget redlich bei zur Emporbringung der Sprache, Eures kostbarsten Schatzes, laßt Euch durch keinen mürrischen Aristarchen, durch keinen entarteten Landesgenossen von Eurem Beginnen abschrecken . . ." (Illyr. Blatt 1833, pg. 24). Zanimivo je, da je Kopitar prenesel to mesto näse, ter sodil, da misli Čelakovskega „Aristarh" — njega! A zakaj je tako sodil Kopitar?75) V tretji točki Kopitarjevi pomeni Č*** ime češkega kritika Krajnfke Zhbelize, — ime: Celakowsky. Četrta točka pa nam priča, da je bil 21. 111. 1833 Kopitar že obveščen, pač iz (nam neohranjenih) pisem Čopa samega, o nameri Čopovi, da nastopi zoper metelčico; in Kopitar obeta že tu — svoj ugovor, dasi je prvi Čopov članek izšel v Ljubljani šele teden dni kesneje: „Slowenischer ABC-Krieg" — kot „Außerordentliche Beilage zum Illyr. Blatte Nro. 13. vom 30. März 1833." Pretehtaj pa izraz Kopitarjev: „Zhop's Weisheit!" Kar je tu za nas torej posebej nov vpogled v zvezo dogodkov, je tisto doslej neuvaževano dejstvo, da ni Kopitarjeva zamera nastala šele vsled Čopove „borbe za stare črke zoper nova načela", ampak da je Kopitar Čopu zameril že prestavo pohvalne ocene Čelakovskega o Zhbelizi! Tam je torej pričel že razdor, ker tam že nevolja Kopitarjeva, ki pa Čop o njej še dolgo ni slutil ničesar, ampak dopisoval še nadalje Kopitarju po ustaljeni navadi povsem zaupno — do tiste pristranski krivične, tendenciozno ostre cenzure njegove ob rokopisu četrtega zvezka Zhbelize (za I. 1833): meneč do tedaj, da ima ob Kopitarju Opravka Z osornim slovničarjem, a vendar znanstveno objektivnim možem. Toda Kopitar se je izkazal nenadoma zagrizenega s u b j e k t i v i s t a ; jezen in hud zaradi Čelakovskega pohvale je Kopitar strogo pritisnil novi zvezek Zhbelize ter žal do pogube poparil čvrsto domačo mladiko kakor smrtno strupena slana.7'') it.) Laibach, 2. May 1833 c: popolen list, z dostavkom Čopovim še z naslednjega dne, „Den 3. May". Pošilja pa s tem listom Čop odtisek svoje abecedne pravde („Discacciamento") na Dunaj Kopitarju, kakor priča na vnanji strani pisma napisani naslov, ki je torej tudi Levstiku povedal, komu velja to pisanje Čopovo; naslov: | Sr. des Herrn Hof-bibliothek- Custos v. Kopitar (P. T.) | Wohlgeboren |. ") Prim. od tega leta nadalje ime „Aristarh" v Prešernovi poeziji! ") l'riin.: Grafenauer Iv., Iz Kaslelčeve zapuščine, str. .11— <>!): Rokopis Zhbelize IV. o Kopitarju kol cenzorju piie: Archiv f. slav. Philologie, zv. :n (s'r. :il(i: dekret z dne: Wien den '27. !l her 1H17.), ter nadalje str 10«) II.'I (epizoda I. 1813, ki jo je doživel Kopitar kol cenzor uovogrškega časnika „llellenikos 'l'elegraphos"). 10. ) Laibach. 12. May 1833. = j: prvi koncept poslednjega odgovora Čopovega Kopitarju. Dne 8. maja ima ..dopisni dnevnik" Kopitarjev zadnji list Čopu — po dolgem premoru od 20. februarja. In 12. maja, torej takoj po prejemu pisma, piše tu Čop svoj srditi odgovor. A prenehal je sredi lista, ter odložil stvar za dober mesec. Levstik ni določil, ali vsaj ne pripisal naslova temu fragmentu, kar je pa gotove pozornosti vredno, — ker ga je vendar ugotovil naslednjemu pismu: 11. ) Laibach, 17. Juny 1833. = k: listu Čopovemu, ki gaje Levstik v svoji zbirki uvrstil takoj za poprejšnjim, kot po abecedni Signatur i zaporedna si kosa j in k. Ta zaporednost koncepta in pa iz njega (dober mesec kesneje) nastalega pisma priča v Levstikovi zbirki, da je to soodnosnost, to razmerje med obema kosoma Levstik spoznal. In če je Levstik povsem pravilno ugotovil naslov iz koncepta nastalemu pismu, sledi pač iz. tega, da je moral tudi vedeti, na čigavo adreso stresa Čop v tistem konceptu svoj srd; saj so vendar tu in tam celi stavki dobesedno isti. Ne upam si torej domnevati, da bi Levstik bil opustil pri tistem konceptu j svojo določbo naslova iz nevednosti, ampak sodim, da le kot nekak banalni pleonazem, kol samo ob sebi umljivo konsekvenco. Zalo nam je torej reči, da rokopisa s signaturo j, tistega koncepta z dne 12. maja 1833, ni pravzaprav šteli med one kose, ki jim Levstik v svoji zbirki n i ugotovil adrese, ker je z ugotovitvijo naslova pri pismu k eo ipso ga že določil tudi konceptu lega pisma, kosu j S tem so pri koncu v Levstikovi zbirki Čopovih rokopisov — Kopitarju namenjeni listi. Pripomnim naj k poslednjemu le še, da tudi tega. iz koncepta ddo. 12. V. dne 17. VI. nastalega prvega pisma, ki je dobilo 20. VI. še kratek pripis. Čop n i odposlal še Kopitarju, ampak ga pridržal v svojih rokah. Vendar pa je spisal in I udi res odposlal kesneje, najlaže še pred objavo (istega Kopitarjevega pamflela, ki ga je prinesel ljubljanski list „Illyr. Blatt" dne 6. VIL 1833, Nr. 27, točno dve leti pred Čopovo smrtjo |Čop f 6. VIL 1835], kol „Ein Wort über den Laibacher ABC-Slreil (aus einem Briefe aus Wien an Herrn M.|etelko|". — Čop neko drugo, nam neohranjeno, a po vsebini prvemu, nam v Levstikovi zbirki pod k ohranjenemu podobno pismo, ker vemo o njem iz Kopitarjevega lisla Metelku z dne 23. V. 1835, kjer Kopitar še vedno ni pozabil svoje jeze, da ga je Čop premagali „ M i I M. ist meine Correspondenz seil jener Zeil (ex Mo) ahgchroch|cu|. Ich habe auch meinen gewissen Stolz und keine Lusl mit unverschämten*) Buben, wenn sie auch englisch lesen und plappern, mich herumzuschlagen. —" In k zvezdici je Kopitar dostavil pod črto: ) dico i 1111111 lalem, (piia i n j ti f I a saepius a me petita numpiam cum obtinuiffct, er am finde mich einen falschen Freund nannte, der nur Schmeichler wie Vuk liebe elc. Qu! nie lam injulle Iraclal, is nee ine novit, nee dignus eil uosse. Niemand suchl andere hinterm Ofen, der nicht selbst öfter sich dort versteckt. — Ist die Witwe hübsch?"77) Bilo je pač, kakor mu je Prešeren zapisal v literarni epitaf: »smeri in ošabnost same." 78) Zal, da pa ne vemo tu vsaj dneva, kedaj je spisal in 77) Objavil L. Pintar. (Archiv f. stav. Philologie 30./468). Vprašanje o ,, vdovi« ima v mislih Baragovo nečakinjo von Höffern. (L. Pintar, ravnotam, zv. 32/307). — Opozorim naj še, da tistega pamfleta „aus einem Briefe aus Wien an Herrn Metelko" ni Kopitar poslal res Metelku, ampak, kakor kaže, kar naravnost — cenzorju Pavšku. Prim. v Kopitarjevem dopisnem zapisniku tu spredaj na str. 30 pod črto dostavljeno epizodo med Kopitarjem in Pavškom iz dni od 25. aprila pa do 8. septembra, odnosno 30. decembra 1833! Ne prej ne poslej ni bilo med njima nobenega pisma! Posebej pazi tam na Kopitarjevo pošiljatev Pavšku z dnš 22. VI.: -22. Jun[y] Pauschegg cum 2 Bog.jen] pro ephem.jeridis]", t. j.: pošiljatev „dveh pöl za Zumal", jasno: dve poli rokopisa za časnik „Illyr. Blatt", dva dni za Čopovim pripisom ddo. 20. VI. k gor. pismu ddo. 17. VI. 1833. Dne 22. junija je torej Kopitar že odposlal svoj pamflet zoper Čopa — Pavšku. Tisti pamflet, ki je izšel 6. VII 1833, in ki je Kopitar sam o njem pisal (Wien, den 6. Aug. 1833) Hanku v Prago: „Gewiss haben Sie unseren Laibacher ABC-Streit, zu dessen Einleitung man den Celakowsky als Instrument gebraucht hat, von No. 1—3, cum prolegomenis ex Čelakovio, kennen gelernt? Ich kann darin nur die Frucht von* Szafarzyk's und 'lou's Freundschaft für mich sehen, allenfalls auch P*** und Č** [t- j. Prefherin 'n Celakowsky] Ambition mitgerechnet Ich habe mein ein und letztes Wort drein gesprochen. Celerum siegt am Ende die Wahrheit, wenn auch erst nach uns." (.lagič V., Neue Briefe IstoGniki IL, pg. 112). — Kakega pisma Kopitarjevega Metelku pa iz t i stili dni v Kopitarjevem „BHef-JournaP-u ni, ker vsega vkup le naslednja: 1823. 1 i). .1 u n y ; 1 825: 28. July; 18 2 0: 2 2. März; 1830: 30. April |dve: 1 Metelko, 2 Metelko, hkrati istega dne tudi Zhopu], Do tu so nam pisma ohranjena in objavljena: .lagič V., Neue Briefe — Istočniki lt., pg. 174./177. Za letom 1830 pa je nastopil premor do I. 1885: 2 3. May Metelko de 4*p (ohranjeno, objavil I.. Pintar: Arohiv f. slav. Philologie, zv. 30./468) Nadalje: 1838. I. Sept. Metelko de Korytko: 1840: 28. Sept.; 1841: 7. .Iiinv; 1844 : 7. May Arco et Metelko; in kol zadnje: 31. May Metelko Weg. Bleiweiss. (II. VIII. 1841: Kopilar,)- Dostavili je le: Pismo, ki ga ima •lagič v Isločnikih II./172 kol prvo med tam objavljenimi, Metelku pisanimi lisli Kopitarjevimi, z dnem „Wien, !>. .lan. 1821.", ne velja resnično Metelku, ampak Ravnikarju', ker ima Kopitar v svojem „Hrief-,lournal"-u pod tem dnem zapisek : „9. [Jan.] Kavnicher." Ta je najbrže prejeti list poslal Metelku, ker ocenja nove črke njegove, pa je potem ostalo v Metelkovih rokah in slednjič v Metelkovi oslalini med drugimi pismi; ker pa pismo nima adrese, je prišlo pomotoma z ostalimi pod naslov: „Kopitar — Metelku." — Drugi list Kopitarjev V Isločnikih II./174. ima napačen datum: Wien, d. 19. Juny 1821. namestil 1N23, ker Kopitarjev zapisnik ima šele tega dne iu leta sploh prvo pismo' Metelku, a prej ne nobenega. Peli lisi ddo. „Wien, d. 1. May 1830" (Istočnikj •L/170.) odgovarja pač Kopitarjevi opazki v „Brief-.lournalu": „30. April — 2 Metelko"; I. j. prvi Kopitarjev list, ddto. 30. aprila, se nam ni ohranil, ampak le orugi, ki pa ima že datum „I May", ne „80. April", kakor pravi Kopitarjev zapisnik. Iz I. 18311 se nam je ohranil lisi Metelkov Kopitarju, toda brez dneva Iti podpisa (Istočniki II./179): zalivala za odposlani „( 'loziauus". Opomnim naj, da »e je v lleejkl poleg „Hrief-.lournala" ohranil še poseben listič s Kopitarjevo roko odposlal Kopitarju Čop svoj poslednji list. Vendar pa je vsaj nekaj, da se nam je ohranil koncept prvega (1828) in prva oblika poslednjega pisma njegovega (s konceptom vred) iz Ljubljane (1833): torej pričetek in konec ljubljanske literarne korespondence Čopove s Kopitarjem, — oboje v listi zbirki Levstikovi; da vemo vsaj, kedaj in zakaj se je ta korespondenca pričela, ter kedaj, zakaj in kako — žalostno skončala! VIL Preoslajajo nam v Levstikovi zbirki le še trije kosi: črke h, 1, a, med njimi — le še edino prva dva izpod Čopovega peresa. Torej: 12.) Odlomek o Mickiewiczevem Pan Tadeusz-u, = h: brez dneva in kraja, brez pravega pričetka in brez sklepa. Ta fragment je nadaljevanje, ali recimo drugo poglavje nekega pisma, ki ga je bil Čop pričel pisati že pred nekaj dnevi, a ga na sredi prekinil: „Es sind schon wieder einige Tage verflossen, bevor ich Zeit fand, mein Schreiben fortzusetzen." .seznam imen, Id jim knjigarna dopošlji po en izvod knjige v dar. („Vom Verfasser FreyExemplar den l'akelten beizuleg." Z dnem: „24. Febr. 1836 — 1 Laibach an S. Hw. Prof. Metelko"). — Iz 1 1H41 se nam je ohranilo ddo.: „Baden, den 5. May 1841." pismo Kopitarjevo Metelku (Istočniki II.'177). ki je Kopitarjev „Brief-Journal" nima. Vrzel je tam od l. maja pa do 7. junija (Istočniki II.'845). Vzrok te vrzeli pa nam pove tisto pismo Metelku (5. V. 1841): Kopitar je prebolel takrat hudo gripo, ter si šel zdravit ta pričetek svoje jedke, ki ga je U. VIII. 1844 pokopala, — za ves mesec maj v Baden; odlam je pisal pismo Melelku, a si ga v svojem zapisniku, ki mu je najbrže obležal doma na Dunaju, ni uotiral, — in kakor tega pisma pa tudi druzega ne nobenega ves mesec maj. To v „Brief-Jouinalu" neomenjeno pismo Kopitarjevo Metelku je edino, ki se nam je ohranilo izmed v seh od I. 1838 pa do I. 1844 Melelku poslanih. Ali je to le slučaj? Videti je, da so bili Kopitarjevi listi, pisani v tej dobi Metelku, posebno zaupni. M) Poezije 1847, 112. Priin. tu, kako je ubogi mož naravnost patološki sumničil, kje bi bil povod Čopovega odpora, in stikal povsod okoli sebe, le — v sebi samem ne. Pisal je Kopilar Hanku dne 3. junija 1834 ter sumničil In — Šafafika, češ da je morda ta kriv intrige. „1 'o<|i.viau'i. est aliquantispcr scandalizatus vestro čechismo, amat enim jure quisque suos. Aber den III. will er doch in Berlin empfehlen, Ego autem jure sucoenseo HJ. ist das Freundschaftlich, oder auch nur redlich, in Brieten an Vuk gegen mich zu iusinuiren? So mag er's anderswo auch machen. Daher Kuharski, Macieiovvski und Moni, mich beargwöhnen, wo nicht gar hassen? Conscia mens recli l'amae inendacia ridel, aber auch vital calumniatoreni." (.lagič V., Nem; Briefe, pg. 126). In pisal je nadalje; Kopilar ludi Korytku (24. VII. 1838) ter dolžil Prešerna: „Metelko, Kalteliz. vielleicht auch Dr. Prefhem müssen Ihre tägliche Freunde seyn. Ich sage vielleicht, woil er es hauptsächlich war, der den guten Czipi gegen mich inspirirte, also vielleicht auch nicht gerne mit meinem Freunde, wie Sie, verkehren [würde: (odtrgano!)] ■ . . ne le genez pas." (Kronološki pregled Prešernovega delu, str. 58). — Slednjič prim : Jezičnik XVIII., str. 25: kaj in kako je Kopilar javno govoril o ('opu- („. . . in Carniola dootissimus quldem Bed el Ineoiistantisslmua bocIuh . . ."). Do skrajnosti subjektiv en je bil in tudi trdovratno ostal v tej zadevi Kopilar, pa ni zatö dozorel do objektivne sodbe o Čopu — nikoli! Iz tega dejstva je razumeti, zakaj ni na čelu nobenega ogovora: Čop piše tu nekomu drugi del svojega pred nekaj dnevi pričetega in prekinjenega pisma, v njem svojo sodbo o najnovejšem delu Mickiewiezevem „Pan Tadeusz-u". Svoj dopis pričenja z ugovorom zoper „Rozmaitosei", češ: „Ueber dieses Gedicht werden wahrscheinlich nicht nur die Rozmaitosei albern urtheilen (mit Recht machen Sie hinter deren „wyszczegölnia sie pieknemi myslami" dreyl (!!!) — bey diesen Leuten hat Mickiewicz scharte Züchtigung der Warschauer-Recensenten noch nicht genützt!) Bondern [auch] manche andern poln. Zeitschriften u. Leser." '") Iz tega mesta je posneti, da piše tu Oop odgovor nekemu pismu, ki mu je prineslo odnekod vest, kako so sodile „Rozmaitosei" o „Pan Tadeusz-u"; tistemu pismu, ki so bile v njem citirane besede o Mickiewiezu iz lista „Rozmaitosei": „wyszczegölnia sie pieknemi myslami" (t. j. odlikuje se z lepimi mislimi). Ta citat dokazuje, da je bilo tisto Čopu došlo pismo poljsko, ter da torej sklepati, da odgovarja Cop tu nekemu Poljaku. A kam, in katerega leta približno? „Rozmaitosei" (po naše: Raznoterosti) so bile literarni zabavnik, ki je izhajal kot priloga „Lwowskega časopisa". Iz lega bi se dalo sklepati, da je Čopu došlo tisto poljsko pismo iz Lvova, kjer so „Rozmaitosei" izhajale, in kjer je nekoč (20./X1. 1822. — 17./X. 1827) sam služboval. Mickiewiczev „Pan Tadeusz" je izšel 1. 1834 v Parizu. Torej bi bilo sodili, da je Čopov nedatirani Fragment iz I. 1834, ker prej bi Čop ne bil mogel govoriti o „Pan Tadeuszu." In „Rozmaitosei" same imajo res kratko poročilo, ali bolje naznanilo Mickievviczevega dela v svoji .'19. številki dne 27. septembra 1834.8") To je sploh edini lekst v tem letniku o Pan Tadeusz-u. Toda v tem besedilu ni gorenjega citata Čopovega; ampak izvinu tekst slove: „jest petne wzniostych i pieknych obrazöw", a— ne „misli"! Kako razložiti lo nesoglasje? Sodim: poljski, nam neznani dopisnik ni izporočil Čopu besedila iz lista „Rozmaitosei" dobesedno, ampak le smisel besedila, vsebino s svojimi prostimi besedami, kakor si jih je bil le približno zapomnil, dodavši jim tri klicaje (!!!), ki jih Čop tu odobruje, češ: „mit Recht!"81) Ugotoviti nam je torej mogoče iz. dotičnega mesta Čopovega '*) Carniola 1910, str. 218. ""J Rozmaitosei. Pismo dodatkowe do Gazety Lwowskiej. 1834. Lwow. Nakladeni Redakcyi. Drtikiem Piotra Pillera. [Lvovska vseueil. bibl.: 66475]. — N«r 89. Dnia 27. Wrzesnia 1834. Pg. 313: Nie dawno wyszedt v Paryzu nowy poemat Adama Mickiowicza, ktörego nazwa: P an Tadeusz, a I b o o s t o t n i Bajard w L i t w i e. .lak wszystkie dziota Mickiewiezu i to jest petne wzuiosiych, i pieknych obrazöw. Möwiii, te do napisani.! tega poematu bylo mu powodem wczytanie sie W Göthego poemat: „Hermann i Dorotea." 8I) Kako visoko je namreč Čop cenil Mickiewicza, nam pričata tudi naslednji dve izjavi njegovi iz 1 1H27, pisani Saviju (Laibacli, 7. März 1828): „Der polnische Dichter, den Sie meinen, wird wohl Mickiewicz seyn, und das Gedicht dessen Dziady, nur hat Ihnen Rylski diesen Titel ganz falsch mit „Bettler" Übersetzt, Dzlad (unser Krainisches ded, dedez) bedeutet zwar manchmal ••inen alten Bettler, einen Kirehonalfen Kc aber eigentlich avus, wie auch hier; pisanja, da Čopu tisio, v zapuščini nam žal neoliranjeno poljsko pismo ni prišlo iz Lvova v Ljubljano pred dnem 27. sept. 1834, ker so tega dne prinesle v Lvovu „Rozmaitosei" šele tisti oglas, ki ga je omenjeno poljsko pismo potem izporočilo iz Lvova Čopu v Ljubljano. In ker je Čopov fragment odgovor temu poljskemu pismu, torej tudi ta ni mogel nastati pred 27. septembrom 1834, ampak če sploh še 1.1834, najmanj kak mesec ali celo kake mesece po leni dnevu. Iz dosedanjega nam je torej mogoče posneti: Fragment h je koncept nekega dopisa Čopovega — najbrže v Lvov, iz dni po 27. septembru 1834. A komu velja ta dopis Čopov? Ker nam v Čopovi ostalini dolično poljsko pismo, ki mu Cop tu odgovarja, n i več ohranjeno, nam je torej iskati odgovora spet drugače in po drugi poti. dziady ist nähmlicb die Benennung einer noch jetzt von dem gemeinen Volke in Lithauen, Kurland &.(• begangenen, ursprünglich heidnischen, nun aber mit unserem Allerseelenfest zusammen fallenden Keyer zum Andenken an die Verstorbenen, deren Deisler erscheinen &c. Ks ist Übrigens nicht leicht, in Kürze von dieser wirklich sehr merkwürdigen Dichtung einen begriff zu geben. Mickiewicz macht in der poln. Poesie Epoche, er hat sie von der Vormundschaft der französischen, die lange Zeil allein für mustergültig gehalten wurde, befreyt, und sie mehr der engl., u. besonders der deutschen genähert, und findet nun viel Nachahmer. Kr hat mit vielem Glücke die Hallade in die poln. Poesie eingeführt, und neulich das Sonett erneuert, was mir desshalb noch bedeutender scheint, weil man dadurch der südlichen Poesie näher kommen dürfte, die in früheren Zeiten glQcklichen Einfluss auf die poln. übte. Mickiewicz's Sonette unter denen mehrere ungemein schön sind (auch aus Petrarca hat er Sennuceio i vo' (du; Sappl &C und Benedetto sla il giorno &o übersetzt gegeben) erschienen zu Moskau, wo dieser Dichter verbannt lebt, u. wurden dann in Lemberg nachgedruckt und mit enthusiast. Heyfall aufgenommen. Sonst wurde in neuern Zeiten meines Wissens aus dein [tal. nur Alfieri's Virginia in's Poln. (von Kelinsky) übersetzt, hal aber in der Uibersetzung gewonnen. Doch mehr als genug davon." (Veda IV., 1914, str. 254/5; priin.: Čopova biblioteka, štev. 1701: Sonety Adama Mickiewicza, Lemberg 1828). In pa še drugič istemu Saviju (Laibach, 7. Juti 1828): „Es herrsch I in Hohlen gegenwärtig eine sehr rege literarische Thäligkeit, besonders historiche Romane, Gedichte (und darunter sehr merkwürdige) erscheinen in Menge. Ehen erwarte ich mit Ungeduld eine viel Aufsehen erregende poetische Erzählung (aus der nlllitthauischen Geschichte) von Mickiewicz. Sit; ist heuer in Petersburg erschienen; eine Leinborger Hiichhandlung wollte eine 2le Auflage davon machen, und verglich sich dafür mit dem Verfasser um ein Honorar von 100 Ducaten (für 6 Mögen) — also IG-', Ducaten in Gold für den Druckbogen für die 2le Auflage eines Werkes in poln. Sprache, die doch verliällnissmässig in engen Grunzen gelesen wird. - Daraus können Sie sich einen Begriff machen. — Indessen ist davon ein Nachdruck in Krakau erschienen." (Veda IV., 11)11, :i8.'i; v uradnem BeznaUU Čopove biblioteke le knjige ni, kakor tudi ne „l'ana Tadeusza". Kam je neki ta izginil, ko vendar vemo iz Čopovega fragmenta h, da ga je imel. V Čopovi biblioteki sta zaznamovani le dve knjigi Mickiewicz-evi: 1701. Sonety Adama Mickiewiezu, Lwow 1828; 1712. Poezije Adama Mickiewicza. Warszava 1832. - [z sprej podanega pregleda Čopovih korespondentov je razvideti, da je Čop po svojem odhodu iz Lvova, od meseca oktobra, odnosno novembra 1. 1827 nadalje, imel dosti dopisovanja s tamkajšnjimi Poljaki: bodisi z bivšimi kolegi (Mauß, Waschek), bodisi z bivšimi svojimi učenci-vseučiliščniki (Perko, Martinet, Borkowsky, Skarzynski), bodisi z drugimi osebnimi znanci (Kuhn & Millikow ski), posebej literati (Antoniewicz, Znleski). A krog se je sčasoma skrčil, in v Čopovem zapisniku iz I. 1832 so le trije še, ki si ž njimi še dopisuje v Lvov: knjigarna Kuhn & Milli-kowsky, visokošolec Skarzynski, profesor veronauka Nik. Waschek. In iz 1. 1834 nam je v osladni Čopovi ohranjen dokaz stikov le še s poslednjim: list ddto. 23. II. A prof. Waschek si s Čopom ni dopisoval 0 poljski literaturi, ampak le o samih privatnih zadevah, in sicer vedno — v nemškem jeziku; torej Čopov odlomek o Mickiewiezu ne bo veljal njemu. Edini, ki si je še preko 1. 1832 s Čopom dopisoval o literarnem življenju med Poljaki ler posebej v Lvovu, in sicer dopisoval stalno v poljskem jeziku, — je bil mladi Januarij Skarzynski. Zadnje nam v Čopovi ostalini ohranjeno pismo njegovo sicer ni več iz I. 1834. ampak je datirano: „Lvvovv, dnia 12. Wrzesnia 1833." A kakor je iz korespondence Skarzvnskega zašlo v izgubo še več (že od I. 1827 pa do 1. 1833) izpričanih nam listov njegovih, se nam je izgnbilo žal tudi tisto pismo, ki mu tu odgovarja ('op v svojem odlomku h.8J) Toda, če "•') čuduo je posebej dejstvo, da so se nam izgubili izmed korespondence Čopove skoraj vsi dopisi ravno iz poslednjih dveh lel njegovega življenja: iz leta 1834 in 1886. Opozorim naj tu mimogrede, da je moral biti, kakor se zdi, en del Čopove korespondence nekoč v ljublj. muzeju, odkoder si jo je bil izposodil sam Levstik, dasi je dandanes ni tam zasledili ni kosca več Ali je pa morda kedaj odstopil Dežman ljublj. licejski knjižnici, ki je imela že prej en del Čopove lit. ostalim; in pisem njegovih, še vse tisto, kar je sam prejel po Kasteien? In sicer odstopil v zameno, kakor se zdi, za Prešernova pisma, pisana I. I88l! iz Celovca Copu in Kasteien, ki so (vsaj od 1 1888: gl. Lj Zvon 1888, str. 5(>8) do dandanes v muzeju, a so pa nekoč prav gotovo bila v lieejki. Stvari nisem mogel dodanes še povsem dognali, da Iii do zadnjega odgovoril vprašanju, ki mi ga je bila vzbudila naslednja dopisnica 1 ležnianova, pisana 25. I. 187!) Stritarju, Id jo je pa potem poslal v Informacijo Lovcu, v čigar ostalini se nam je ohranila, „Hochgeehrter Herr! Auf Ihr geschütztes vom 21 d. M geht; ich Ihnen bekannt, daß ich bereits vorgestern über Mittheilung des Museumsdieners, ob er das Cop'sche Portrait an Herrn Levec ausfolgen dürfe, die schriftliche Weisung erlheilte, ihm dasselbe zur Verfügung zu stellen. Bei diesem Anlasse erlaube ich mir Sie darauf aufmerksam zu machen, dilti die reichhaltige Cop'sche Correspondenz, namentlich seitens seiner polnischen Freunde aus dem Nachlasse des Kafteliz dem Landesmuseum zugekommen ist. Da sich Herr Levstik dafür interessirle, so habe ich ihm dieselbe schon vor mehreren (tu manjka sanioslavnik V dopisu; najbrže: Jahren. Prim. sprej v opombi 3) podatek o Levstikovi najdbi in muzejski izposodili iz I. 1873: Soča IV., 8./I. 1874.] zur literarischen Benützung ausgefolgt Ks wäre daher jedenfalls vvünschensvverth, duü Herr Levec falls es nicht schon geschehen ist auch dieses Material in •eine Arbeil einbeziehe, auch Levstik dürfte sieh damit zufrieden stellen, da er das Projekt einer Cop'schen Biographie aufgegeben zu haben scheint." (Izporočilo K- kustosa drja. Iv. Prijatelja). pogledamo, kdo je sploh kedaj pisal Čopu v poljščini, ugotovimo le štiri imena: Antoniewiez, Borkowsky, Bossowsky in Skarzynski. A prvi se je že pred leti bil poročil se Sofijo Nikorowiez-evo, o čemer že 22. febr. 1832 piše Čopu prav Skarzynski: „NB Antoniewiez Karot oženil sie z Nikorowiezowiuj"; in živel je na svojem posestvu sam zase tiste dni v nesrečnem zakonu svojem, ki mu je v njem pomrlo vseh pet otrok, a slednjič (menda 1. 1838) še žena, vsled česar je vstopil potem 11. sept. 1839 v jezuitski red.H) In fakt je, da ga 1. 1832 že ni več med dopisniki Čopovimi v znanem nam zdaj Čopovem dopisnem zapisniku. Izmed ostalih treh pa je drugi prenehal dopisovati Čopu že 1. 1828, tretji 1. 1831, le edini in sam Skarzynski mu dopisuje še 1.1833. In s tem imenom se vjema povsem podatek, da je prejeto poljsko pismo izporočilo Čopu tisto suho oznanilo o Mickiewiczevem „Pan Tadeuszu", češ, da so je prinesle „Rozmaitosei", ki so izhajale v Lvovu.84) Dopisnik tistega poljskega pisma je moral živeti v Lvovu samem in se osebno zanimali za dnevne literarne dogodke mesta. A ni ga bilo tiste dni tam druzega takega poljskega znanca in dopisnika Čopovega, kot edini tisti Januarij Skarzynski, ki je Čopa od tam redno obveščal o novih literarnih dogodkih Ivovskih in mu iz Lvova nabavljal nove poljske knjige, odkar se je bil preselil Čop v Ljubljano; isti Skarzynski, ki si je s Čopom dopisoval o Mickiewiezu že od 1. 1827, in ki je 1. 1829 celo preskrbe! čopu prepise (takrat pri nas cenzurno prepovedanih) v Peterburgu izišlih poezij Mickiewiczevih, kakor priča pismo z dne 2ö. 1. 1830, kjer se mu Opravičuje, češ: vzrok mojega odlašanja je to, da gospodu nisem hotel prej pisati, dokler ne napravim prepisov iz Mickiewicza, ki se ga le en izvod potika po Lvovu in ga navzlic najsilnejšemu prizadevanju nisem mogel dobiti drugič v roke; isli Skarzynski, ki je poslal 1. IV. 1831 Čopu v Ljubljano Naruszewicza, i. d., a Cop njemu I. 1833 odlisek svoje abecedne polemike s Kopitarjem, kakor je to posneli iz pisma Skarzynskega z dne 12. IX. 1833, kjer mu piše ta: „Regul mi je izročil zadnji kos vojske abecedne in jaz ne razumem, kako se je mogel človek take učenosti kakor Kopitar poslužiti tako slabega in zanj tako zelo sramotnega orožja. Hotel bi o tem' kaj omeniti v tukajšnjih Rozmaitošcih, če mi to dopusti moj pičli čas. Radoveden sem, ali ne pride do pobotanja po tako krvavi vojski o priliki sestanka, ki ima biti na Dunaju. Veselim se vsled tega zelö, da ste mi gospod rekli, naj so nadejam poročil z Dunaja. Nadejam se jih!" Da je Čop poslal Skarzynskemu svojo „vojsko" s Kopitarjem osebno, priča o zelo prijateljskem razmerju med obema, ker je Čop doposlal tisto svoje delo sam le najožjim literarnim prijateljem Wurzbach, Biographisches Lexikon, Bd. L, pg. 48. H4) Čopova biblioteka nam Izkazuje pod Bt. 1608: Rozmaitosei v. Jahr 1828, 2!>, 80. Bil je torej Cop prva tri lota po svojem odhodu iz l.vova sam naročnik tega lista, da mu je dohajal kot spomin na Lvov v Ljubljano; a le prva tri leta; potem pa ga je, kakor kaže, opustil, vsled česar mu mora I. 18.il o njem poročali Skarzynski. svojim, kakor n. pr. tudi Saviju in Šafafiku. Zelo zelo žal torej, da nam Čopovo dopisovanje s Skarzynskhn ni znano, ker hi nam bila ta pisma prav zagotovo zelo intimen literaren vir iz Čopovega kroga; a v rokah nam je poteg gorenjega odlomka h le en sam kratek odlomek še, ohranjen nam v Čopovi ostalini: tisti odlomek z dne 7. decembra 1830, ki ga prinašam tu na koncu med Čopovimi dopisi. Odlomku h ni Levstik ni poizkušal določiti naslova; na koncu Levčevega prepisa stoji, toda ne z Levstikovo, ampak z isto roko, ki jo ima prepis, — torej z toko Levčevo samo še pripis s svinčnikom: „NB. Mit dem Orig. genau vergleichen". A poleg te opombe pa še z roko Vladimirja Levca vprašanje s svinčnikom: „Koinu in kedaj?" Skar-2y nekemu, in sicer znal no po 27. septembru I. 1834, — je nam dodan es možni odgovor. 13.) Odlomek brez dneva in kraja, — I: kos Čopove polemike z nekim Cehom o češki in slovenski, ter sploh slovanski prozodiji.85) Literarno pismo torej, ki mu je Levstik v Levčevem prepisu in pa v izvirniku pripisal fis) Savio piše n pr. o tem Čopu i/. Benetk 14. VII. 1388: In Ihren Streit mit Kop [itar] umi den Andern kann ich mich gar nicht einlassen; erstens als ein der Sache Unkundiger, zweitens weil ich das Meiste indem mir mitgelheillcii und hier rückt'olgenden Blatte und die vielen Anspielungen nicht verstehen konnte. Soviel aber habe ich doch verstanden dß Kop. uti moris ein erzgrober Flegel ist, als welchen ich Ilm schon ISIS zu Laibach aus seiner Grammatik kennen lernte. Mein edler Bhöp wird sich gewiß mit würdigem Wallen vertheidigen. Ks wäre mir auf jeden Fall sehr lieb alle Streitschriften zu besitzen. Kin gewisser Fabriotti befindet sich jetzt in Laibach und wird in Kurzem wieder liieher kommen. Sie könnten mir selbe durch ihn schicken In dem mir mitgetheilten Blattkommt manches Lächerliche vor, z B. wo von Koni, Athen und Klorenz die Rede ist. Auch Impertinentien glaube ich zu wittern, mitunter armseligen Witz etc. Doch ich will kein Urtheil wagen, als ein Uneingeweihter. Die mit Röthel bezeichnete Stelle begriff [ich] natürlich am esten. Aber wie scha(a)l! Da 1.1 Kirenzuola ein lockerer Bruder und Aretinos Freund war, hat nichts zur Sache. Ilaben doch letzterm alle Fürsten seiner Zeit gehuldigt" — In potem 15. VII. 1«88: »Auf jeden Fall — ist Firenzuolaunter 'dien (t. j. med štirimi Toskanci, ki so nastopili zoper Trisslnove nove, črke) der bekannteste in der liierarischen Well, und ist hierin Kopil r's Angriff nicht nur »llzugesueht, sondern inperlinent ohne Massen, als wenn auch Sie ehr- und gewissenlos wären, als dessen „Spießgesell" Aretino. Ich bin auf Ihre Gegenschrift sehr begierig." -- Slednjič še 7. VIII. 1838: „Auf den Ausgang des ABC-Krieges, und '•'mächst auf die Erwiederung K|opitar)'s, wenn er sich anders beulten fühlen wird eine zu geben, bin ich sehr neugierig. Weit entfernt, Ihnen die Cour machen zu Wollen, muß ich ihnen fi eymiithig sagen, daß ich die edle Haltung Ihrer Bemerkungen, die sclion aus dem mir gütigst inilgetheillen allgerissenen Blatte ersichtlich ist, nur bewundern konnte. Ich z. Ii. hätte mich an Ihrer Stelle, — wenigstens bisweilen — einiger kaustischen Ausfälle nicht erwehren können. Aber wie gesagt, die Art Ihrer Vertheidiguug kann Ihnen nur zur Khre gereichen. Trissino's sämintliche Werke, mit allen Streitschriften über die nuovo lottere, warten Ihrer hier in Venedig." Šafafiku pa prlm.: ČČM 1888, str. 17!): Pfehled neynowegsj literatury illyrskych Blowenüw; in: Kronološki pregled Prešernovega dela, str. 38, opomba pod čilo.) to na čelo, da velja „Safafiku". Vladimir Levec je v očetovem prepisu dostavil Levstikovi besedi pripombo: „quando" Opomnim naj, daLevčev piepis seza le do podpisa Čopovega, ter da skonča z &c, da pa sklepne formule ( = besedi: „Ihr ergebenster Diener MZh") — nima! Tistih besedi torej, ki so v izvirniku prečrtane s svinčnikom, in ki sem jih prav zatö natisnil v Carnioli 1910'221 oklenjene ter v manjšem tisku. A zasvetilo se mi je ob Levčevem prepisu, da nikakor ne po pravici, ker leb besedi ni prečrtal Cop sam, ampak v označbo, da jih je v prepisu izpustiti, isti Levstikov svinčnik, ki je pripisal na koncu tudi tisti &e., a na čelu lista določbo naslova, besedo: „Safafiku". Da pa velja lisi res Šafafiku, kaže nam in je povedala tudi Levstiku vsebina pisma, ter pač pred vsem naslednji dve mesti: „Ihr Itcccnsent in den Wiener Jahrbüchern der Litteralur", kjer je (zv. 37, 1. 1827, str. 1—27) Dobrowsky ocenil ŠafaMkovo 1. 182b dotiskano knjigo „Geschichte der slawischen Sprache und Literatur"; in pa: „Ihre Abhandlung über die Abkunft der Slawen", ki je izšla 1. 1828 „nach Lorenz Surowiecki von Paul Joseph Schaffarik"; dasi je Čopovo vprašanje na koncu lista „um die genauere Bestimmung der Zeil, bis zu welcher Sie die Notizen über unsere Litteralur unumgänglich brauchen würden", — že sämo jasna priča, komu je Cop pisal la svoj dopis. Opomnim naj, da ima pisni papir Čopov tu vodni vtisek: HOLLAND 1825. 14.) Obsmrtni list Prešernov, = a: tiskovina iz Blaznikove tiskarne; edini kos v Levslikovi zbirki, ki mu ni bilo določali naslova, zaradi česar vsako tako vprašanje odpade. Levčev prepis ima signaluro a, sicer pa nobene druge opombe. Sklep: Izmed tislih štirih kosov, ki jim Levstik v prepisih Levčevih ni določil naslova (g, b, j, b), pridejo torej tu v poštev le trije: g, b, h, — ker j ima svojo določbo že v določenem naslovu kosa k. Posrečilo se je pa določili tu naslove njihove vsem Ireni, ter ugotovili, da velja g Kranjcu Terleju, b Čehu Šafaiiku, h Poljaku Januariju Skarzynskemu. Tisti kos pa, ki ga je Levstik signiral z f ter o njem določil, da ga je Čop pisal Melelku, a Levec domneval, da Prešernu, jaz pa I. 1910, da „najbrze Kopitarju", nam je ostal slej kol prej nerazrešena uganka, edini v vsej Levstikovi zbirki. V Ljubljani, m. avgusta-septembra 1017. Dost a vek. Dognal sem dodatno i/, uradnih aktov: Martin Mazek so jo po dovršeni ljublj. gimnaziji odločil za učiteljski stan. Zato je vstopil po takratnem kol šolski pomočnik („(ichiille", ali kakor je ljudstvo imenovalo to službo, kot „profös") na Iriv. šoli v svojem rojstnem kraju Skofji Loki (17. VIII. 1815) ter služil lam skoraj (i let Vsled guliern dekreta ddto. 20. X. 1820, štev. 1285!) jo ljublj. konzistorij, ker je izstopil Peliarz, razpisal 20 XI 1820 konkurz za enako službo na ljublj. normalkah Med II prosilci je bil tudi Mazek, ki o njem poroča Melhularjeva „Competenten-Tabelle" (ddto 8. III. 1821): , Tauf- und Zunamen: Masek Marlin | stand: Gehülfe an der Trivialsehule in Laak | Aller: unbekannt 1 Geburtsort und s") Carnlola 1910, str. 220. Vaterland: Laak in Oberkrain Religion: katholisch | Studien: Die deutschen-und Gymnasial-Classen samt der Pädagogik mit guten (!) Erfolge | Bisherige Austeilung: Seit 17. August 1815 Gehülfe an der Trivialschule zu Laak : Dienstjahre im Ganzen : 5 j Sprach-Kenntnisse: krainisch, deutsch und lateinisch Fähigkeiten: gut Verwendung: sehr gut Moralität: sehr gut Anmerkung: Hat ein Belobungsdekret v. hoch: Consistorium nebst mehreren andern ihn vorzüglich empfehlenden Zeugnissen beigebracht — In po predlogu konzistorija (ddto. 16. III.) je imenoval ljublj gubemij v seji 30 III. 1821 Mazka za .šolskega pomagača" na ljublj. normalki s 120 11 letnega adjuta ter s pogojem: „sich in zwei höchstens 3 Jahren zum brauchbaren Lehrer zu bilden" (dotični dekret ddto. 21. IV. 1821). In ostal je poslej celih 12 lel v Ljubljani, dokler ni bil z dekretom ddto. 2. III. 1833, itev. 21)39, imenovan spet v Školjo Loko za provizornega učitelja 3. razreda, s plačo 300 II. CM. Ha lelo; zaprisežen 30 VIII . je nastopil to službo 1 X. 1833 ter bil v gubern. seji z dne 23. III. 1837 (na predlog ljublj. konzistorija ddto. 13. III. 1837) imenovan istolam definitivnim. A že 5. marca 1810 je umrl v svojem rojstnem kraju Škofji Loki, po ö'/j telili učiteljske službe, zapustivši vdovo (•erlriido ter še nedoletne otroke. \' Ljubljani, 12 februarja 1919. Račun Fabijana Kirchbergera u pogledu hrvatske i slovenske protestantske tiskare n Urachu-Tübingenu za god. 1562. i 1563. Dr. FRANJ0 BUČAR, Zagreb. Hrvatske glagolske protestantske knjige otpremale su se na jug poglavito preko Ljubljane. Taino se je nalazio glavni raspačavatelj lili knjiga Pabijan Kirchberger, ratni tajnik kranjskih slaleža, koji je u lo ime "d kranjskih slaleža dobivao i preko kranjskog zemaljskog kapetana slalnu plaču, te je on upravo vodio svu trgovinu i raspačavanje hrvatskih glagolskih i ostalih protestantskih knjiga iz tiskare u tJrachu-Tübingenii. RaČun predan je |ireko kranjskih slaleža barunu Ivanu llngnadii. te se sada nalazi original u sveučilisnoj knjižnici u Tiibingenu u I\'. fascikulu : Bla vise her Hücherdruck, pod siguatiirom tir. V. U računu nalaze se ločno ustavljeni izdaci oko prodaje, uveza i d Opreme hrvatskih, glagolskih i cirilakih, slovenskih i lalijanskih protestantskih knjiga, te popis prihoda Prodaje knjiga. Kirchberger primio je knjige od kranjskih slaleža, osim '°ga i od pouzdaiiika hrvatske protestantske tiskare Matije Klonibnera "ivšeg slaleškog pisara u Ljubljani, te Nikole Pichlera gradjanina u Beljaku, koji je opel dobivao knjige direktno iz Uracha preko Kegensburga i Salzburga, te ih otpremao preko Kranja u Ljubljana. Od tih knjiga je vrlo mnogo Kirchberger raspoklanjao, i to poglavito ''azličjtiin osobaina u raznim mjestima, gdje se je nadao, da če se te knjige moči prodavati, šlo se je večinom ali izjalovilo. Tako su knjige "de poslane u Ptuj, Metliku, Idriju, na Kijeku, Senj, odakle se je mislilo "a raspačavanje po Dalmaciji, dapače i u Veneciju, kamo su se poslale 10* knjige na ogled. Kirchberger je mnogim kramarima predao knjiga u komisijo, koji so knjige nosili u razna m jesta, te ili kušali raspačavati. Tako su bile knjige predavane u Za reb, Metliku, Varaždin, no sa vrlo slabim uspjehom. Ujedno dao je Kirchberger dosta knjiga na račun i ljubljanskim knjigovežama, koji su onda knjige dalje raspačavali. Rubrika, koliko je Kirchberger knjiga uislinu prodao, vrlo je zanimljiva, ali i mršava. Tek oko deset komada prodao je od glagolskog Abecedara, Katekizma iz Novog Zavjeta, a isto toliko od prilike čirilskog Abecedara i Katekizma, le nešto slovenskih i lalijanskih knjiga. Za sve prodane knjige ubrao je Kirchberger samo 12 t'r. 24 nvč. i 3 denara. Na koncu nalazi se popis sviju poklon jenih, prodanih i onih knjiga, koje su bile predane u komisiju. Od glagolskih knjiga bilo je najviše Novog Zavjeta (80) i Abecedara (l>0), dočim je od čirilskih knjiga bilo najviše Katekizma (75) i Abecedara (t>4). Ostalih hrvatskih glagolskih i čirilskih knjiga, kaošto i slovenskih le lalijanskih bilo je razinjerno manjo. Komično je dodan detaljni iskaz izda laka za dovoz, knjiga iz Hracba do Ljubljane. Spoininju se cijeue dovoza, maltariue i mostovine po Koruškoj i Kranjskoj. Takodjer se spoininju izdaci kod knjigoveza za razne knjige hrvatske tiskare i za razne vrsti jednostavnog i Mnog uveza. Po više vrsti knjiga vezalo se je ujedno, kako je lo onda bilo u običaju. Kirchberger izdao je u Bvemu za dovoz i knjigoveze !tl fr. 45 nvč. i 3 denara, te je isplatio više nego je primio svotu od 79 t'r. i 21 nvč. Račun je potpisan vlastoručno po Kirclibergeru, a pod njegovim podpisom nalazi se i njegov pečat. I/, vana: Fabian K i r c h b e r ge rs raytung 02. und (53. jar. (Ann Gell vnnd hiieeliern.) Verinerkhl, m i ■ i n Fabian Kirclipergers einpfanng vnd aussguh der erabatisclien windischen vnnd wellisclicu pueclicr, was ich von denselben verkliaufft vnd was mir auf fuer vnd piiiden auffangen Krstlich. als loh von den wolgehornen, edlen, gestreuten vnd Krenuesten Herrn Jobsten von Gailenberg zum Gallenstein, Hilter K(l. Kay. MI. rulli vnnd landlsueivvesser In Crain vnd einer ersaiiieu landt schliff t daselbs in Crain verordeiilen zur einpfachung vnd Vertreibung der widiselien vnd ernbalischon bueelier veror-dennt worden, liab Ich den (i. Julij anno 15(52 ,|ar empfangen vier vtlsll bueelier. darin sein bueelier gewest wie volgl: Chrabalisch (glagolicom): Der erst tlieil des neuen Tesstainendt') ...... 252 Mehr vnngepunden Abecedary sambt dem Catechlsmus vnausgelegt978 Mehr eingepiindeii < iilcchismua vnd A ecedurj ........ 10 ') Prvi del novega testamenta, Tübingen, 1502. 2) Tabla za diru, Ibid. 1501. Syruisch: Item syruisch Catechismus mit seiner ausslegung3) vngepunden . 600 eingepunden Catechismus ... ......... 192 vneingepunden Abecedarii sambt dem Catechismus vnausgelegt *) . 995 eingepunden Abecedarj ......... 92 Actum den 6. tag Jullj anno 1502 hab ich von Mathesen Clobner empfangen die epistel Pawli ann die Corinter vnnd Gallater....... 514 Den 16. tag Marty anno 1563 sein mir abermals zwen sam puecher khumen, darinn hab ich befunden : Crabatisch: Postill5)................ 100 Crabatisch Locy6) .................. 42 Crabatisch Confession7) . . .............. 90 Windisch Confession8) ............... 290 Wellisch Confession 0) .......... 45 Den 29. Junj Anno 1563. hat) ich abermalls von Niclassen Püclder empfangen: Crabatisch : llaubt Articl l0) krabatiseh............... 202 darunter sein 2 vassl zerissen ... ......... 200 Crabatisch postili ... . ..... 57 darunter sein 4 zerrissen vnnd zum tlieyl mit gaidz. Kesst .53 In pergamen gepunden crabatisch postili .......... 4 Crabatisch Confession vnngepunden ... ........ 209 darunter sein 11 zerrissen. Rest..................... 258 Im pergamen gepunden crabatisch confession ... . 30 Syrfisch : ltom syrfisch posslill.................. 40 Surfisch haubt articl............. ... SO Syrfisch Confession..... ....... .... 45 Wällisoh: Item wellisch connfession in pergamen gepunden . . ..... 179 Vngepunden wellisch Catechismus . ..... 26 Den 22. tag noiiembriss anno 1563 hab ich abermalls von Niclasen Püclder empfangen 1 viissl puecher, vnd das dritt hal der herr Clombnor emphangen, so ich pis zw beschliiKs diser raittüng nit ausszellen oder in emphang nomeu mögen, soll aber in khunfflige raittüng, was ich empfach einkhumen. Suma. b'mpfang der vorgemellen puecher Crabatisch: Denn ersten halben Iheil des newen teestainendl 252 Postili vngepunden........... °o9 •') Katehismus, Ibid. 1561. <) Tabla za tli« ii, Ibid. 1661. ') Postila. Ibid. 1562. ") Razumni nauci, Ibid. 1502. ') Articuli, Ibid. 1502 ") Articuli, Tübingen. 1557. ") La confcssione, [bid, 1502. Iü) Razumni nauci. Confession in pergamen gepunden ..... HO Abecedarj vnngepunden . . ... ....... 97.ri Abecedarj in papier gepunden ......40 Syrfisch : Postili vnngepunden ...... ......40 Haubt articl vnngepunden ... ... .89 Confession vngepunden ... .... 45 Catechismus aussgelegt gepunden ... ... .... 102 Catechismus aussgelegt vngepunden ... ...... 800 Abecedarj sambt den cathecliismus vnaussgelegt .... OOS Abecedarj gepunden ............. .02 Windisch. Di epi.sl 11 Paullj an die Corinther vnd (iallater vngepunden . 514 windisch Confession vnngepunden........... 200 Wallisch: (Jonfession vnngepunden ......... .45 Confession in pergamen gepunden 170 Cathechismus der Ciain vngepunden ... 20 A u s s g a I) der p u e c ti e r. Erstlich was a uff di prob vorschigkht, verschengkht vnnd /.w der corerlur geben worden: Erstlich hab ich Andreen von Kessle burger alhie auf herni Priniusn Trueber beuelch nach Pclliaw v bersidiigkh' gepunden syrfisch Cnthcehismus 2 gepunden syrfisch Abecedariuin ... . ..... . . 2 vnnd gepunden crabatisch Abecedariuin auch 2 vnnd ime darneben geschriben sich pey seineu bekhandten /.w erkliundigen, wie vnnd auff was weeg soli«die vnnd dergleichen mehr pueidier in syrfischer vnnd crabatisidier schritt'! /.uuerlreyben vnnd /.iiuersilbern würden sein, mir ist aber derauff khain annlworl ziikhoincn. Herrn Priniusn aiu Crabatisch exeinplar «les ncvven Tesslameiidl, so er des Herrn Khissels Kriegs/ahlmcisler auf beuelch lierru Priniusn dem l.ucass /.wegkhl geben aiu erabalisidi exeinplar des neuen Testamendl . I Mehr gab ich «lein Dionisy Stauilaidier buiger zu l.uyhaidi, dass er mit im iuu die Meiling zu ainer prob, ob vnnd wie man die erahntis«di puecher derselben Kunden versilbern niOelil, gidücrl hat, iilimhlich eingepunden syrfisch cateohlsmufl ....... ... 1 syrfisch Abecedarj ......... I Crabatisch Abecedarj ............ .... 1 Herrn (iregoru dem iralialischen predicaulcn in der Meiling hab ich gebn den ersten halhn llieil «les neuen Testamendl gepunden ... I Crabatisch Abecedarj..... .......... 4 Syrfisch Abecedarj ... .... .... 4 Die Epistel zum Corynthorn vnd (iallatern windisch .... 2 Herrn Colman Spei hikch prediger in der Meiling den ersten halben theil des Neuen Testament erahntiseli ......... 2 Abecedarj Crabatisch . .2 Mer hat lierr Primuss Trüber durch den pueclipinler l.ienharlen Siegmail empfangn den ersten theill des neuen Teslamcndt, so er vorschonnckidit I Mer gab ich meinem Schwager Michael Khrafuess, das er mit ime geen Sanndt Veydt am Pflaumb gefiiert, sich zu erkundigen ob man die Syrfischen, Crabatischen vnd windischen puecher auf Saders vnnd der Orten ver-khaufft möchten werden daruon hat er verschenckht Surfisch Abecedarj 5 Die andern was er verkhaufft sein in empfang khumen. Den 24 Novembris Anno 1562 gab ich herrn Primuss Trüber auf sein begern, so er zur Correktur geben hat den ersten halben Theil des Neuen Testament crabatisch eintzogen . .... . .1 Mehr Herrn Primussen auf sein zedl windisch Confession in pergament . . 1 Mehr Herrn Primussen schickt ich ime pey seinen knabn ain vngebunden windisch Confession ..... .... 1 Herrn Ahalzen Freyherrn von Thum den sein gnad in Crabaten verehrt ersten halb Theil des Neuen Testament in pergamen .... 2 Mehr hat herr Primuss von Puechpinter genuinen windisch Confesssion . . 2 Herrn Frantzen Warbo schiekht ich syrfisch Catechismus in papyr 25 Mehr gab ich auf herrn Primussen mundtliehen befehl einem munich zur Correktur den Krsten halben theill des Neuen Testamendt in Pergamen 2 Mehr Herrn Priniusn geben so er dem herrn Gräften von Görz verehrt ain Crabatisch Testament .............. 1 Item mehr so er herr Primuss herrn Landtshaubtman in Crain verehrt ein crabatisch Testament ......... ... I Dem Cnntzler zu Zeugg durch herrn Ahalzen Kreyherrn von Thum ueberschickht den ersten halben Theill des neuen Testamendl crabatisch Postili, Loci vnd Confession auss jeden 1 Stückh, thuet Stuckh ..... 4 Gleichfalls ann die crabatisch Granitzen den herrn Lajtinant, aines jeden I Stuckh ................. 4 Georgen Zwetsohitz gab ich auf des herrn Vugnndt schreiben vnd sein des Zwetschitz bekhandluuss des neuen Testamendt crabatisch in leder gepunden ainss vnd drey vngepunden ....... 4 Den 29. April anno I56;t. hat» ich auf herrn Steffan Consul zedl dem Georgn Seyrl geben walisch Confession . . . ..... 15 Ditlo herrn Malhes Clomluier geben den ersten halben Theill des neuen Testamendl ....... ....... 1 Die Postill vngepunden ......„ . 1 Die Hauptarlikel.......... ... 1 Die windisch Augspurgerisch Confession 1 Syrfisch Catechismus sambl dem Abecedarj . 1 Don 19. Octobris 156'). herrn Clobner geben, das er p y Lucasn Warl nach Venedig zur Prob vnd frag vberschickht hat. Crabatisch (vneingepunden): Crabatisch Abecedarj ... . . . . 1 den ersten halben Theill des neuen Testament....... . . 1 Haubtarlikol elirabatiseli ... . . . 1 Die Augspurgerisch Confession crabatisch . ..... 1 Postili Trubori crabatisch . . . ■ .... 1 Den 2. Dozembris Herrn Sebastian Khrell Prodicantcn geben vngepundn syrfisch (vneingepundn): Churilioa Postili...... ........ 1 Konfession........ ............ ' Haubtartikel......... ....... t Catechismus .......... ... 1 Abecedarj...... ........ ..... 1 Mehr gab ich herrn Clombner alles vermag seiner handschrifft vneingepunden crabatisch: Abecedarj .................. 1 den ersten halbn Theil des neuen Testamendt ... ..... 1 Hauptarticl ... ............... 1 Die Augspurgerisch Confession .... ... ..... 1 l'ostill Truberi...... ........... 1 Syrfisch Postill Truberi ... ..... 1 Confession......... ... .... 1 Haubtartikel Truberi ... ...... 1 Catechismus.................... 1 Abecedarj ... ......... ... 1 vnd ein in leder gepundn puech, darinen /.usaincn gepundn der erst halb Thai 1 des neuen Testamendl hauhturlicl vnd Postili 1 Den 2. November Anno lDfi.'S gab ich herrn Marxen Kirchendiener in ldria vngepunden: Crobatisch Abecedarj....... ........ 1 Augspurgerisch Confession ....... .... 1 Hauptartikel ... .... ... ... . . 1 den ersten halbn Theil iles Neuen Testamendl...... . . 1 Die Postill Truberi .... .... ..... . . 1 Syrfisch Abecedarj ... ..... . 1 Haubtartikel .... l Confession ..... . . ......... 1 Postill................ 1 Den 21. Seplcmbris herrn Primussen ein windisch Confession . . 1 Die Epistel zue Corinthcru vnd (iallalhern vngepundn. so er einem Priester verehr I 1 Mehr den 12. Oetobris herrn Primusen die Augspurgerisch Confession windisch 1 (Irabatisch: Das ganz Testament .... ....... 1 Die Postill 1 l.ocy . 1 Confession . I Syrfisch: Postili......'............. 1 boey......... ......... 1 Syrfisch vngepundn : Confession .... 1 Catechismus ..... ..... 1 MSflJA v KRANJU. i»i uiODIA C windisch vngepundn: Confession ............... 1 St. Pauls Episteln an die Corinther vnd Gallater ........ 1 windische Lieder . . . ... ..... 1 So hab ich hieuor dem Anlhonj Pigmadt des Albrecht Milofsky burger alhie diener den 7. tag Jelly nechst verschienen etlich Syrfisch Catechismus geben, ob er die zu Agramb, Warasdin und derselben orten verkauffn khundle, hat aber derselben khainen on wordn, sonder vngefehr vor 14 Tagen widerpraeht. Auf P o r g. Damit aber die pucher vmb souil desto mehr aussgebrait vnd unter die Leuth khumen, hab ich etlich Cramern puchführern, puchpindern vnd andern puecher gebn die zu Agramb, Metling, und andern orten feyl zetragn vnd zehabn wie folgt: Dem Jhesus Buechffirer hab ich paldl in anfang allss mir die puecher zehandeln beuelch wordn, geben 4 syrfisch Catechismuss, das er die nach Agram vnd Warasdin, Petau vnd derselben ortten sehn lassen vnd verkhauffen soll, damit er alsdan die in mehrer Anzahl! pringen vnd fueren khundte, ist aber an ainer Haiss gestorben................... i So hab ich Dionisius Slaudacher burger zu Laibach über die erst Prob in der Metling und derselben ortn, weil er die mehrer Zeit des Jahrs ainen aigenen diener alda helt, der nit allain in der Metling sonder auch vnder denn Crabaten sein handlieruug hat, feyll zu haben, geben wie folgt: Erstlich den ersten halben Theill des neuen Testamendt in leder gepundn 5 mer in Pergamen gepundn ...... .....12 eingepiindu Syrfisch Catechismus..........• . . . . 10 eingepundn Syrfisch Abecedarj ..... . 10 Eingepundn Crabatisch Abecedarj a . . . .10 Davon hat er geben Herrn Colinan ainen jungen Predicanlen 7 Stuckh ohne bezalluug und aber einem alten Priester ainss, sein alle ped gestorben, vnd nit bezali wordn. Herrn Georgen Predicanlen in der Meiling hab ich gebn den ersten halbn theil des neuen Testamendl in Pergamen, actum den 10. februari im 63. Jar I Abermals gab Ich ime den 27. Aprillia in 68. den Ersten halben theil des neuen Testamendl, vnnd die postili crabatisch /.usamen gepunden in leder 1 vnnd in Pergamen gepunden 2 die bauptartiol vnd Confession /.esainen gepunden in pergaiueu :i Crabatisch Confession so allain gepunden in Pergamen ... 2 windisch Confession in leder gepundn............ 2 Willlisch Confession in leder gepunden.......... 8 Dito mer welsch Confession in leder . .5 Mer windisch Confession in leder .... ....... 5 Meister Linharten puechpindler vber das er gepunden: Crabatisch : Den ersten halbn Theil des neuen Testamendl crabatisch 16 Postill crabatisch . . ...... 24 Haubtartikel.............. ..... 28 Confession .... ..... • • • .... 10 Item syrfisch: Postill....................... I1 Haubtartikel............... 10 Confession........ ..... ....... 15 Item windisch Contession ..... ....... 40 Epistel zu Corinthern vnd Gallatem ... ........ 42 wellisch Confession vngepundn .... ........ 15 vnd in Pergamen gepundn Confession...... ..... 6 Wellisch Catechismus ....... ...... 26 in Papier gepundn Syrfisch Catechismus . . ....... .20 Syrfisch Abecedarj .... ............ 35 in Papier gepundn Syrfisch Catechismus............ 20 Syrfisch Abecedarj................... 85 in Papier gepundn Crabatisch Abecedarj ...... . 38 Dem Lucas Ambschi windisch Confession.......... 1 Mehr die Confession und Haubtartikel Crabatisch in Pergamen..... 2 Mer ain in Pergamen gepundne Confession........... 1 Mer den ersten halbn theil des neuen Testament......... 1 Mer in Papier gepundn Syrfisch Catechismus, die nach Warasdin vnd derselbn orthn feil zetragn .... ............ 8 Dem Christoff Plessner Piichbiudter gebn crabatisch Testament des erstn halbn Theill.................. 4 Haubtartikel................... 4 Postill .................... 2 Confession ... ......... ....... 2 Abecedarj gepundn ... .... ........ 8 Syrfisch Catechismus . ... ........... 6 Syrfisch Abecedarj.................. o windisch Confession..... ............ 8 Epistl zue Corinthern vnd Callalern ........... 6 W a s i c h f ü r P u e c h e r v e r k ti a u f f t h a b. Krsllirh gab ich dem wolgehornen herrn herrn Wilchallm Sehülzenpamer Ireyherrn zue Sauregg, so sinn gnaden nach Saders verschickhl des ersten halben theil des Neuen Testamendl Crabatisch 2 Exemplar pro 30 kr. II. 1 kr. — pz. Zween gemein eingepundn syrfisch Catechismus • IT — kr. 10 pz. — Zween eingepunden syrfisch vnnd zween crabatisch Abecedariuin per 6 kr...................fl. — kr. 6 pz. — Mehr verkhauffl ich dem herrn Kheglouilsch ein syrfischen Catechismus ........... .....fl. — kr. 5 pz. — Mehr ain syrfischen vnd ain crabalischon Abecedary II. kr. 3. pz. — Dem Herrn Clonibner die Epistel Paully an die Corinther vnd (iallalcr II kr. S l'z. — Herrn Wallliaser von Lainberg verkhauffl ain syrfischen Calechisnius, sambt dem Abecedary vneingepiindn vnd ain crabatisch Abecedary II. — kr. 5 du. 2 Mayster Augustin schuesler verkhauffl die Episll zue Corinthern vnd (ialalorn ... .... fl. — kr. 7 du 2 Dem herrn Pfarer zu Seysenberg die Episll zue Corinthern vnd Gallatern II kr. 8 pz. Mer verkhauffl ich in Khnrndlen ain crabalisch Exemplar des Neuen Testament vneingepundn...... .....fl. — kr. 80 pz. Ain syrfischen Catechismus vnd 2 Abecedary II. kr. 8 pz. Mer inn die Steyermarkht ain crabatisch Testamendt samet ainen aingepunnd Abecedary..... ... fl. — kr. 31 dn. 2 Herrn Petem wenntscliickh ain crabatisch Testamendt vnd die Epistl zue Corinthern und Gallatern ..... fl. — kr. 36 Pz. — Herrn Casparn") 2 Exemplar der Episll zue Corinthern und Callatern fl. — kr. 14 pz. — Mer verkhauffl Ich Matheseu Clombner die Epistl zue Corinthern vnd Callatern..............fl. — kr. 16 pz. — Die crabatisch posstill vngepundn ......fl. — kr. 30 pz. — Vnd Abecedary . . ....... 0. — kr. — dn. 3 Ain suruischen Catechismus sambt dem Abecedary fl. — kr. 4 dn. 1 Ich hab meinem Schwager etliche suruische vnnd Crabatische puecher geben, das ers zu Sanne) Veydt am Pflaumb verkhauffn soll, km lang gehl von Prečna über die Dörfer Cegelnica und Griblje zur Krka. Die Krka durchmisst das Becken mil geringem Gefälle und passiert es in seinem obern Drittel beim Dorf •lurka vas in der Seehöbe von Kiti m. Das Becken isl auf eine Seehöhe von 185 in (Kote W von Zalog) aufgefüllt nichl mit grobem Klußgeschiebe, sondern mit feinkörnigen Ablagerungen eines stehenden Wassers, eines Sees, welcher also mehr als 20 m über dem beuligen Stande der Krka sich ausbreitete. Die Ablagerung selbsl besteht, wie es der Aufschluß bei der Ziegelei W von Zalog zeigt, aus l io 11 rostbraunem feinem quarzsandigem Lehm mit reichlich eingestreuten glitzernden Glimmerflittereben und grauem Tegel; darüber liegt eine Schichte von feinem Quarzsand, die von einer dünnen Lage von Limonil („ Seeerz ") bedeckt ist, und zu Oberst ein heller, feinsandiger, lößartiger Lehm. Im Lehm liegen teilweise Geschiebe von rostgelblichem Quarz, von der Größe eines Krbsenkornes bis zu jener eines Tatibeneies. Sie sind offenbar von der in den See mündenden Krka herbeigeführt worden. Dazwischen liegen etwas gerundete Bruchstücke von violettrotem Werfener Sandstein. Der Lehm, der Sand und der Tegel sind kennzeichnende Niederschläge der Trübung, die der Fluß bei Hochwasser im See absetzte, um ihn dann abgeklärt ZU verlassen. Der feinsandige Lehm wird in Zigeleien zur Herstellung von Bau- und Dachziegeln verwendet. Die Oberfläche der Ablagerung des Sees, der offenbar der Jüngern Diluvialzell angehört, ist nicht mehr eine dem ursprünglichen Zustande entsprechende ebene, sondern erscheint vor allem durch den Prečna-Bach und dessen Seitenbach zerschnitten sowie in dein Iniindalionsliereiidi dieser Wässer mit deren alluvialen Absätzen Überdeckt Auch durch andere, zeitweilige Abflüsse des atmosphärischen Niederschlagwassers erscheint die diluviale Seeablagerung da und dort angeschnitten und abgetragen. Zum großen Teil mil jungem Fichtenwald bestanden im übrigen ;ds Ackerboden bestellt und an dem in Schleifen bedächtig dahin fließenden l'iei'naba« h mit saftigem Grün ausgedehnter Wiesen geschuii'ulkI, am Bande von der Krka durchflössen und umgehen mit einem Kranz von Dörfern (über- und Unter Straža, Prečna, Zalog, Cešča vas. Lokve, Selo, Hruševec, Srebrniee, Potok, Jurka vas, Valla vas) bo wie einem Herrngut, bietet (ias Becken an und für sieh einen überaus anmutigen Anblick. Auf der Ostseile des Prečna-Baches zwischen den Dörfern Prečna, Cegelnica und Cešča vas erstreckt sieh eine aus anscheinend gleichen) Material bestehende Ablagerung, die jedoch die Seehöhe von 205 erreicht und kräftiger zerfurcht erscheint als die eben beschriebene Heckenfüllung und in ein gegenwärtig mit Wald bestandenes llügelgebiel aufgelöst ist. Sie erweist sich dadurch als etwas älter denn letztere; sie gehört wold einem vorangehenden Abschnitt der Diluvialzeil an, in welchem der Wassersland ein höherer war. Diesem Höhenunterschied entspricht vielleicht der höhere Stand des Ki kaflusses, der talaufwärts bei Žužemberk durch eine den Fluß begleitende Kalkfels-Terrasse bezeugt wird. Ihre Seehöhe ist in der Spezialkarte in der Nähe des Dorfes Dvor (Hof, zwischen Soteska und Žužemberk) mit der Kole 205 angegeben. Die Terasse isl bei Stavčja vas nächst Žužemberk mit einer mächtigen Aufschüttung von feinsandigem Lehm mit Limoniteinlagerungen bedeckt bis auf eine Seehöhe von 270 in. Die Aufschüttung isl offenbar der Resl einer auf der Terrasse abgesetzten Ablagerung wühlend einer Stauung des Flusses, die durch eine längere Zeil angedauert hat Wenn die Felsterrasse bei Žužemberk eine Zeit des Stillstandes in der Krosinnsliitigkeil des Gurkflusscs bedeutet, so weist sowohl die mächtige Aufschüttung auf ihr, wie «las spätere Einsohneiden in die angeschüttete Decke, und weiterhin in die Felslerrasse seihst bis auf den heutigen Talboden herunter, auf Veränderungen im Gefälle des Flusses hin. Der Fluß wurde zum Einschneidet] in sein Betl offenbar veranlasst entweder durch Senkungen des Landes im Bereiche seines Unlerlaiifcs oder durah Hebungen im Gebiete des Oberlaufes, indem dadurch das Gefälle des Flusses verstärkt und hiemit seine Erosionstätigkeil neu belebt wird. Solche Vorgänge dürften wohl auch das Entsleben und Vergehen sowohl des allein wie des Jüngern diluvialen Sees bei Prečna veranlasst haben, Die Wiederholung des Aufstaues, des Bestandes und des Abflusses des Sees bekundet eine Wiederholung der Niveausehw anklingen des Landes der Schwankungen, die sich in anderer Form durch F.rd-ersehütterungen kund zu Inn vermögen. Die diluviale Ablagerung bei Prečna erheischt ein besonderes Interesse durch die Versteinerungen, die sie birgt. Am Westende des Dorfes, dort wo eine Nachschleife der mich Straža führenden Strasse ZUnäohsl kommt und ein Fahrweg nach NNW abzweigt, zeigt sich ein kleiner Aufschluß Von blaugraiiem gliminerig glitzerndem Tegel, der im I laugenden in rostgelben Lehm mit kleinen Quarzgeschieben übergeht; auch Bruchstücke eines dünnen Limonitlagers zeigen sieh darin. Fragmente von weißen kalzinierten Kouchylieiisohalen verraten das Vorhandensein von Versteinerungen. Hier fand ich die Schalen, welche Herr W. v. Te ppner so freundlieh war behufs Bestimmung zu übernehmen und im nachfolgenden zu beschreiben. Nach dem Ergebnisse der Bestimmungen von Te ppner erweist sieh die Ablagerung als der Diluvialzeit angehörig. Da die Fundstelle nur etwa 4—5 /// über dem Bache in cca 172 /// Höhe sich befindet, so könnte man zweifeln, ob die Ablagerung eine Forlsetzung derjenigen isl, welche die vorhin beschriebene Beckenfüllung bei Zalog bildet, oder ob sie der altern diluvialen Ablagerung angehört, die das bewaldete llügelgebiet (mit Kote 205 in) ösllich von Prečna aufbaut. Letzteres scheint mir wahrscheinlicher zu sein. Am Hanne über der Fundstelle befindet Sich eine Reihe von Häusern und unmittelbar an diesen zieht in der Spezialkarte I : 75.000 die Isohypse von 200 m hindurch. Diese Höhe wird von der Jüngern Beckenfüllung (bei Zalog) nicht erreicht Demnach gehört der bis zu den Häusern reichende gleichmäßige Tegelhang wohl der älteren bis zur Höhe von 205 /// abgelagerten Beckenfüllung an. Schon von der Fundstelle der Fossilien sieht man hinter den erwähnten Häusern ein steileres Kalksteingehänge. Geht man auf der Strasse westwärts einige hundert Meier weiter, so kommt man bei der nächsten Mühle zum Eingange in eine in Kalkslein eingeschnittene, 3/4 Inn lange Schlucht, an deren Ende der Bach als mächtige Karstquelle unter einer hohen Felswand entspring! nächst dem verfallenden, malerisch gelegenen alten Schloß Luknja (Luegg). Der Prečnabarh i I bekanntlich der Unterlauf des Temeniea-Bnehes. der durch unterirdische Bachstrecken unterbrochen ist, und hier das zweitemal hervorkommt, um nach kurzem oberirdischen Lauf bei Zalog in die Krka zu münden. Gegenüber der genannten Mühle sieht man die Anlagerung des Tegels von Prečna an den Kalkstein, indem dieser durch einen Steinbruch aufgeschlossen erschein!. Der Kalkstein isl ein hellgrauer massiger Triaskalkslein, mil eigentümlichen Sinterneslorn (gleich wie im llskokengobirgo). Er isl reichlich VOli sich schneidenden Klüften durchzogen, am dichtesten dort, WO er am Tegel abschneidet, und erscheint dadurch zertrümmert Bs bekundet sich hiedurch die Kontaklfläche zwischen Kalkstein und Tegel als Bruch- und Ver-werfungsfläehe. Man ist also wohl berechtiget, die geradlinige Fortsetzung dieser Fläche jenseits der Schluchl nach SW, bis zum Knie der Krka bei Soteska, d. i. den SteilabfaU des Ajdovec Plateaus zum Becken von Zalog Prečna, ebenfalls als eine Bruch- und Verwerfungsfläche anzusprechen. Das genannte Becken isl somit nicht ein Erosionsgeltilde, sondern es ist ein tektonisch angelegtes Becken. Da jener Steilabfall einen Ted der nördlichen Flanke des breiten Taltroges der Krka bildet, so erscheint die lektonische Anlage des Troges Wenigstens für diesen Teil ebenfalls klargestellt B. V e r s t e i n e r u n g e n aus dein diluvialen See von Prečna. Von W. v. TRPPNER (Grnz). Pisidium amnicum Müller. Von dieser Art liegt mir eine gul erhaltene linke Schale vor. Dieselbe isl eiförmig, ihr Hinterrand fällt stark ab und isl abgestutzt, Clessin-') hat die genannte Art in Figur :i94, Seite 586 dargestellt; doch muß ich bemerken, daß die von ("los s in gebrachten Figuren nicht so sehr der Wirklichkeil entsprechen, denn so abgestutzt, wie dies Clessin darstellt, ist der Hinlerrand bei Pisidium amnicum nicht. Ich hatte eine große Zahl rezenter Exemplare dieser Art aus Fig. t. Pisidium amnicum Müller. Kärnten und Krain zum Vergleiche zur Vcr-(l nni. OrOBe, b 8x vergr. Tilgung, an all denen ich diese Feststellung machen konnte. Entschieden entspricht jene Abbildung, die Sa nd berger3) auf Tafel XXXIII, Figur 5, von P/v. amnicum bringt, mehr der Wirkliehkeil. Die vorliegende Schale zeigt sehr schön die beiden zusammenhängenden und durch eine Rinne geteillen Kardinalzähne, die Seilenzähne und den Muskeleindruck, Der Wirbel ist breit, hart an den Hinterrand gestellt und argefressen; der Wirbel ragt wenig über den Oberrand vor. Die Schale isl dick und ungleich gerippt. Die Anwachsverzierung isl an dem vorliegenden Reste bestimmt stärker ausgeprägt, als dies aus der Abbildung bei Clessin ') hervorgeht; auch hier muß ich die bessere i Ibereinstimmung des in Rede stehenden Restes mil der von Sa od berger3) gebrachten Abbildung feststellen. (' 1 e s s i n -') sagt Seite 586 : „..gerippt. Kippen ungleich: Jahresringe tiefer und dunkler." S a n d b e r g e i ) sagt Seile ?(>(>: „ . . . außen mil mehr oder weniger weil abstehenden Anwachsrippchen verziert." Beides isl riehlig. Wenn Sandberger von einer Berippung nichts erwähnt, so mag dies wohl mit dem Erhaltungszustande Beiner Reste zusammenhängen. Auch an der nur vorliegenden linken Schale isl die Berippung nur sehr schwer und undeutlich zu erkennen. Ich erkläre das aus dem Ilmslande, daß die äußerere Schalen- Bohichte teilweise verwitterl ist und dadurch die zarte Berippung in erster Linie in Mitleidenschaft gezogen wurde. Die Anwachsringe sind ungleich, was in den Lebensbedingungen des Tieres seine" Erklärung findet. Einzelne der mir vorgelegenen rezenten Exemplare von Pisidium amnicum haben ebenfalls ein stärkeres Hervortreten der Anwachsringe gezeigt. Die vorliegende linke Schale von Pis. amnicum von Prečna bei Rudolfswcrl isl 8'5 mm lang und (i'ö mm breit. i Clessin s, Deutsche Exkursions-Mollusken-Fauna, ü Aufl. Nürnberg 1H84. •) Sandberger F., Die Land- und StUlwassur-Conchyllen der Vorwell. Wiesbaden IHTI) I«75. Valvata (Cincinna) naticina Menke. Von dieser Art lagen mir 9 Exemplare zur Untersuchung vor, dieselben sind mehr oder weniger beschädigt, doch läßt sich ihre Zuteilung zur Valvata naticina einwandfrei durchführen. Das in Figur 2 zur Darstellung gebrachte Exemplar isl ein unbeschädigtes. Clessin4) hat diese Art — Valvata (Cincinna) naticina — in Figur 316, auf Seite 159 zur Ahbil dung gebracht. Zuerst möchte ich die Diagnosen, die Clessin4) (Seite 459) und Sandberger5) (Seile 774), geben, " anführen. Clessin sagt: „Gehäuse gedrückt-kugelig, enge genabelt, fein gestreift, festschalig, von gelblicher F's L Vi,lv!,la »"dk-ina. Hornfarbe, glänzend; Umgänge 4, sehr rasch an " (""15'1 '' vergr' Umfang zunehmend, rundlich, der letzte Umgang sehr erweitert, zwei Drittel der Gehäuselänge ausmachend; Mündung verhältnismäßig weit, rundlich eiförmig, nach oben etwas spitzwinklig. Mundsaum scharf, am Spindelrande bogenförmig ausgeschnitten, nicht erweitert, zusammenhängend; Deckel fein, dünn, aus 4 rasch zunehmenden Umgängen bestehend. Höhe 3*5 nun. Diirchm. 5 mm." Sandberger sagl : „Die im Leben gelblich gefärbte feste Schale isl fasl kugelig mit stumpfem oberen Ende und ziemlich stark gewölbter, eng aber durchgehend genabelter Basis. Sie besieht aus 31 2 mäßig gewölbten, durch schmale Nähte von einander geschiedenen Umgängen, welche mil fast geraden, ungleichstarken Anwachsrippchen verziert sind und von welchen der letzte etwa 3 5 der Gesamthöhe erreicht. Die .schwach gegen ihn geneigte Mündung ist breit-eiförmig, oben winkelig und links am vorletzten Umgänge angewachsen. Sie besitz! zusammenhängende stumpfe Bänder, nur der Spiiidelrand isl schwach umgeschlagen. Der dünne Deckel besteht ans 1 V., Windungen. Höhe 55 mm, Länge mm." Was nun diese beiden Beschreibungen derselben Art anbelangt, so möchte ich dazu auf Grund meines Untersuchungsmaleriales folgendes bemerken: die Schale isl fast kugelig mit stumpfem oberen Ende; die Basis isl ziemlich stark gewölbt, eng aber durchgehend genabeil, wie Sandberger angibt. Umgänge sind 3' „ die sehr rasch an Umfang zunehmen, rundlich, mäßig gewölbt, mil fasl geraden, ungleichstarken Anwachsringen verziert; der letzte Umging isl stark erweitert und mach! '', der Gehäusehöhe aus. Die Mündung isl gegen den letzten Umgang schwach geneigt, rundlich-eiförmig oben spitz - winklig. Der Mundsaum ist stumpf, zusammenhängend und am Spindelrande schwach umgeschlagen. Deckel liegt mir keiner vor. Die soeben gegebene Beschreibung der Valvata naticina stimmt im allgemeinen mil jener von Clessin und Sandberger übereil); sie trägi alier entschieden den tatsächlichen Verhältnissen des Gehäuses ') Clessin, I. c. 1884. s) Sandberger, I. c 1870-1875. mehr Rechnung. Die Reste der Valvata naticina, die mir von Prečna bei Rudolfswert vorliegen, haben eine Höhe von 4'5 mm und einen Durchmesser von 5 mm; letzterer ist bei einem zweiten Exemplar 5'5 mm. Auch bei dieser Art scheinen nur die Abbildungen, die Sandberger'') in Figur 15a—d auf Tafel XXXIII bringt, weit natürlicher als jene bei (' 1 e s s i n. Valvata (Cincinna) piscinalis Müller. Von dieser All liegt mir ein Exemplar von Prečna vor und zum Vergleiche zahlreiche rezente Exemplare aus Kärnten; dieselben stimmen vollkommen tiberein; das Gleiche gilt auch für die Beschreibungen und Abbildungen die Clessin7) Seile 455, Figur 1112 und Sandberger'') Seite 698, 699, Tafel XXXII, Figur 5—5 b geben. An dem vorliegendem Fossil von Prečna isl der Mundrand etwas beschädigt; es hal eine Höhe von H mm und einen Durehmesser von 5 mm. Helix (Fruticicola) scricca Draparnaud. Vmi dieser Arl habe ich von Prečna zwei Exemplare; auch für diese Art balle Ich zum Vergleiche eine große Anzahl von rezenten Exemplaren aus •Kärnten. Die Stücke aus Kärnten summen mit jenem von Prečna vollkommen überein. Clessin8) hal diese Arl if Seile 143 in Figur 72 abgebildet, Sand - berger") auf Seile SK), Sil besprochen und auf Tafel XXXIII. Figur 40 — 401) und auf Tafel XXXVI, Figur 7- -7d zur Abbildung gebracht. Ich möchte jedoch die Form eher mit Sandberger als „stark bauchig - kegelförmig", als „kugelig" — wie Clessin . B, Fruticicola sericea meint bezeichnen. Auch isl das Exemplar von DraP- Prečna, wie jene rezenten von Kärnten, schwach , not.Ortß», 6 8X vergr. (|urchs.dieiuen Umgänge, die zu obersl an-iiud abgefressen sind. Die Höhe beträgt 17, der Durchmesser 9 mm. Das Gehäuse isl kreiseiförmig, mit schwacher Nabelspalte, undurchbohrt, Umgänge langsam zunehmend, gewölbt, gekielt. Der letzte Umgang läßt 2 deutliche und 1 nicht immer deutlich erkennbaren Kiel erkennen; der vorhergehende 3 und der drittletzte I Kiel. Dieselben ziehen sehr unregelmäßig über die einzelnen Umgänge. In Figur 4 b habe ich diese Kiele auf den Umgängen durch slrichlierle Linien gezeichnet. Das sind die wichtigsten Merkmale, die ich besonders hervorheben wollte. Über den Muiidsaum und die Mündung im allgemeinen läßt sich infolge des schadhaften Zustand es des vorliegenden Restes nichts sicheres angeben. 6 ") II r u i ti ti s., Fossile Hiniieninolluskiin ans Dalmatini, Kroatien mul Slavonien, uebst einem Anhange (Deutsche vermehrte Ausgabe der kroatischen Im „Kail" der südslav. Akademie der VVisseucli.iflen und Künste in Abrain. X.W III. Bd. Ihti ersciiicnciicu Abhandlung). Agrani 1874. n. (üi T. V. flg. 18 lt. Zum Schlüsse möchte ich dann noch das Vorhandensein von Sclia-lenbauchstücken anführen, die einer großen Helix-Avl angehören dürften und solchen eines größeren Zweisehalers; diese Reste sind aber zu schlecht erhalten, um auch nur annähernd etwas Bestimmtes aussagen zu können. * * * Wir haben aus dem Tegel von Prečna bei Rudolfswert in Krain folgende Arten sicher festgestellt: Pisidium annnicum Valvata (Cincinna) naticina Valvata (Cincinna) piscinalis Delix (Fruticicola) sericea Cionella (Zua) lubrica. Von diesen fünf Arten leben beute noch Bicher vier in Krain; nicht sicher isl das Vorkommen der Valvata (Cincinna) naticina. wenigstens habe ich keine diesbezügliche Angabe gefunden. Für die Altersbestimmung des Tegels von Prečna ist es nun von Wichtigkeit, welchen Allers die Schichten anderer Fundplätze sind, in welchen die vorstehenden fünf fossilen Mollusken vorkommen. Ks kann natürlich hier nicht darauf ankommen, ein vollständiges Verzeichnis aller Fundorte zu geben, in welchen die fünf Fossilien von Prečna auch vorkommen, sondern es sollen nur einige angeführt werden. Pisidium amnicum wird von Sa n d berger ,2) auch aus den Pliocän-Sehichten des Norvich (Vag, neben Funden aus Pleislocän - Schichten angeführt; von A. Weiß13) ans den Kiesen von Süssenboru bei Weimar von Menzel11) von Winterhude, von Krause'') aus Ostpreußen und von Brusi na'") und Clessin1') als rezent. Die von Weiß, Menzel und Krause angegebenen Fundorte sind diluvialen Alters. Pisidium amnicum findet sich auch in den diluvialen rheinischen Sauden, in Mosbach, I [angenbieten, Mauer, Darmstadl usw. Pis. amnicum 'ebt heule noch. '-') Sandberger, I. c. isto 1875. p. 7:sm, 705, 887, 871 usw. "l Weil.! A, Die Coucliylienfannn der Kiese von Süssenboru bei Weimar-Zeitschrift der deutschen geolog. (iesellschat't. 51, Bd. Berlin 18!)!). |>. Kil. und Über die Concliylien-Fnilliu der intorglncialon Travertine des Weimar-Taubacher Kalk-hlffbeckens. Ebenda, is Bd. 18!)ti Briefliche Mitteilungen, p. iso l4) Menzel, „Über die Conchylienfauna von Winterhude. Zeitschrift der deutschon geologischen (iesellschal'l, (14. Bd. 11)12. Merlin 11M.H. p. 17h, 181, 195 Monatsberichte. ") Krause l'. c, Über einen Fundpunkt jungdiluvialer Konchylien aus Ostpreußen. Fbenda, tili. itd. im;, p, trj. Monatsberichte. I6) Brusi na S., i. c. |8t4. p, 7. ") Clessin, i. c. 1887. p, 757. iud::a stalnica V KRANJU. Valvata (Cincinna) naticina wird von Sandberger18) aus dem Pleistocän und von Krause19) ebenfalls aus dem Diluvium angeführt. Auch Valvata naticina ist eine noch heute lebende Art. Valvata (Cincinna) pi.scinalis wird von M. Hoernes20) aus den Pliocänbildungen des Wienerbeckens, von Sandberger21) aus dem Norvich Crag und von Penecke22) aus Slavonien angeführt. Neben diesen tertiären Fundorten gibt es eine ganze Reihe diluvialer Fundplätze, in denen sich Valvata pi.scinalis fand. Gagel23) führt diese Art aus dem Diluvium von Tarbeck, Menzel24) von Winterhude, B e r e n d t2S) aus Ost-und Westpreußen, Krause26) ebenfalls aus Ostpreußen, Weiß27) aus dem Weimar-Taubacher Kalktuffbecken und Sandberger28) ebenfalls aus Pleistocän-Ahlagerungen an. Valvata pi.scinalis ist ebenfalls eine auch in der Jetztzeit lebende Art. Reibe (Fruticicola) sericea wird von S a n d b e r g e r 29) aus Pleistoeän-Ablagerungen bckannlgemacht, ist eine noch lebende Art und wird auch von Clessin30) als heute noch in Krain lebend angefühlt. Cionella (Zua) lubrica ist von Weiß31) aus dem Diluvium der Wciinar-Taubacher Kalktuffbeckens angeführt worden, von Sandberger32) ebenfalls aus Pleistocän-Ahlagerungen ; die All findet sich auch in den rheinischen Sauden und lebt heute noch. IS) Sandberger, 1 c. 7711, 774 usw. '") Krause (i , Paludina (Vtvipara) dlluuiana Kuni h aus dein älteren Interglacial des Niederrheines. Zeitschrift der deutschen geolog. Gesellschaft, (it. Bd. 1914. Merlin 1915. p. 94. Briefliche Mitteilungen. -°) M. Hoernes. Die Fossilen Mollusken des Tertiär - Berkens von Wien. I. Bd. Univalvvn. Herausgegeben von derk.k geolog. Keichsanstnlt. Wien 1856. p. 591 -') Sandberger, 1. c. 1870—1875. p. 784. --') Pen ecke K. A. Beiträge zur Kenntnis der Fauna der slavonischen Paludinen - Schichten. Ii. Congerla, Pisidium, Cardlum und die Oasteropoden. Beiträge zur Paläontologie Österreich■ Ungarns und des Orients. IV. IUI, l. II. Wien 1881. p. 80. ■'') Gagel, Über eine diluviale Süßwasserfauna von Tarbeek. Ztsch. d. deurseheii (ieolog. Oesellsch. 5.'!. Md. Merlin 1901, Verhundlgn. p. 99. ') Menzel, I. e. Zeitschrift der deutschen geolog. Gesellschaft. 64. Bd. 1912. Merlin 1918. p. H2. Monatsberichte. -"') Merendl (I, Marine Diluviallauna in Ostpreußen und 2. Nachtrag zur Dlluvialfäuna Westpreußens. Ebenda, 26. Md. 1874. p. 519. '") Krause P. (1., Über einen Fiinilpuukt jungdiluvialer Konchylien aus Ostpreußen. Ebenda, 69 Bd. 1917. p, 92. Monatsberichte. ■7) Weiß A., I c. Conchylien-Fauna Travertine Weiiiiai-Taubacher Kalktulf-becken. p, 179. Briefliche Mitteilungen. ;h) Sandberger, I. c. 187(1- 1875, p. 7(>(), 778, 989, 914, 949. -"•) Sandberger, I. c 1870-1875, p. «10. 811, 888. •") Clessin, I. c. 1887, p. 125. "i Weiß A, I. c. Conohylien-Fnunu Travertine Weimur-Taubacher Knlktuff-beeken, p. 175 und I. c. Kiese von Süssenborn, p. Iii."'. '-') Sandberger, l. c. 1870-1875, p. 802. Wenn wir nun die fünf Arten von Prečna bezüglich ihres Vorkommens im Pliozän, Diluvium und in der Jetztzeit betrachten, so ergibt sich: Pliozän Diluvium Gegenwart Pisidium amnicum......-(- .... -j- .... -J- Valvata naticina............-)-.... -f- „ piscinalis.......-)-.... (-.... -\- Helix sericea.............i . . . . -\- Ciönelia lubrica............-f- . . . . -f- Wir sehen also, daß 2 von den 5 Arten von Prečna wohl im Pliocän vorkommen, daß dies aber Arten sind, die vom Pliocän bis in die Gegenwart persistieren, und können den vorstehenden Ausführungen entnehmen, daß dieselben von einer ganzen Heitie diluvialer Fundorte bekannt sind. Die übrigen 3 Arten sind nur aus dem Diluvium bekannt und leben auch heule noch. Aus all dem Vorangeführten gebt hervor, daß der Tegel von Prečna Ix-i Hu do Iis wert in Krain diluvialen Alters ist. Naše ujede. Spisal dr. Janko PONEMŠEK. Pepelastl spllnec, clrcus cyaneus (L.). (Dalje.) Vilka postava pepelaslega splinca razodeva precejšnjo gibčnost; la spretnost je vse kaj drugega nego krepka hitrost pri kraguljih in pravili sokolih, to je lahkost brez velike vporabe moči, združena s precejšnjo mirnostjo. Ker je silno lahek, zalo je njegovo letanje rahlo, podobno letanju sov, posebno močvirne uharice in galeba. Kakor vsi lun ji, oživlja tudi pepel as ti Bplinec s svojim letanjem vso okolico, bele razproslre rep',K) ter drži noge s sklenjenimi kremplji naprej, vedno trdno k životu stisnjene, pod perjem skrite.1'') 0 njem piše Brehm lako-le: „Pepelasti splinec se vrne, kakor rjavi lunj,50) spomladi na svoje staro gnezdišče, ozir. tja, kjer je zagledal luč sveta. V svojem precej obsežnem lovišču, kjer trpi tudi ptioe svoje vi'Ste, Živi tako zelo redno življenje, da ga ne prezrenio lahko, posebno, ker leti skoraj vedno po isti poli. Brž ko je rosa izginila, se poda na lov in ne neba prej lovili, da se mu posreči plen, poleni se odpočije kolikor mu je treba, začne iznova ler nadaljuje do poznega mraka. Gugavo, oniahovaje in navidezno negolovo leti po galebje tik nad zemljo, zdaj plava nad seboj strnjenih peruti, zdaj si pomaga '*) J. f. O. 1874, 891. ■"') o. M. Boh. 1895, 284. ,u) I). J,- Z. 71. zv., 77. onemoglo s perutnicami mahaje naprej svojo pot najrajši ob kakem grmovju, potoku ali vodnem jarku, ali pa tudi ob kaki daljši vrsti grmovja; krene nekoliko na desno in levo z navadne poti, včasih se zavrti večkrat nad kakim mestom, ponovno se spusti na tla, kakor da bi vsakokrat zagrabil kako žrtev, vzdigne se pa navadno praznita krempljev in leti dalje kakor prej; obletuje gugavo vrh kakega drevesa; leti večkrat preko kake vrste grmovja, nadaljevaje svojo pot, zdaj na tej, zdaj na oni strani, preleti travnike ali polja in se vrne končno v velikem ovinku tja, kjer je začel svoj polet. Dognano je, da posebno samec preišče nekatera mesta bolj ali manj natančno na enak način, pa ne vedno ob istem dnevnem času. temveč zdaj zjutraj, včasih opoldne, včasih pa zvečer. Tak lovski pohod traja lahko 11 2 uro, potem ptica počiva četrt ali pol ure, vsaj pa več minul, na kakem vzvišenem prostoru ali pa v travi in v žitu, kjer presedi sanjavo nekaj minut mirno, vendar ne pozabi skrbno paziti na vse, kar se godi okoli nje; potem šele začne urejevati in snažiti svoje perje, kar se dogaja tako redno, posebno ob golitvi, da lahko spoznamo počivališče po raztrosenem perju. Drugače se obnaša pepelasti splinec ob paritvi. Samca in samico, ki smo ju videli leteti vsakega zase po svojih potih, opazimo zdaj skupaj, včasih tako blizu vštric leteli, kakor da bi se medsebojno pri lovu podpirala, pa tudi krožiti del j časa na istem mestu v zavitih kolobarjih. Zdajci se dvigne samec skoraj navpično, glavo pokoncu, se povzpne hitreje kakor bi si človek mislil, se prekopicne, pada napol odprtih peruti naravnost navzdol, naredi krog in se vzdigne vnovič, da poletava kakor poprej, kar lahko v pol uri 10 —12 krat ponovi. Tako se ljuboželjna ptica igra po cele minule. Tudi samica skuša pokazali svojo izurjenost v letanju, vendar, kolikor sem opazoval, vedno zmerneje kakor samec." Novejša opazovanja so dognala, da se pri parilnem letanju ne prekopicne vedno, kakor je gori povedano, temveč se le nagne na slran in se nato spusti navzdol.51) Skoraj vsi opazovalci trdijo, da vobče ni plašen, dasiravno izborno sliši, ter da pusti človeka, posebno jezdeca zelo blizu priti.s) Kot ropar je zelo predrzen in že večkrat so opazovali, da se je zakadil za plieo, ki jo je lovce obslrelil, ter da je zasledoval obslreljene ujedeM). Na drevje se ne useda rad, prenočuje le izjemoma v vrhu kakega drevesa ob robu gozda ali drevesa, ki stoji posamezno; sicer prenočuje v kaki meji ali visoki Iravi. listju ali žitu, kamor se poda šele. ko je /o napočila noč. Na I Ich jo precej uren in spreten. Njegov glas, ki ga slišimo le včasih, je tih ..oegergeg geg" ; med letanjem ob paritvi, navadno dopoldne, sliši..... samčev nagli „kekeke . . ." po 4—8, pri živahnejših samcih po 10 — 15 in ludi še nekoliko več zlogov zaporedoma; ti glasovi imajo nekaj meketajočega kakor pri kožicah Igallinago gallinago (L.).] Višina bdi glasov se zelo spreminja, enako s') .1. 1. 0. 1911, 875; 1912, 484. '•') l). M. Sob. 1!'I7. 215, štev. 17. .1. I. I». I!>1K, 257, 209. ") .1. I. (». 1805, 07, šlev. 24. <>. .1. 1898, 188. njihova zaporednost in število, ki navadno ne presega 3—4 glasov. Skoraj enako se glasi tudi samica, le bolj neredno in različno visoko. Samec pa razpolaga še z drugimi glasovi, kakor ravno nanese hipna potreba5''). Če ga obhaja zona, kekeče kakor skobec; mladiči tenko čivkajo, če so že odrasli pa tresljajoče prosijo samca za plen. Kadar se zaganja pri kolibi na uharico, se glasi kakor „gunic"55). Nad uharico pride rad posamezno ali v družbi, tudi z drugimi lunji. Prileti nizko, se oglasi redkokdaj, se zažene tupatam prav plitvo in neredno, ne treslja nikoli, temveč obletava uharico kakor sove, in se vsede malokdaj na drevo, rad pa na globlje ali na kupe. Ne zdrži dolgo, vendar ni posebno oprezen 5"). V jetnišlvu se obnaša tudi star ujet pepelasti splinec veliko mirneje kakor sokoli. Navidezno brez srda se vda v svojo usodo ter je proti človeku, ki stopi pred njegovo kletko, popolnoma ravnodušen, teka mirno gor in dol, postavlja se tako čudovito, da šele tu dodobra spoznamo kakšen da je. Podano hrano zagrabi brez obotavljanja in žre vse, kar dobi. Kmalu pa spoznamo, da ga moremo samo ob izbrani brani dolgo časa vzdržati ujetega. Zato ga vidimo po z ver in Jakih prav redko in samo malo časa. Poglavitna hrana pepelastega splinca so miši in žabe; sicer mu pa diše vsakovrstne živali, ki jih more vjeti: ptice vseh vrst, mladi zajci, jerebice, martinčki, žuželke, posebno pa še ptičja jajca. Kljub svoji navidezni slabolnosti je pepelasti splinec najdrznejši in najnevarnejši ropar, ki lovi vse manjše sesalce, napol odrasle fazane in jerebice, pa tudi manjše ptice in vzame njih mladiče iz gnezda. Letečih in popolnoma odraslih ptic res ne more ujeti, ali na lieh valečo starko odnese enako spretno kakor vzame kilavce i/, gnezda, bodisi močvirnih in povodnih ptic ali pa ptic na suhem. Lete ne ujame ničesar, temveč si pomaga na la način, da preseneti na Heb sesalce, ptice in žuželke. Zato leti počasi tik nad zemljo in kadar njegovo bistro oko zapazi kako žrlev, se zakadi nanjo. Lovi zgodaj ob zori in pozno v mraku, ko živali že počivajo, in jih tako najlažje zaloti. Zlasti so miši ob tem času najživahnejše in tako zapadejo v velikih množinah njegovim krempljem; pri lovu na miši ga posebno podpira silno tanek sluh. Slednjič preišče ta škodljivec vsako mesto, kjer sluti kaj užitnega za svoj želodec, izredno natančno in skrbno, kakor lo pri drugih ujedah ui navada. Živali, ki jih ne more drugače dobili v svoje kremplje, bega lako dolgo, da jih upeha, [zmed žuželk mu gredo kobilice najbolj v slast. Svoj plen požre navadno na mestu, kjer ga je ujel, včasih se usede ž njim nedaleč na kako gomilo, na kak kamen ali na kak drug vzvišen prostor. M) .1. t o. Ptl I, 875; 1812, ist. "i Orala ikno, 272. d. ,i. z. 81. »v., :i!i7. M) Georg von Otterfei«, Die HOttenjagd, 80 81 Hültenvogel, Die Httttenjagd mit dem Uhu, 112. o. M. Soh. 1892, 407; 1900, l()7, in 1908, 188. Pepelasti splinec postavi svoje površno gnezdo v žito.bičje ali travo. Zalo pred sredo maja skoraj ne more; misliti na gnezditev. Nikoli ne stoji gnezdo na drevju, temveč vedno na tleli, v kakem nizkem grmovju, n. pr. v gostem leskovju57), na mladih posekovjih ali v žitu, ki gre v stebla, v visoki travi močvirnih travnikov, v rogozini ali trstju, na polju, posajenem z ogrščieo. in včasih baje celo v starih kamnolomih. Na zunaj je velik kup suhih bilk in slebel, kronipirjevine ali gnoja, ki ga je samica v naglici s kremplji nabrala in nanesla ler ga šele potem, ko že leže in ima več časa, spravi v red ter znotraj obloži z mahom, dlako in perjem. Včasih je zneseno samo iz nekaj rogozin in slamnatih bilk. Gnezdi samo enkrat na leto; če se je pa gnezdo ponesrečilo, preden je samica znesla vsa jajca, gnezdi tudi drugič1'8). (Inezdilni čas je po nekaterih prirodopiscih od srede aprila do konca maja, po drugih se ne začne pred sredo maja. Kot izredno zgodnji čas naj navedem 27. april 1904 gnezdo 4 svežih jajc59). Samica znese navadno 4—5, redko 6, slučajno?60) ali izjemoma celo 8 jajc, ki jih izvali v 22—2;! dneh; vali sama, samec ji pa skrbi za hrano. Oblike so zelo različne, večinoma neenako polovične Z razločno špičko; včasih so podobna sovjiin jajcem, torej trebušnata. Lupina je srednje močna, brez bleska, enakomerno bolj ali manj grbastega zrna. Vozaljčki in podolžni žlebički so pogosti; proti luči je lepo zeleno-modro prozorna. Krause trdi, da najdejo toliko marogaslib kot iiemn-rogastih jajc, ter da so maroge večinoma zelo blede. Jajca pepelastega splinca imajo risbe najpogosteje izmed vseh lunjev. Merijo največja 5<)-8 X 86'4 mm, najmanjša 451 X 351 mm ter tehtajo najtežja 2'945 g. najlažja 1*99 g. 37 jajc iz Keye ve zbirke meri poprečno 45*2 X 35'2 mm, največji 485 X 36 in 443 X 39'b mm, najmanjše 42 X 33 mm; tehtajo poprečno 2*425 g, najlažja 2*242 g, najtežja 2'945 o. 90 jajc iz Škotske in školskik otokov meri po .lourdainu poprečno 45*98 X 36*17 mm, največji 52" 1 X 38 in 49*5 X 40 mirt, najmanjše 40 X 32 mm. Splošno se manjša kakor jajca rjavega linija. V islem gnezdu najdejo večkrat velika iu majhna jajca"'). Mladiči, ki jih krmila starca dopoldne in popoldne62), so poraščeni z belkastim in žametasto mehkim puhom ter ostanejo dolgo v gnezdu. Šele sredi ali proti koncu julija jih vidimo okoli letati. V začetku letajo se v družbi svojih staršev, ki jih uče lovili; čez kake 3 tedne so seže osamosvojili, dasiravno se družbe staršev ne ogihljejo. Potem letajo po vsej okolici ter se vrnejo morda še semtertje v svoje gnezdišče; septembra se začne selitev. Obvdovela samica dobi takoj svoj par63). * ___ * * ") .1. f. O. 1859, 450. M) O. M. Seh. 1877, 40. ") Z. f. O. u. O. XIV. teta., 01. "") O. M. H. 1014, 180 100. ") z. r. o. u. o. XII. letn. 168. 63) .i r. o. 1808, 5:1:1. -') .1. f. O. 1854, Xl.ll. Z vranami živi v vednem sovraštvu, tudi lastavioe in bele pastiričice ga preganjajo z boječim kričanjem; vivki ga skušajo prepoditi s svojih gnezdišč. V njegovem drobovju in perju živi dovolj nadležnih zajedalcev; poznamo jih dozdaj 17 vrst. Največji ROvraŽnik je pa človek, ki izsušuje močvirja in mu odjemlje prikladna bivališča in gnezdišča, tako da se število splineev vedno bolj krčiM). Lov na pepelastega splinea je zelo težaven. Pasli mu nastavljajo po travnikih ali na polju na Heb, za vabo privežejo miši ali vrabce. Na gnezdu gaje najlažje ujeti, če nastavimo skobec ali pa zanjke. Zalesti ga je skoraj nemogoče. Koristi le, ker polovi mnogoštevilne glodalce, kobilice in druge žuželke. Neizmerno večja pa je škoda, ki jo prizadene lovu in ptičjemu zarodu, ker zna zelo spretno poiskali gnezda na lieh ali tik nad zemljo: prištevamo ga zato, kakor že omenjeno, najpredrznejšim in največjim roparjem-, ki pobere In napol godni" mladiče, tam zopet jajca iz gnezda. Seveda si kaj takega more privoščiti le v poletnih mesecih ob gnezdilvi. Kjer neovirano gospodari pepelasti splinec, posebno v družbi ptic svoje vrste ali drugih lunjev. zatre vse koristne ptice in ugonobi ves lov popolnoma, tako da ga je ležko v doglednem času zopel popraviti. Jasneje kakor vse dolgovezne razprave in učene knjigi? pa govori vsebina želodcev, ki so jih preiskali Roerig, Hey. pl. Chernel in Baer, skupaj 86, kjer so našli ostanke 13"/,, škodljivih in 87% koristnih Živali"). Torej se sliši zelo čudno, če povemo, da ga na Angleškem'''') ščiti zakon. Pri nas je precej redek, zalo ni treba posebnih navodil; če bi se kdaj dognalo, da pri nas gnezdi, poleni bi moral vsak lovec v svojem lovišču paziti, da se preveč ne zarodi: sicer bi ga morali ščitili kol priredili spomenik. Lunj beloritec, circus pygargiis (L.). Na v n d n a imena. Slovensko: lunj beloritec, pepelnasla kanja (Schul/.), pepebiala poslolka: srho-lirvuškn: Idola linija, eja livadarka (Brasilia), pepel juga; čeSko: kolovratek, inolak oberiiy, slrakapoiin; poljsko: bloluiak popielalv, sokol liloliiiak popielalv, bloluiak li|c/uy, lub l;|; 1010, 227, 866 ") 0. M. Bob. 1804, 88. ') ne: olreua pygarguH, Stephens, -'i ne: falco pygargus, Naumann. Linne', Syst. nat., ed. N. I. 89. Keyserling-Blasius, Die Wirbeltiere Europas, XXXI, Stev. 38, lil. šiov. 88. Freyer, 10, Stev. 23. //. ». der Mühle, Beil rüge zur Ornithologie Griechenlands, 23, St. 21) — ./. Hinterberger, Die Vögel von Österreich ob der Knns itd., 15, Stev. 24. — Dr. R. A. Lindermayer, Die Vögel Griechenlands. 31, Stev. 84. - Frltach, 18—49 [lab. 9, sl. 7, lab. 10, sl. 3). - Fritsch, Die Vögel BOhmens, .1. f 0. 1871, 181—182, štev. 26. - V. Ii. v. Tschusl zu Schmidhoffen, Die Vögel Salzburgs, 12, štev. 23. — Dr. Willi. Blasius, Über die plastischen unterschiede der vier europäischen Weihen-Arten (Gattung Circus). ,1. f. (). 1877, 75—80. — Muzeuni imenia Dzieduszyckich we Lwowie 1880, 22—23. — Ornis Vindobonensis, 24—25. Madaräsz, Z. f. 0. ls,-4. 246. — Dr. G. Radde: Ornis caucasica, 109 110, štev. 88. — Schulz, 3, štev. 23. — Ornis Carintlüae, 40—41. štev. 30 — ./. Frivaldszky, Aves Huugariae, 3-4, štev. 5. — A. J. ./Heitel, I. c, 52—53, štev 29. — Ornis balcanica, II. zv.. 107: III. zv., 325-326; IV. zv., 93 — Naumann, V. /.v, 279—283, tal). 58. — Brehm, (i. zv., 39 —401. — Gjurašin, dio II., 101 — 102. Relchenow, 72, šl. 176. Hennicke, Die Kaubvögel Mitteleuropas, 195 do 198, tal). 54. — C. Doti. E. Arrigoni Deglt Oditi: Manuale di ornitologia italiana, 21—23, šlev. 11 (posebnega dela). — Hennicke, 61, lat). 29, si. l. — c. G. Frtderich-Bau: Naturgeschichte der deutschen Vögel itd, 449 — 451, lab. 30, sl. 6. 7 in 8.— Dr. E. Schaff. Orniihologisclies Taschenbuch für Jäger und Jagdfreunde 35—36. — Schaff, 375—376. Dr. /•;. Klein, Naši ptici, 86, štev. 178. — K. Kneioiirek: Velkv prirodopis pläkii. I. dil, 650—653 Ornis Uomaniae, 504—596. - Hennicke: Handbuch des Vogelschutzes, 152. Reichenow, Die Vögel, I. zv., 383 384. — IC Hagen, Die Vögel des Freistaates und Fürstentums Lübeck, 64, štev. 126. — /•'. Tischler, Die Vögel der Provinz Ostpreußen, 155—'56, štev. 138, Dr. E. Hesse: Die Flugbilder der Wiesen- und Kornweihe. O. M. B. 1916, 1—3. — /,. Döbbrick, Studien an Horsten der Wiesenweihe. J. f. 0, 1917, II. zv., 16-27. Reg, 51 52, lab 13. sl. 12 in 13. — O. Krause, Oologia universalis palae-aretica, sc.š 46. - A. Sziclasko. Die Bedeutung der F.isrlinlenstruklur itd. J. f. 0. 1913, 289, štev. 222. * * Venec neznaten, na grlu pretrgan. 1. — .V. letalno pero na notranjem, 2.—4. letalno perona zunanjem bandercu proti koncu zoženo; .'I. letalno pero najdaljše, precej daljše knkor I. Srednju letalna in gornja krovna peresu enako dolga. Notranja zareza na 1. letalnem peresu presega za 25--HOmm prva gornja krovna peresu; zunanja zareza na 2. letalnem peresu moli dovolj očitno čez gornja krovna peresa (slika na strani 10.). Rep dosega, včasih presega le malo, kakih 20 mm, konec zloženih, zelo dolgih perutnic ter ima 1 - 5 pasov. Spodaj bel in rdečerjavo črtan, srednja repna peresa siva, zunanja sivorjuva in belo posasla. Kljun modročrn, voščenica in noge rumene. — Odrasli samci poleg črnega konca letalnih peres roke črn pas čez letalna peresa podlahlnice. Lunj beloritec je najmanjši ali ob enem tudi najlepši lunj. Život je vitkejši, šibkejši in manjši, peruti daljše, ožje in bolj koničaste, rep daljši in ožji kakor pri pcpelastem splincu. Trup starega samca je komaj tolik kakor oni slare skobčeve samice, ali je navidez veliko večji, ker ima daljše okončine, posebno dolga letalna in repna peresa. Venec je nerazločen, po obliki peres ne posebno očiten, na podbradku se včasih komaj opazi, konci peres so malo zavihnjeni. Samec in samica se razločujeta po barvi enako kakor pepelasti splinec. Vrh tega sta še stara samica in dveletni samec lunja beloritoa skoraj enake barve. Odrasel samec je na vratu, glavi in zgoraj višnjevkastosiv, spodaj je bel z ozkimi, rjasthni podol-gastimi črtami. Zgornja repna krovna peresa so pepelastosiva. velike peruti so spodaj popolnoma črne. Srednja peresa v repu in zunanja banderca drugih repnih peres so višnjev-kaslosiva; notranja banderca in spodnja slran pa imajo 4—5 i jaslih pasov. - S I ara samica in d v e I e I n i s a m e e , ko se jo prvikrat oskubel. sla si močno podobna in zgoraj temnorjava in rjasloriutieno pisana ; spodaj sla rdečerumenkasta z rdeče rjavimi črtami obrebrcih; zgornja repna krovna peresa imajo sive konce in temne lise ob rebrcih; velike letalne peruti so spodaj pasaste; na repu je sedem pasov. — M I a d e p I i c e imajo pod očesom in nad očesom bedo, na licih leinnorjavo liso; trtica je bela, punčica temnorjava. Po dolgem meri 420 mm, samica 445 mm, če/ peruti 820 mm; rep je 200 mm dolg. Precej šibki, črni kljun, ki skoraj nima sledu kakega zoba, meri v loku 24 mm. Noge so zelo podobne nogam lunja dolgorepca, posebno panogam pepe-lastegasplinca; It; deščice na kraku in mere krempljev so nekoliko drugačne. Krak je 55 — 00 mm dolg, spredaj ima 14 —15, zadaj 9—10 poprečnih deščic, na zunanjem prstu je 8 —10, na srednjem 15 — 17, na notranjem in na zadnjem pa 6—7 takih deščic. Krempelj notranjega prsta je le približno za 2 mm daljši ko krempelj zunanjega prsta, pri pepelaslem splincu in pri lunju dolgorepcu pa približno za 50 , 27:1; 1887, 51; 1888, 56, šlev. BI. - V. Jahresher. (1886) Itd., 67, štev. 88. M) .1. K o I o m tia t o v i č : Catiilogus verlebratorum daliualicoruin. Godišnje Izvjedce c. k. velike realke u Splitu za Skolsku godina 1887—88, 10, štev, 82. ") .1. f. O. 1861, 73; 1015, 00 štev. 50 — O. .1. 1012, 31; 1914, 7. =7) Mlttell. d. iialurvv. Ver. f. Steiermark 1882, 175, štev. 124. O. J, 1805, 150, štev. 107. ;K) Glasnik luv naravoslov. društva 1002, 43. •") Aquila I8:t5 1800, 1901—1908,1900 1910 iu 1912 1014 na dotic. mestih. *") Aquila 1003. 1S7; 1007. 111; 1010, 120, 122. ••) M o i s i so v i es : Das Tierleben der »slerr.-ung. Tiefebenen, 130 '-') M. O. V. W. 1800, 01, šlev. 5. ") M. O. V. \V. 1881. 12. '■) O. M. Seli. 1006, 894 ") O M. Seli. 1005, 280. pa beloritec najredkejši lunj v Bosni in Hercegovini3'1). Končno sodbo prepuščam vlad. svetniku O. Reiserju, ki pravi (v svojem pismu z dne 16. okt. 1918) ob kratkem, da je najredkejši lunj na Balkanu; da je vedel za edino gnezdišče v Bosni na Zdralovem blatu na severnem koncu bivanjskega polja, kjer se je naselilo precej parov in kjer je vzel kakih 10 gnezd. V sarajevskem deželnem muzeju imajo dva samca iz meseca maja 'O- V Črni gori je najredkejši lunj, ki se prikaže ob selitvi iu semteitje tudi prezimuje 38). Reiser ga našteva med pticami, ki so jih opazovali na otoku Krtu3"). Da bi na (.irskem gnezdil, ni nepohitno dokazano, pa tudi ob selitvi je najredkejši lunj. Na otoku Cipru jo pa seplembra pogostejši kakor rjavi lunj'"'). Sodili po spisih, ki so mi na razpolago, je ludi v Srbiji zelo redek; muzej srpske zemlje v Belgradu ima le samca z dne 20. III. 1901 "). V Macedoniji so ga opazovali 1 H. marca It) 10 ob Vardarju 42). Zelo redek je ludi v Bolgariji; pogostejši pa v Dobrudži, kjer redno gnezdi ""J. Tudi v Rumuniji je najredkejši lunj in se prikaže le ) O. .1. 1891, 210, Stev. 12. 4I) Spisal; ptica u muzeju srpske zemlje. Prosvetni glasnik 1904, 22 (priloge). K. Doinbrowsk i, Grundlagen einer Ornis Nordwestserbiens. Wissenschaft I. Mitteil, ild. 1807, 10, Stev. S8, «) O. M. S.di. 1017, 23», Stev. 37. ") .1. f. (). 1851», 381, Stev. 25; 1877, 62. Aquila 1898, III; 1000, 102. ") j. f. o. 1917, I. zv., 105; II. zv., 28'!, Stev. 44; 1018, 298, Stev. 62. O. M. Beb, 1910, 233. ") O. .1. 1801, 21(1, Stev. 12. «") .1. f. (). 1853, 282.. ") August M o m m sen: Griechische Jahreszeiten. Heft III, 178. — 0. .1. 1904, 155. <"■) O. .1. 1891, 162; 1892, 13, 18. .1. f. (). 1908, 503. «) 0. .1. 1891, 210, Stev. 12. ") Ornis VIII lein., 1 19. V Italiji se prikaže posamezno poleli, gnezdi sem ter I je, pa tudi v dolini ob Padu; v južnih pokrajinah je dozdevno bolj razširjen kakor na severozapadu, kjer je naravnost redek. Ob spomladanski selitvi je številen v Liguriji, v Kalabriji in na otoku Malti; na Sardiniji je zelo redek51). Na otoku Capri ga je opazoval dr. A. Koenig52). Na Balearskih o to kili je menda tudi precej redek, v Španiji (Malaga, Valencia itd.) gnezdi53). V Egiptu je ob selitvi ne posebno številen5''). Lunj beloritec je torej poletna ptica, ki gnezdi po zmerni Evropi, Aziji in severni Afriki, prezimuje pa v Indiji in Afriki do rta Dobre nade. Najljubše so mu samotne, prostrane ravnine z vodo, posebno zelo obsežna polja, veliki travniki in nizke, močvirne pokrajine, kjer raste semtertje vrbovje in drugo grmovje. Drži se nižav kakor njegovi sorodniki in iščemo ga zastonj po gorah ali po gozdih. Le izjemoma se zaleti v gorate kraje, podobne nizko ležečim, vlažnim košenicam. Take prostore .'.i poišče tudi v stepi, če jih namaka kako vodovje; odondod obiskuje poleni suhe pokrajine. Z juga se začne vračali že v začetku marca in pomladanska selitev traja skoraj do konca aprila; oktobra se začne jesenska selitev; le semterlje prezimuje kak lunj beloritec v srednji Evropi. Lunj beloritec je pravi pritlcšni sokol, ki preživi vse svoje življenje na zemlji ali lik nad zemljo. Le ob paritvi ga vidimo večkrat paroma vzleteli in občudujemo njegovo umetno letanje. Sicer leta hitreje, lažje iu vzlrajneje kakor njegov precej večji sorodnik rjavi lunj; vendar njegovi poleli niso nikdar tako obsežni. Leti laslavici ali galebu podobno; če se pa dvigne od bal, je močno podoben kozomolzi. Leta od zore do mraka, večinoma v precej omejenem okrožju. Ce se usede, da se odpočije, se zgodi to le za nekaj trenutkov. Samica je neprimerno mirnejša kakor samec, posebno ob gnezditvi, in ljudstvo je radi njene neznalnosli niti ne opazi. Samec pa je med najlepšimi in uajzalšiini pticami, ki jih premore naša domovina. Njegovo živahno, nemirno obnašanje zelo oživlja enolično ravnino; vitka ptica, srebrno bleščeča v sebičnem svitu, miče in osupne opazovalca, navajenega v srednjeevropskih deželah na iijede temnih barv. Prenočuje v žitu, gosli travi, goščavi, včasih tudi v ločju; za silo so dobri ludi mejniki, koli. znamenja ob polih itd.; vedno jo prenočišče na tleh ali lik tal. Skrbno se ogiblje drevja in gozdov; ludi če gnezdi v mladem lesovju, se ne usede nikdar na drevo. Kadar treslja, je obrnjen vedno proti vetru 55). *•') .1. f. o. 1865, ti", ttev.25. '-') .1. f. <). 1886, 515. ") Kairo lilll, Sonderheft, 112. M) J, t. 0. I!«)t. 576, ") D. .). iui i. '»'.I. Poišče si rad družbo svojih vrstnikov in sorodnikov; največkrat so ga opazovali v družbi lunja dolgorepca, posebno ob selitvi, ki se vrši vedno podnevi5o). Ogiblje se vselej in povsod svojega smrtnega sovražnika človeka, in le ob kakem vogalu, kjer nima zadostnega pregleda, ga je mogoče presenetiti. Na tleh je manj bojazljiv in plašen, tako da se mu lahko približamo na malo korakov. O glasu tega lunja skoraj do konca preteklega stoletja ni bilo nič znanega, dokler ni I. 1898 nastopil dr. M ii 11 e r - L i e 1) e n \v a 1 d e s svojim opazovanjem, trdeč da naša ptica mekeče, kakor je to splošno znano o kožici, kakor nekateri trdijo o pribi in kakor smo že slišali o močvirni uharici. To meketanje proizvaja lunj po mnenju pisateljevem s kreljulmi, držeč jih navpik kvišku, potem se pa vrže naravnost proti tlom To študijo je potem 1. 1909 in 1912 poglobil in podpolnil dr. E. Hesse, ki je opazoval v daljni okolici Berlina vse 4 lunje in pa močvirno uharico, kako letajo in se glase ob paritvi 58). Svatovsko petje lunja beloritca sploh ni tako ognjevito in živahno kakor ono rjavega lunja, in njegovo letanje ob paritvi je ludi zmernejše. Navadno zamekeče 2—5 krat „ke .... ke"; s temi glasovi preneha pogosteje kakor pepelasti splinec in kroži večkrat, ne da bi se oglasil. Po končanem letanju se zakadi navzdol, posebno če se prikaže samica. Skoraj brez lololnnja se spusli položenih kreljuli s strme višine dedoma globoko doli, se prekopicne vmes večkrat zaporedoma, včasih se prekucne tudi naprej; tako prekopicovaje se glasi večinoma samec „ke . . . ki:". Sploh se strinjajo zgoraj omenjeni glasovi pepelastega Bplinca samca, samice in mladičev, popolnoma z onimi lunja belorilca. Včasih se glasi samec, kadar se dvigne v zrak, s kratkim „ke" ali „kve"; samica, ki je V strahu zaradi mladičev, pa ponavlja 5 -8 krat glasno „tje . . . tje" "). Döbbrick omeni še nežni in lihi dvozložni glas „Ijak Ijak" ali „Ijuka Ijuka", kakor opozori samec samico, če je prinesel plen. Svalovsko petje slišimo od začetka aprila do srede junija. Najži vahnejše je to petje vseh treh dozdaj omenjenih vrst v jutranjih in dopoldanskih urah, potem popoldne do 4. ure; vendar je vse odvisno od vremena; posameznih vrst ne zadržuje ludi dež ne, čeprav v potokih lije. Prezimujočega lunja še niso slišali glasili se. Na jelnišlvo se hitro navadi, bodisi da mladega vzamejo iz gnezda, bodisi da ujamejo ohslrcljcncga starega ptiča. Brez obotavljanja se uda v svojo usodo, poslane krotek in zaupljiv, kakor nobena druga ujeda. Njegova kri ima ll'l" (' gorkole ""). ") O. M. Seli. 1901, 42; 1902, 5.r>. ") Meekernde Vögel. D. J,-Z. 81. zv., 805—307, 3U7, 441-442. ") Ober Balzfltlge und Stimmen der Weihen und der Sumpfohreule. d. f. 0, 1012, 4H1 404. ") O. M. Seh. 1904, 135. "") O. M. Seli 1002, 100. Hrana lunja beloritoa je isla kakor živež pepelastega splinca. V slast mu gredo posebno miši, krti, hrčki, mladi zajci, žabe, ob gnezditvi ptičja jajca iu žuželke; tudi mladih ptic ne zamotava. Gugavo iu Omahljivo leto nizko nad visokim žitom in gosto travo, preseneti marsi-kako ptico kakor: tukalice, liske, vsakovrstne močvirne in povodne ptice, pa tudi škrjance, prepelice in druge na tleh živeče ptice; starih jerebic ne napada, ker so mu pretežke. Po mnenju dr. Jeločnika je lunj beloritec edini lunj, ki poprime, če prilika nanese, tudi večjo divjačino: jerebice, mlade zajce itii. Mlade ptice, dokler niso še godne, in stare, kadar se skubejo, poizkusi utruditi in potem ujeti. Svoj plen požre navadno na mestu. V zraku ne more ujeli nobenega ptiča. Najraje lovi in se klali okoli v mraku do noči, in sicer v bližini svojega prebivališča; podnevi se potopijo cele milje daleč po svojem lovišču ter se prikaže večinoma vsak dan ob isli uri na istem mestu. Pri stepnih požarih v notranji Afriki lovi v družbi lunja dolgorepca in drugih ujed kobilice, raztrgavši jih leteč6'). V vzhodni Rusiji se živi od odpadkov6). Posebno mladiči se branijo brane v koscih, ki presegajo hroščevo velikost. Voda mu je neobhodno potrebna. ■i Linij beloritec gnezdi od Anglije iu Francije proti vzhogu do južne Rusije in Turkestana, Mlaja in severo/.apadne Mongolije; proti jugu do južne Španske, severnega Maroka in severnega Alžira. Gnezdo si postavi na enake kraje kakor pepelasli splinec, in je ludi iz enakih snovi /.neseno: na travnikih ali poljih, tudi na robu brstja, v posameznih grinih, na obsežnih travnikih in po ločnatih mečavah, ter je vedno dobro skrilo, tako da ga je zelo težko najti, posebno ker se le nestalne ptice z obsežnim loviščem drže, dokler nimajo še mladičev, le zvečer, ko se je že stemnilo, blizu gnezdišča. V južni Španiji in v Maroku, poleni ob dolenji Donavi gnezdi v naselbinah, mnogo parov gnezdo lili gnezda. Gnezdo, ki je vedno na Heb, je veliko in visoko /.neseno iz suhljadi in mečičevja; plitva kotanja je postlana z mahom, dlako ali perjem; najdejo se pa ludi gnezda s prav pičlo podlago. Gnczdihia doba I raja od srede aprila do konca maja. Samica znese Samo enkrat na lelo, 1 — 5, redko (i jajc, ki so zelo podobna jajcem pepelastega splinca. samo da so nekoliko manjša: ločijo se ležko zanesljivi) vsaksebi; treba je pri tem skrajne previdnosti. Jajca merijo poprečno največja 45*8 x 84'5 »"", najmanjša lin K 81*8 mm\ tehtajo najtežja 2*887 .'/, najlažja 1*762 g. 100 jajc (ö!) Jourdaiu, II Rev) meri poprečno •11 r>4 \ 82*67 »uit, največji I(i'ö X .'12ö in 12!) X 35*7 nun, najmanjši 86X'll'e» in 11"> 29*6 Barve so apnenobele, ki vleče na višnjev-kasto, (sveža so bolj višnjev kasla); maroge prihajajo od snovi v gnezdu "') .1. f. 0. 1888, 212. °J) J i. o. 1878, 90. in od nesnage. Oblike so zelo različne, navadno so pa kratka in trebušasta, zelo podobna sovjiin jajcem. Lupina je tenka in brez bleska, enakomerno drobnega zrna in malo vozalasta. Proti luči je lepo zelenovišnjevo prozorna. Temeljna barva je večinoma svetlejša in nežnejša kakor pri pepelastem splincu. Samica znese vsakih 24 ur eno jajce ter obsedi precej na prvem jajcu. Samica izvali v 21 dneh, in ti presledki se poznajo tudi na mladičih. Po Dobbricku, ki je opazoval lunja beloritca ob gnezdit vi ob dolenji Visli, se izležejo mladiči ludi v presledkih po 24 ur in izprva si ne znajo in ne morejo pomagati; niti glave ne morejo držati pokoucu. temveč ostanejo prvi dan tako kakor so bili v jajcu; nekateri so celo popolnoma slepi. Že iz načetega jajca se sliši nežno čivkanje, ki postaja od dne do dne krepkejše ter je podobno zalegnjenim, zelo se tresočim glasovom odrasle samice, kadar prosjači za plen. Izprva čivkajo mladiči ludi tedaj, če zagledajo sovražnika. Kmalu pa opuste mladiči čivkanje, kadar se jim bliža nevarnost, ter se postavijo razprostrtih peruti in široko odprtega kljuna v bran in strah. Ko mladiči postanejo krepkejši, se napadeni prevalijo polagoma vznak ter bijejo s kremplji okoli sebe; začetka se branijo s kljunom, potem pa največ s kremplji. Kepčki, ko izležejo iz lupine, so pokrili z belini, redkim puhom, ki jih ne ščiti pred mrazom; z desetim dnem bo pokaže vmes rumenkasti puh in med njim izgine v malo dneh prvi beli. Ta drugi puh je zelo gost in dolg. Na tilniku pa se prikaže neka okrogla lisa z belim puhom. Približno 1*1. dan se pokažejo banderca letalnih peres prvega reda in se začne razvijali mladostno perje. Oez nekaj dni se prikažejo letalna peresa druge vrste s tulci repnega perja vred. P/1 ladoslno in drugo puhasto perje zrasle na glavi nazadnje. 10. dan so mladiči godni, I. j. proti koncu julija; zalo pokončajo kosci iu ženjice mnogo mladičev. Valeči samici prinaša samce neu trud 1 ji V0 hrano. * t Najhujši in neizprosen sovražnik mu je človek, sploh pa ima enake neprijalelje kakor pepelasti splinec, V njegovem perju in v drobil živi nekaj prav nadležnih zajedalcev; poznamo jih dozdaj skupaj K) vrst. Pribe so mu grozno gorke iu se zaletavajo vanj, če se prikaže v njihovem gnezdilnem okrožju, Odkoder ga večinoma prepode; sčasoin se pa privadijo drug na drugega, če bivajo delj časa blizu skupaj. Ker je zelo plašen, ga je kaj Icžko ustrelili, razen blizu gnezda, kjer je pa še vseei......očno previden. Najlažje ga ustrelimo iz zasede na mestu, kjer redno vsak dan ob istem času mimo leti. V pasti ne gre posebno rad in se ujame le, če so za vabo žive miši ali vrabci. Pri kolibi se ludi redkokdaj prikaže iu se obnaša kakor pepelasti splinec. Najboljši čas za la lov je ob jul ran jem svilu in v mraku, zgodnja jesen, in najugodnejši kraj za kolibo je ob poljskih robovih in grmovju. Nad uharico pride posamezen ali tudi v družbi drugih innjev; približuje se nizko, oglasi se redkokdaj, zaleti se semtertje plitvo in neredno, ne treslja nikoli in se usedo zelo redkokdaj na drevo; rad pa se spusti na malo vzvišena mesta, kakor na kupe kamenja, na krtine itd. Previden ni posebno in se ustreli lahko ludi brez kritja. Velika uharica se ne zmeni dosti zanj in zato je treba kolikor mogoče hitro streljati; klicati se nikdar ne sme,l3). Blizu gnezda se zaletava jezno v uharico ter se vrne, tudi če so že nekolikokrat nanj streljali. Na Ogrskem je celo lovenM). Pokonča mnogo miši, kobilic in hrnmorjev. Poleg te gospodarske koristi občudujemo njegovo mično zunanjost in umetno letanje, ko jasnega dne v pozni spomladi srebrnobeli samec kroži v sinjem zraku blizu lam. kjer samica vztrajno vali na svojem skrbno skritem gnezdu. Zato in pa menda, ker je lunj beloritec v Britaniji zelo redek, ga je uvrstil sicer praktični ali za naravo vendar dovzetni Anglež med one ptice, ki jih zakon z rjavim lunjem in pepelaslim splineem vred (telo leto ščiti pred sovražnim zalezovanjem Ob valitvi, ko je treba prinašati skrbno valeči samici obilega plena, in ko je pozneje treba pitati nenasitne mladiče, pokonča marsikatero gnezdo in ugrabi tudi nekaj starcev. V 16 želodcih, ki so jih preiskali Chemel, B oerig in Hey je bilo 38 °/0 koristnih in 62 ü 0 škodljivih ostankov, zalo ga tudi prištevajo škodljivim ujedain. Kar pa na jugoslovanskem ozemlju menda nikjer ne gnezdi ali pa prav redko in ludi ob selitvi ni posebno pogost, ga vzamem v obrambo kol naravni spomenik, ki ga je treba ščitili,dokler se nahaja v zmernem številu, da se ohrani in ne zalre. Lunj dolgorepec, circus maerurus (Gm.) v Na v.'iil a a imena. Slovensko: lunj dolgorepec, slepila kanja, dalmatinska kanja (Snjovic); srho-hrvaško: ej.i dalmatinska; češko: molak ji/.ni; poljsko: blotniak blady; rusko: lun stepnoj; nemško: Steppenweihe, blasse Weihe, blassgraue Weihe, grauvveibe Weihe, dalmatinische Weihe, Millelvveihe; italijansko: allianella idiiara, albanella mezzana, allianella pallida, allianella hiauca, albanella dalmaliiia, allianella siciliana; francosko: liusard lilal'ord liusard de Svvainson ; angleško: Pallid llarrier. Pale Falcon. Znanstvene s o z u a č u i c c : Circus maerurus, (imelin. Circus svvainsoiiii, Sinilh. Circus superciliaris. Smilil. Circus cyaiieus, Franklin'). Circus allieseens, Lessen. Circus pallidus, Sykes. Circus dnltnnl iiius, liüppell. Circus aeipiipar, l'iieheran. Falco maerurus, Ginelin, falco pallidus, Schlegel. Accipiter macrourus, Gmelin. Strigicepa pallidus/Bonaparte. Strigiceps Swainsoni, Bonaparte. Strigioepsdesertorum, lirelim. (ilaucopleryx pallidus, Kaup. ") Georg von Otterfels, Die Rattenjagd, 91, štev. 28, - Hutten-vogel, Die llüllcnjagd mit dem Uhu. III. Aufl. 112, šlev. "') O. M Seh. lH«l.r), 129. *») O. M. Seh. 18!'*, HH. ') ne: circus eyaneus, Linne i;.'?r;r • • ötalhica Keyserling-Blasius, Die Wirbeltiere Europa's, XXXI, štev. 37, 141, šlev. 37. — H. Graf v. der Mühle, Beitrüge zur Ornithologie Griechenlands, 22—23, štev. 28 — Dr. R. A. Lindermayer, Die Vögel Griechenlands, 32, štev. 35 — Fritsch, 49—50 (Iah. 0, sl. 8, lab. 10, sl. 2). — Fritsch, Die Vögel Böhmens. .1. f. 0. 1871, 182, štev. 27. — Dr. Willi. Blasius, Über die plastischen Unterschiede der vier europäischen Weihen-Arten (Gattung Circus). .1. f. O. 1877, 75—80. — Muzeum imeuia Dzieduszyckich we Lwowie 1880, 23. - G. Koloinbatouič: Osservazioni sugli uccelli della Dalmazia. Settimo progiamnia dell' i. r. scuola reale superiore in Spalalo per I' anno scolastico 18'9-80, 10. — Isti: Catalogus vertebralorum dalmatieorum. Codišnje izvješee c. k. velike realke u Splitu za školsku godinu 1887—88, 10, šlev. 33. — Dr. Bern. Schiaouzzi: Materiali per un' avlfauna del lerritorio di Triesle fino a Monfalcone e deli' lstria. Bolletlino itd. 1883, 9, štev. 19 (d' estratto). — Ornis Vtndobonensis, 24. — Madanisz: Z. f. O. 1881, 24S. - Dr. Raildc: Ornis caucasica, 111 112, štev. 35. — Ornis Carinthiae, 40, štev. 29. — ./. Frivaldszky, Aves Hungariae, 4-5, štev. 0. — Ornis balcanica, II. zv., 107; IU. zv., 324 325; IV. zv., 93. — Mojsisoiucs: Das Tierleben der österreichisch-ungarischen Tiefebenen 186, 204 — //. Holewa: Die Vogelfauna in Schlesien, 20, štev. 270. — Naumann: V. zv., 284-289. tat). 59. — Brehm: 0. zv, 393. — Gjiirasin, dio II, 102. ./. Thienemann: Einiges Uber die Steppenweihe (Circus maerurus). D.J.-Z. 38.zv, 300—308, 321 324. — Rciclwiww: 72, šlev. 175. /'. Dr. Fr. Lindner: /.um Vorkommen der Steppenweibe (Circus maerurus [Gm ]) iu Mitteleuropa während der letzten 12 Jahre, not besonderer Berücksichtigung der diesjährigen Invasion. O. M. Seh. 1002, 51 59. — Hennicke: Die Vögel Mitteleuropas, 108-201, tat). 55. — C. Doli. F.. Arrigoni Degll Oddl, Manuale di ornitologia I tal lana, 17 — 19, štev. 9 (posebnega dela). •- Hennicke: 02, tal). 29, sl. 2. - - Georg von Otterfels: Die Bülten* Jagd, 91, štev 29. CO. Fridericb-liaii: Naturgeschichte der deutschen Vögel itd., 448—419. — Dr. F.. Schiff, Ornithologisohes Taschenbuch für .läger und .lagdfreunde, 30. Schliff, 378-379. — Roh. Eiter, Die Vögel Niederösterreichs, 12. — /;/•. /•;. Klein, Naši ptici, 87, štev. 179. — K. Knšžourek, Velky piirodopis pläkü, I. dil, 018 1 1'.). Hüttenvogel, Die Httttenjagd mit dem Uhu, 112 115. Ornis Roinaniac, 590 -593. — Retchenow, Die Vögel. I. zv., 381. — ir. Hagen, Die Vögel des Freistaates und Fürsten tu ms Lübeck, 04, Stev. 125. /•'. Tischler, Die Vögel der Provinz 08tpreußen, 154 155, Stev. 137. Harter/, 1142 — 1143, Stev. 1570. Rei/, 52 53, tat). 13, sl. 8 iu 9. G. Krause: Oologia universalis palaearelica, sei, 74. .1. S:iclasko: Die Bedeutung der F.ischnleiistruktur ild., .1. f (). 1918, 288-289, ätev. 280. * Venec zelo razločen, spredaj nepretrgan, vlšnjevkastobel. t,— .'i. letalno pero n;i notranjem, 2. /. letalno pero na zunanjem bnndercu un koncu Oglato izrezano ; zareza na iiolrniijem bandetCU t. letalnega peresa sega do krovnih peres roke ali pa jih presega kvečjemu za K)—12 mm; .'.'. /'// /. letalno pero skoraj enako dolgo in najdaljše (stiku n;i str. lil). Zložene perutnice ne dosežejo nikoli konca repa. Zgoraj siv, spoduj bel, srednja repna /icresa siva. zunanja in gornja krovna repna peresu sivo in belo pasnsln. Kljun svetlo rožnatočrn. Noge in voščenicu rumene. Lunj dolgorepec je v marsičem nekaka mešanica med pepelastim splincem in lunjem beloritcem, tako da so ga dolgo časa imeli samo za premeno lunja beloritca. Precej manjši in šibkejši kakor pepelasti splinec je komaj večji od lunja beloritca. Najlažje razločujemo vsaksebi odrasle samce vseh treh vrst, potem mlade ptice in samice pepelastega splinca iu lunja dolgorepca, zelo težko pa te od mladih ptic in samic lunja beloritca. Lunj dolgorepec ima izmed vseh treh vrst najrazločnejši venec. SI ar samec je zgoraj bledomodro rjav, spodaj bel; bela so spodaj ludi letalna peresa, kar razločuje letečega že oddaleč od obeh sorodnih vrst; perutnica ima spodaj po sredi podolgasto črno prižo. Gornja krovna repna peresa so bela in sivo pasasta. Stare samice so zgoraj temnorjave z rjastorumenimi lisami, spodaj na belem dnu rjastorumeno črtane; srednja repna peresa so črnorjava in sivorjava zunanja leiunorjava in belo pasasla, gornja krovna repna peresa so bela. Mlade p I i c c se razločujejo od samic po enakomerno rjaslorjavi spodnji slrani, ki je včasih pisana, včasih pa brez marog (O. M. Srh. 1892, 882). Po dolgem meri 430 — 520 nun, peruti 335—375//'///; kljun v loku 21 >/'/'/ in rep 210 nun; čez razprostrte peruti ima pa 1000 »un. Noge so dolge, ali ne posebno močne. Krak je tanek, spredaj je gornja četrtina pernata in ima 1 ti — 1 H. na zadnji slrani 10-11 deščic. Goli deli so rumeni. Prsti so kratki in slabi, spodaj mrežasti; zgoraj imajo deščice in sicer: zunanji prst ti — 8 , srednji 13 — 10, notranji in zadnji prst pa 4—5. Prsti imajo ne posebno velike peščaje, med zunanjim in srednjim prstom je kožica. Kremplji so tanki, ostri kol igla, ne posebno zakrivljeni in črni. Mere so le-le: krak 70 mm; zunanji prst srednji prst /.notranji prst zadnji prsi Naslikana noga (lab. XIV, sl. 2) je neke mlade, pri Deersheimu ustreljene samice. IN» I'ri'u Ali,. Struna, .nuj dolgorepec, circus iiiaeroiiriis (Gm.). (mladlS). brez kremplja krempelj v loku krempelj v tetivi 20 —23 /////' 11—1 3 mm 8—0 nun 2 H —80 tnm 18—20 mm 12 — 14 mm 15 1 S ////// 15—1 i) nun 12 — 13 mm 15 — 17 mm 21 —24 mm 13 — 1 C> nun septembra 1(101 Lunj dolgorepec je ptica južnovztiodne Evrope. Njegova prava domovina so širne stepe Rusije iu Azije; proti zapadu se zaleti le redkokdaj. Mladiči se prikažejo poleti semtertja v velikili množinah na zapadu. L. 1897 in 1901 so opazovali v Nemčiji dva taka vpada. L. 1897 so opazili prvo ptico 2. avgusta, 1. 1901 pa dne 21. julija; svoj višek je dosegla invazija to leto 23. avgusta iu je ponehala v začetku oktobra. Pozneje seje prikazal v večjem številu še 1.1909 in 1911. Seintertje se prikažejo v pokrajinah okoli Vzhodnega morja. Med Čeho-Slovaki je zelo redek gost z vzhoda; aprila 1852 so ga ustrelili na Moravskem polju (Verb. d. zool.-bot. Ver. 1852, 41). V Šleziji je ob selitvi redek. V Galiciji je spomladi in jeseni sploh pogostejši kot lunj beloritec; po vzhodni Galiciji pa najbrže tudi gnezdi (.1. t'. O. 1897, 440, šlev. 167). VBukovini je stalen 2). Na P o 1 j s ke m gnezdi in je posebno ob selitvi najpogostejši lunj (.1. t'. O. 1918, 298 — 299). Na ozemlju Jugoslavije se zlivata južni iu vzhodni pas njegove razširjenosti. V zapadnem delu je zelo redek n. pr. na Primorskem iu potem v sosedni Furlaniji. Na Koroško se le redkokdaj zaleti. Na Kranjskem so ga dognali šele v začetku tekočega stoletja, ker so ga zamenjavali z drugimi vrstami. Dr. V. J e 1 o č n i k pravi, da je 1902 njegov na bojišču padli brat Mirko, stotnik bos. - herc. pešpolka št. 2, ustrelil ob Savi pri Poganiku nad llotičein staro lepo samico; trdi nadalje, da pridejo ob selitvi na Kranjsko posebno mladiči, ki jih zamenjavamo z mladiči ali samicami lunja beloritca. Dne 10. novembra 1908 je ustrelil Ivan Zlate pri Voklein na Gorenjskem mlado samico, ki se nahaja v deželnem muzeju (Carniola 1911, 145). Na Ljubljanskem barju je bila ustreljena ti. aprila 1910 ptica te vrste, ki se nahaja sedaj v zbirki rajnega .los. Poklukarja (Carniola 1911, 190). V golši je imela kašaslo vsebino, ki se ni dala natančneje določiti, želodec pa je bil prazen. V svoji zbirki imam mlado samico, ki jo je ustrelil za „kragulja" dne 7. maja 1911 pri Višnji gori 12 letni sin logarja Slepiča, ko je prišla po piščanca na dvorišče (Lovec 1911, 91). Ta ptica je zanimiva iz več vzrokov: dognano je namreč, da se mlade ptice iz prezimovališč vrnejo spomladi Ija, kjer BO se [zvalile, in ker ima lunj dolgorepec precej omejeno lovišče, mislim, da je bila kje v bližini izvaljena, iz česar se da sklepali, da torej la vrsta na Kranjskem gnezdi. Na Hrvaškem so opazovali lunja dolgorepea le ob selitvi aprila in maja ter septembra lil oktobra. V Narodnem muzeju v Zagrebu jc 17 lunjev dolgorepcev iz mesecev februarja, aprila, septembra, oktobra in decembra (Glasnik brv. uaravoslov. društva 1902, 43). Če so ga v baranjski županiji opazovali ozir. če ga niso zamenjali s prejšnjo vrsto, ni dognano.3) -') V. Jahresbericht, ihk.; itd. <>(>, šlev. .T2. o. ,i. ikui, 112. ') Prof. A. v. Mojsisovlca: Zur Fauna von Bellye und Haida. Mitteil. d. naturw. Vor i'. Sleierin. 1882, ITC Zapiski iz ptičjega življenja na Kranjskem v letih 1917—1918, Spisal Di-, OVIDON SAJOVTC. Zima 1 f)!(iM7 je prizanašala izredno dolgo s svojo ostrostjo. Novo leto je bilo se toplo in solnčno kakor Velika noč. Kmalu pa se je nebo pooblačilo, pričelo je deževati, in ko je začela vleči rezka burja, smo dobili dokajšno plast snega. Koncem januarja je zavladal suh, oster mraz, ki je trajal do marca in je prignal divjačino, zlasti p;i ptice v bližino človeških bivališč. Na drevju ob Resljevi cesti sem opazoval 28. jan. modre sinice, ki so z otožnim zateglim glasom poletavale od veje do veje, kjer so stikale za mrčesom in njegovo zalego. Kosi, taščice, ščinkavčev rod itd. so prišli v Ljubljani prav do gospodarskih poslopij. V drugi polovici februarja so prihajale jerebice zlasli na severni strani Ljubljanskega mesta prav do hiš: na dvorišča, pred hleve in gospodarska poslopja, zatekale so se po živež celo v veže. Zjutraj so bile tako premrle in oslabele, da so jih ljudje lehko z rt kanu lovili. 4. februarja je sicer že zadonel ščinkavčev „gricu" raz kostanja v šolskem drevoredu v Ljubljani; toda zima se zanj ni zmenila, umolkniti je moral. Na Gorenjskem so našli januarja in februarja mnogo vsled mraza in gladu poginulih ptic, zlasti nenavadno veliko sov je končalo na ta način. Samo g. H. Sega v Radovljici je prejel v tem času 15 poginulih sov, med njimi največ malih uharic, asio otus (L.), (Waidmannsheil 1917, 190.) Prve dni marca je vladalo Spremenljivo vreme. Večinoma je bilo oblačno, nekaj dni (od 4. do S.) je zapadel obilen sneg, potem pa je dobilo zopet solnce premoč in je blagodejno obsevalo prirodo, budeč v njej novo življenje. Po nasadih in šumah ljubljanske okolice so donele krepke ščinkaučeve popevke, raznovrstne sinice, biylezi, strnadi, zelenci in taščice so se jim marljivo oglašale raz drevja in grmičevja, S. lil. 1917 sem cul proti večeru (jasno in toplo) tudi že prvo kosooo požvižgavanje. Tudi v kranjski okolici so se oglašale ta čas navedene ptičje vrste. Toda selilk iz juga še ni bilo opaziti in tudi 18. do 19. marca še ne, dasi-ravno je bilo izredno toplo in solnčno. Koncem marca in v začetku aprila je zavladalo zopet izpre-menljivo in (Udoma vetrovno vreme. V velikonočnem tednu je izginil sneg v nižini popolnoma, v alpah je še ostal in tekom meseca še večkrat nanovo zapadel. Ta čas je pripeljal ludi prve selilko: 28. marca je zakukala v Adlešičih kukavica, 1. aprila so culi v Adlešičih slavčevo pelje, 4. aprila se je oglasila v Kokrskem dolu pri Kranju prva siva penica, 6. aprila se je vzdignil nad primskovskim |)oljem prvi škrfanec, 9. so prišle v Kranj prve lastovice, 12. je zažvrgolel raz drevje za državno gimnazijo v Ljubljani grilček, 17. apr. se je pokazal v Adlešičih slegur, 26. pa kobilar. In tako so prihajale naše selilke druga za drugo vendar ne v tolikšnem številu kot običajno. Sprejemali so jih solnčni pomladanski dnevi. Vobče je bila tudi pomlad za gnezditev ugodna. V poletju pa je nastopila huda vročina in ž njo velika suša. Med 20. in 22. julijem so se speljali v Kranjski okolici (Cirčiško in šenčursko polje, Struževo, Savski drevored pri Kranju. Sniarjetna gora, Stražišče) rjavi srakoperji, opazil sem jih več gnezd. Vobče pa je primanjkovalo žužkojedim pticam vsled nastale suše potrebnega živeža, zalo mnoge izmed njih niso v drugič gnezdile. Mnoge so nas predčasno zapustile, da so si poiskale novih, boljših prehranjevalnih pokrajin, ali pa so se pomaknile proti jugu. Koncem avgusta je bilo le še malo število žužkojedih selilk pri nas. Ostale pa so lastavice, ki so se to leto v običajnem času podale na pot. Odletele so med (i. in 14. septembrom; zadnjo jato potujočih lastavic sem opazoval v Ljubljani dne 14. septembra. V Adlešičih so videli zadnje lastovice 11. oktobra, kar je pač pripisovali izredno topli in solnčni jeseni, ki je zadržala nekatere selilke pri nas preko njihovega časa. V drugem tednu oktobra je nastopilo večinoma deževno in hladno vreme, po planinah je zapadel sneg. vendar pa nadaljno jesensko in poznejše zimsko vreme nista delala pticam prevelike sile. V dolini smo dobili prvi sneg 25. novembra ponoči, ostrejši mraz pa je pritisnil šele v drugi polovici decembra. Naše stalne ptice in prezimovalke so dobile zunaj dovolj hrane, zalo so bila krmišča, kolikor so jih pri splošnem pomanjkanju med vojno po mestih postavili, večinoma prazna. Hujše je pritisnila zima ponoven) letu 1918. Zavladal je oster mraz, ki je obdržal ledeno odejo. Toplomer je zjutraj nekolikokral pokazal — 20° ('. Sele v drugi polovici januarja se je zjužilo in med 20. in 22. januarjem je izginil sneg v ljubljanski okolici, ludi v kranjski so ga pregnali solnčni žarki na vseh prisojnih mestih. Tačas so se prikazale prve selike: 22. I. so čebljale po strehah nad Dunajsko in Marije Terezijo eeslo prve kuv/w, 2(i. I. pa se je vozila pri solčnein vremenu ob 11'/. dopoldne nad Križankami prva postolka. Februarja seje vreme zopel spremenilo; nastal je nov mraz. Zato smo opazovali oba prva meseca v novem letu isto bedo v ptičjem življenju kakor v prejšnjem letu. Vendar je bilo februarja ludi nekaj toplih dni, ki so privabili k nam nekatere selilke: 8. II. sem videl nad ljubljanskim mestom več tisoč kavk, 23. II. pa v Kranju prvi par lastovic. V Adlešičih so videli 13. il. prvo jato škorcev. 1. III. pa prvo belo pastaričico. Marčevo vreme je bilo še ugodno, zatem je nastopilo spremenljivo večinoma deževno vreme, ki je trajalo eelo leto. Ker sem koncem marca težko obolel, mi ni bilo možno opazovati dohoda naših selilk. Meti 7. in 18. aprilom je bilo vendar le vsak dan vsaj nekaj solčnih ur in v leni času je vzbrstelo po ljubljanskih nasadih zelenje; 21. IV. je bil popoldne in zvečer močan naliv z gromom in bliskom; 26. IV. pa me je pozdravila iz Suyerjevega vrta prva Čmoglavka svojo ljubko popevko. Vesel sein bil tega pomladanskega pozdrava v bolniški postelji. Velik ljubitelj ptičjega sveta, g. Iv. Sašelj, mi poroča, da so v Adlešičih opazovali prve selilke v tem-le redu: I. IV. kukavico, 14. IV. slavca in lastovico. Ki. IV'. sivo čapljo, 19. IV. grlico, 24. IV. kobilarja in 27. IV. rjavega srakop&rfa. Iz poročil posnamem, da so došle tudi to leto selilke v bolj pičlem številu. Nestalno pomladansko in poletno vreme sta neugodno vplivala na ptičji zarod, ki ga je bilo manj kot prejšnja leta; posledice lanske suše, letošnje deževje in hlad so bili glavni vzroki. Tako n. pr. je došlo v Kranj to leto mnogo manj lastovic in več parov je vzgojilo le en zarod, k drugemu se niso pripravile. Tudi so se podale prej na jug; izginile so mahoma. Prejšnja leta so opazovali nekaj dni jate potujočih lastovic, ki so nekaj ur počivale v mestu in okolici; lelos jih ni bilo. Tudi škorcev je bilo lo leto v Beli Krajini veliko manj kol običajno. Vzrok temu je zopet pomanjkanje živeža vsled velike suše. Celo jeseni se niso vrnili tja v večjem številu, pokazali so se le posamezni, .lesen in zima nista delala pticam neprilik. Sredi novembra se je za nekaj dni zjasnilo, potem je padel sneg in pritisnil je nekoliko mraz, toda ne posebno občutljiv. December je pa bil pretežno deževen in brez mraza. O izredno barva ni h p tičali mi je poslal nekaj podatkov g. I. Šašelj: Opazoval je v Adlešičih albinisti no rdečo taščico 26. X. 1917. in albinističnega škorca 14. IV. 1918. V obeh slučajih je bil pojav delnega albinizma, ki se večkrat pojavi pri družno živečih ali v omejenih pokrajinah stalno bivajočih pticah. o pticah na Kranjskem se je v leb dveh letih malo pisalo, vsaj kolikor je meni znano. Dr. .1. Ponebšek je v svojem obsežnem delu „Nase ujede" opisal rjavega in beloglavega jastreba, nirbarja, brkatega sera, rjavega lunja, splinca, lunja beloritca in dolgorepca (Carniola 191 (i — 19). Dr. Guido Schiebe! je poročal <> „Schneeammern und Zwerg- trappe in Krain" (Journal f. Ornithologie 1917, II. 223—26). M. C. opisuje v sestavku „Die Höhlentaube" (Waidmannsheil 1918, Nr. 5, 98 102) življenje skalnih golobov v Trnovski jami na Krasu. Med besedilo je uvrstil 3 slike. Ptičeslovni podatki so letos precej pičli, čemur sta prvi vzrok vojna in moja dolgotrajna bolezen, ki mi je celo leto onemogočila opazovanje. Izmed poročevalcev sta mi ostala samo še dva: g. Iv. Saše I j, župnik v Adlešičih in g. Iv. Cof, sodomerec v Kranju; prejel sem tudi nekaj posameznih poročil. Vsem se za zanimive podatke tudi na tem mestu zahvaljujem. Zapiski poročajo le o 51 opazovanih vrstah. Dvojica zličaric- patka kasikarka*) (spatula clypeata [L]) - d in 9, je bivala v začetku marca 1917 nekaj dni na velikih mlakužah in ob potoku na travnikih za Ril njem; 12. 111. 1917 so jih ustrelili. Žličaricn biva (po Gjurašinu) po močvirjih ob Savi iu Dravi kakor tudi na livanjskem Blatu; v Dalmaciji je le prilično pozimi zelo pogosta. Vobče gnezdi na prikladnih mestih (velika močvirja, na obrežju polagoma tekočih rek i. p.) po Evropi, Aziji in Severni Ameriki, na zimo se pa zaleti do Senegambije, Somalilanda, Indije in do Srednje Amerike. Na gnezdišča se vrača navadno aprila, odhaja proti jugu oktobra. Ob selitvi se pokaže tudi v naših krajih in sicer včasih že marca in septembra. V začetku decembra 1899 so ustrelili na Savi pri Struževem nad Kranjem lepega samca te vrste, I. 1911 meseca marca pa na Blejskem jezeru. V ljubljanskem deželnem muzeju je 5 žličaric; 3 so brez vseh podatkov, izmed ostalih dveh je eno ustrelil Ad. (lalle 30. marca 1893 na Ljubljanici pri Ljubljani, drugo pa istotam T. Calle 30. novembra 1890. Prlivka, čukauica {oedienemus oedienemus I A.J), se je pokazala v začetku marca 1917 na Gorenjskem. Ustrelili so jo (i. III. 1917 v Mišačah pri Radovljici. Bil je lep samec-'). Bo Schulzus) je prlivka v ljubljanski okolici zelo redek gnezdilec. Togotrdka- grličar, pršljivac (totanus piu/nax \ - samca, so ustrelili 5. marca 1917 pri Bledu na Gorenjskem. Malo dropljo — dropljlca (otis tetrax /..)- je opazoval dr. Schiehel v okolici Dolenjega jezera pri Cerkniškem jezeru -1. januarja 1915*). Opazovani ekseinplar je bil samica. Ta ptica le redkokdaj obišče naše kraje. V ljubljanskem deželnem muzeju so 4 male droplje: 2 sta bili ustreljeni na Ljubljanskem barju 1. 1860 in 1863; izmed ostalih dveh je eno ustrelil dr. II. Dolenc na Dolenjskem I. 1892, drugo pa dr. .lanoš ob Savi pri Jesenicah 1. 1895. Navedene 4 male droplje so bile ustreljene meseca decembra, .leseni I. 1902 pa je zasačil g. Krejči malo dropljo na Ljubljanskem barju. ') Slovenskim Izrazom sem dodal srbohrvalska imena. -') Iv. Sega, Waidmannsheil 1H17, str. li>(). J) Perd. Schulz, Ver/.eiehniss der in Krain beob. Vögel. Mittlg. d. Museal-vereines für Krain 1800, 355. ') Dr. Guido Sohlebel, Journal f. Ornithologie LOT, ll, str. 223—22(1. Bela štorklja, roda l>iela(eiconia ciconia [L.]), je iskala hrane 17. junija 1917 kraj njive z ržjo pri Voglih pod Kranjem. Neki lovec, ki mu je bila ta dolgovrata in visokokraka ptica neznana, jo je iz nepoznanja ustrelil. Zanimivo je, da se je naselila štorklja v tem času pri nas. Sredi aprila sta krožili dalj časa dve štorklji nad Šmarjetno goro pri Kranju. V prvi polovici majnika 1918 seje ustavila jata štorkelj na Ljubljanskem barju. Bobnariee — bukavac nebogled (botaurus stellaris [L.]) — so opazovali ob selitvi posamezne aprila 1918 v ljubljanski okolici, pri Domžalah, pri Medvodah in pri Škof ji Loki. Sivo čapljo — caplja sina (ardea cinerea L.] — so v zadnjih dveh letih pogostokrat opazovali v Beli Krajini in sicer: 27. VI. 1917 je ustrelil starega sanica M. K. na Kulpi pri Adlešičih; 12. VIL 1917 je videl I. Š. sivo čapljo ravnotain; Ki. IV. 1918 in 2ö. VI. 1918 so jo opazovali na velikem kalu pod Preloko; ö. V. 1918 je Letela nad Adlešiči; 1. VIL so jo videli v Tribušab, kjer jo splošno skozi celo leto večkrat opazujejo, in 2. IX. na Kulpi pod Preloko. Na Gorenjskem so opazovali sivo čapljo I. 1918 na Ljubljanskem barju v začetku maja, pri Medvodah in ob Sori pri Skotji loki junija. Rjava caplja, caplja danguba (ardea purpurea L.) Sredi majnika lil 18 se je mudilo nekaj rjavili čapelj na Ljubljanskem barju, lsli čas seje pokazala tamkaj ludi nočna caplja, kcakanac (ni/clicorax ngcticorax \h-\), za naše kraje precej redka prikazen. Opazovali pa so v preteku enega ledna le tri ptice le vrste. (Irinar, golub grionjaš (colurnba palumbus /,.), je po podatkih g. L S. slalen gnezdilec v radovljiškem okraju ~). Skalni golob, golub sivi (columba livia /..), je gnezdil I. 1917 v družbi grivarja v radovljiškem okraju. Nnjbrže je pregnalo streljanje lega gnezdilca kraških podzemeljskih jam na Gorenjsko2). Ta golob je tipičen reprezentanl kraškega živalstva. Grlica, grlica divlja (lurlur lurlur |/..]), je prišla iz juga v Adlešiče 23. IV. 1917, lela 1918 so prve opazovali že 19. IV. zadnje pa 4. oktobra. Obedve Icli je gnezdilo nekaj parov le plahe ptice v Kokrski debri pod Kranjem. Rjavega lunja — ejapijuljača (circus aeruginosus[L.]) — so našli uslre- Ijenoga ö. III. 1917 v Kokrski debri pod lilijami pri Kranju. Pil je star samec z živahno pisanim perjem. Obširneje sem poročal o lej ptici v Carnioli 1917, sir. 261. Par lunja heb,rilcu (ja lin.idarka (circus pggargus |/..|) — je. lovil dalje časa na Sorskem polju pri Hilnjein. Dne 7. III. 1918 se je vjel samec v nastavljeni skopec na plauoli (pri ililneiu pri Kranju). Po perju sodili je lo star plič, zakaj njegovo krovno perje je na hrblni slrani vobče pepelnatO sivo, na trebušni slrani in po slegnib pa belo z redkimi, rjaslimi črticami. Velika Iclalna peresa so črna. preko onih II. vrste, ki so višnjevkaslo siva. se pa vleče črn pas; pod perulmi in pod repom ima vit širokih črnih pasov. Samica, ki se je ravnolain I 1. marca 1918 na isto nastavljeno past vjela, je vobče teiunorjava z rjastimi črticami, na trebušni strani je svetlo rjasfa z nekoliko temnejšimi črticami. Pod perutmi so letalna peresa široko črno pasasta. Lunj beloritec je za naše kraje bolj redka prikazen, vsaj poročila o njem so zelo pičla. Popolnoma lahko pa je. da se mudi večkrat pri nas, toda ga vsled nepoznanja tudi lovci ne opazijo. Gnezdi po zmerno toplih pokrajinah Evrope, Azije in severne Afrike, pozimi pa potuje v Indijo in južno Afriko. Seli se marca, aprila in septembra. Kragulj, ja8trteb kokošar (astur palumbarius [/..]), je bil tudi zadnji dve leli prava nadloga lovcem in gospodinjam. Vsled odsotnosti lovcev iu brezbrižnega opravljanja lovov od strani lovcev — dobičkarjev se je v zadnji dobi izredno močno zaplodil. Samo na Sorskem polju sta ubila v letih 1917 in 1918 dva vestna lovca nad 25 kraguljev. V šenčurskih gozdovih se je vjel prvi teden januarja 1917 mlad kragulj v zanjko, nastavljeno zajcem. Očitno je preganjal drobne pevke po grmičevju, kjer se je zadrgnil. O mnogoštevilnem zaplodu kragulja mi poroča tudi Iv. Sašelj iz Adlešič. V tainošnji okolici je ta predrzni kokošji tat vsakdanja prikazen. 3. IV. 1918 so ubili ondi dva kragulja: enega je ustrelil neki posestnik na Vrhovcih, ravno ko je popade! kokoš, drugega so vjeli živega v skopec, ki so ga nastavili pod kokošjim petjem na mestu, kjer je bil en dan preje napadel kokoš, a so ga pregnali. Več kraguljev so uničili poleti (julij, september) 1. 191S v ljubljanski okolici in pri Višnji gori. Skobec, kraguljček, kobac ptičar (accipiter nisua |/..|). tudi v tem dvelelju ni zaostajal za kraguljem. Več so jih pobili v kranjskem in škofjeloškem okraju. Javljenih mi jih je bilo 11 brc/, nadaljnih podatkov. Tudi o kačarjlh — orau ttnijar, ffujaa (circaetus galltcus \(!m.\) — mi poroča Iv. Sašelj iz Adlešič. da so se za časa vojske zopet močno pomnožili, ker ni bilo lovcev doma, ki bi jih uničevali. 8. avgusta 1917 sla krožila dva kačarja nad Adlešiči, posamezne pa je med leloni večkral opazoval. Tudi I. 1918 je videl opelovano po I ali 2 kačarja, 20. marca in 21. septembra pa kar po štiri skupaj. Kanjo ali niišarja škanjac mišar (buleo bnleo \l..\) lovci še vedno nepremišljeno preganjajo. Iv. Cof mi je poročal o 11 pticah, ki jih je prejel, da jih migati. Bile so ubile v lldnem borštu, Mesnici, Sorskem polju in šenčurskih gozdovih. Omembe vredna je skoraj popolnoma črnorjava samica iz. lldnega horšla, ustreljena februarja 1917. Živo kanjo so vjeli 12. januarja 1917 na Bregu pod Kranjem. Zaletela se je za vrabci na skedenj, kjer jo je doletela zla usoda. 2. iu 5. marca so ustrelili kanjo na bujanskem polju pri Kranju. Tudi drugod (pri Ljubljani, Novimi meslu, Postojni, Črnomlju, Kamniku itd.) so poslrelili I. 1917 in 1918 več teh koristnih ujed. Srienar, oatiar [penita apiuorua |/..|), gnezdi pri nas po Iglatih gozdovih. L. 1918 so ga opazovali v ljubljanski okolici meseca maja in junija; pri Višnji gori so to leto ustrelili dve samici (5. junija in 2. julija). Sokol selec — sokol sivi (falco peregrinus Tunst.) — je razširjen skoraj po vseh krajih starega in novega sveta, zlasti v Evropi in Aziji; pozimi se pokaže v večjem številu v Indiji in Afriki. Opazujemo ga v po-edinih slučajih na Kranjskem v vseh letnih časih, vendar poleti zelo redkokdaj. Vesti o njegovi gnezditvi na Kranjskem so izredno pičle in dvomljive. Na Sorskem polju so vjeli v železje sokola selca 5. januarja 1917, na Brezovici pri Ljubljani pa so ustrelili samca le vrste 10. scpt. 1918. •Ivino postolko — vjetruša bjelonokta (cerclmeis naumanni [Fleisch.]) — je vjel 5. februarja g. J. K. v Lescah na Gorenjskem. Pö sporočilu g. I. S. se je pojavila ta ujeda 1. 1912 sredi aprila na Gorenjskem v večjem številu -'). Prvo postolko — vjetruša klikavka (cerclmeis tinnuncula \L.\) — sem opazil I. 1917 v Ljubljani nad Kolizejsko ulico 10. marca popoldne ob 21/o pri solnčnem vremenu, toda močnem severnem vetru. V Kranju je prišel prvi par na gnezdo v Kokrski debri nasproti pokopališča 19. marca dopoldne pri toplem solnčnem vremenu. L. I 91 S sem opazil prvič postolko že 28. januarja nad Križankami v Ljubljani; bilo je toplo in Solnčno dopoldne. Veliko uharico — sovuljai/a huljina (hulio huho \h.\) — so ustrelili 7. junija 1918 pri Postojni, bil je star samec. O mali uharici — sova utina (asio otus \l..\) — sem dobil zadnja tri lela prav pičle podatke. In še pred kratkim je bila la ptica po lesovju ljubljanske okolice prav pogosta. Toda razni poklicani in nepoklicani lovci so jo pobijali kar za slavo. Že slučaji, ki sem jih omenil v svojih zapiskih, pričajo zadostno o leni ; toda če pomislimo, da so ti le majhen del vseh postreljenih ptic, potem si lahko predstavljamo kako so deci-mirali to koristno sovo in lo zlasti pri Ljubljani. Priporočam več umevanja ptičjega življenja. Varujmo koristne sove! Kozačo — sovina jastrebača {sgrnium uralense [Pall.]) — so ustrelili 6. I. 1917 v Brdski gmajni (okoliš Udnega boršla), bila je samica, nadalje: 17. II. 1917 samca v t'd ne m boršlu in 18. II. 1917 samico v Pesnici nasproti (Jdnerou borštu. Lesna sova. sovina šuniska (si/rnium alueo \l..\). V začetku mana so vjeli v Podbrdu samico Bivkastega perja, na Visokem pri Kranju pa 13* samca običajne barve. Samica, ki jo je prejel 4. marca 1917 Iv. Cof i/. Št. Gotharda, je bila živo rdečkastorjava. L. 1918 je isti poročevalec prejel 7 lesnih sov iz kranjskega okraja. Kukavica, kukavica (ciiculus canorus je prišla I. 1917 dokaj zgodaj: v Adlešičih je zakukala že 28. marca, pri Radovljici t. aprila2), ravnatelj dr. .los. Man t ua ni jo je slišal 26. aprila na Homcu pri Kamniku in 1. maja na pobočju Lubnika nad Škofjo loko. V Šmar-jetni gori pri Kranju se je oglasila 12. aprila. L. 1918 so slišali v Adlešičih kukavico prvikrat 1. aprila in zadnjikrat 1. julija. Vodomec, vodomar ribar kovač (alcedo ispida L.), je stalen gnez-dilec ob Ljubljanici. V Beli Krajini so ga opazovali 12. julija 1917 pri adlešiškem studencu. Kmetiška lastavica, lasla seo-ska (liirundo rustica /..), se je pokazala ob pomladanski selitvi 1. 1917: 8. IV. pri Radovljici, 9. IV7 pri deževnem in hladnem vremenu prvi par v Kranju, 12. IV. nekaj parov v Adlešičih in okolici. Jesenska selitev se je splošno izvršila v normalnem času med 6. in 14. septembrom, ta dan sem opazoval zadnjo, več sto laslavic broječo jato nad jubilejnim mostom v Ljubljani, letečo v južni smeri, bilo je proti večeru toplega In solnčnega dne. L. 1918 je letel 28. H. en par preko Kranja v smeri proti Kamniškim planinam, bil je zelo topel, solnčen dan. V Adlešiče so prišle to leto prve lastavice 14. aprila, zadnje so videli še II. oktobra. V kranjski okolici je bilo 1. 1918 mnogo manj lastavic kot običajno, nasprotno so se pa naselilo v večjem številu v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani, kjer so bile doslej redke. Vsled neugodnih vremenskih in prehranjevalnih razmer so mnogi pari odgojili le en zarod. Jesenska Selitev se je izvršila nenadno hitro in predčasno; o potujočih jatah laslavic preko naših krajev mi niso letos nič poročali. Rjavi srako/)er, svračal; rusi {/aniu.s collurio /..), se je vrnil z juga I. 1917 v Adlešiče 29. aprila. V kranjski okolici sem opazoval L 1917 več gnezd rjavega srakoperja; mladiči so se izpeljali 20. — 22. julija (glej stran 178), bili so solnčni in vroči dnevi, vladala je suša. Leta 1918 so videli v Adlešičih prvega srakoperja 27. aprila. Kavke — čavka (colaeus moiicdula |/,.|) — so se pokazale I. 1917 na gnezdiščih v Kokrski debri pri Kranju prvi leden januarja. 18. januarja 1918 sem opazil prve kavke nad Dunajsko in Marije Terezije OestO v Ljubljani; 8. februarja 1918 je letelo več lisoč kavk ob 5'/_, zvečer v smeri od učiteljišča proli sodniji v Ljubljani. Kobilarja — viu/a zlatna (oriidus OriolUB |/..|) so slišali v Adlešičih prvič I. 1917 20. aprila, I. 1!II8 pa 21. islega meseci. I'ar kobilarjev je gnezdilo obe Udi zapored v Kokrskeni dolu pod Kranjem. Škorec, čvrljal; šareni (slurnus vuli/uris /..). 1'rvi škorci so se vrnili i. 1917 v Adlešiče 24. februarja, zadnji so se mudili tam še 20. oktobra; v Tribučah so pa ostali do 28. oktobra. L. 1918 so opazovali prve škorca v adleški okolici že DJ. februarja. Vsled vladajoče suše je bilo obedve leti tamkaj mnogo manj škorcev kot sicer: jeseni so opazovali le posamezne. Zanimiv je delno albi ni stičen škorec, ki ga je opazoval Iv. Sašelj v Adlešičih 14. aprila nasproti župnišču. Sčinkovec, zeba bitkavica (fringilla coelebs L.), se je oglasil na kostanjih na Pogačarjevem trgu v Ljubljani 1. 1917 pryič s svojim ..griču" 4. februarja; bilo je megleno in mrzlo jutro. Vobče so se gnezdišča ščinkavčev po ljubljanskih nasadih in okolici v zadnjih letili razveseljivo pomnožila. Veliki lišček, češljugarka velika (carduelis carduelis tnaior Tasz.), domu je na Ruskem in po zapadni Sibiriji. Pozimi se klali ter pride na svojih potih V balkanske pokrajine in v južno zapadno Azijo. Od našega navadnega liščka se loči po večji in krepkejši postavi; rdeča barva na glavi je temnejša in zavzema večje polje, belo krovno perje pa je čistejše. Peruti merijo po dolžini 80 do 82 mm, dočim pri navadnem liščku samo 75 do 77 nun. V hudih zimah pride tudi v naše kraje. Sam sem ga imel že večkrat v kletki, enega tri leta (1898 — 1901). Vendar ni bil tako priden pevec kakor naš domačin. Brat ga je imel v kletki 1913/15 zadnjega je dobil v začetku februarja 1917. Pri ptičarjih iz kranjske in škofjeloške okolice sem ga opazoval tekom let 1894 do 1917 pozimi večkrat, vendar vedno le posamezne in nikdar v večjem številu. drileek, iutariea obieiia (serinns hortulanus Koch.), se je oglasil spomladi 1917 že 12. aprila na vrlu za 1. državno gimnazijo v Ljubljani, bilo je solnčno in vetrno. Sredi aprila so prišli grilčki sploh v ljubljanski okolici na svoja gnezdišča, (irilček postaja od leta do leta pogostejši in tipičen prebivalec naših mestnih nasadov in vrtov. Navadni kalin, zimnica mala (/u/rrhula /u/rrluila europaea Vieill.). Proti koncu februbrja 1918 so imeli v Beli Krajini nekaj dni prav hudo zimo, takrat jih je obiskal tudi kalin in sicer se je mudil 20. februarja na /.upniškem vrlu v Adlešičih. Kot gnezdilce poznani kaline iz bukovih hesniških gozdov pod Sv. .lošlom pri Kranju. Oatroglež, o&trugaš [passerina nivalis \L.\). Celo jato ostrogležev, broječo okoli 50 ptic, je opazoval ornitolog dr.. G. Schiebel 80. decembra na obrežju cerkniškega jezera. Mudili so se lani nekaj dni. Ko pa je nastopil z novim letom oster mraz in je IIa pokrila trda ledena skorja, so odleleli, in sicer jih je pogrešil 1. januarja 19153). Ostrogleža sem opazoval na ljubljanskih krmiščih le dvakrat 1. 1909: 5.1. pod Ti-volijem in 27. I. pod Gradom (Carniola 1910 pag. 43.) Bela paataričica, pllska btela (motacilla alba L.), je došla v Adlešiče I. 1917 dne 26. februarja, odšla 20. oktobra; 1. 1918 pa se je pokazala prva paslaričica raviiolam 1. marca, zadnjo pa so videli 25. oktobra. Lela 1917 je gnezdila bela pasliričica v vrbovju ob Savi pri Rakovici pod Sv. .lošlom pri Kranju; ludi v Kokrskem dolu je redna gnezdilka. Prve poljske škrjanee — seva poljska (alauila arvensis L.) — sem videl I. 1917 na priinskovskeiu polju pri Kranju 0. aprila. Dasiravno je bil hladen in oblačen dan, vendar so se veselo prepevajo vzdigovali. Skalnatega plezalca — brzelj zidarčac (ticlwdronia niuraiia [L.]), — krasnega samca, je prejel g. 1. Cof iz Tržiča, kjer so ga našli mrtvega poleg cerkvenega stolpa. Pogostokrat so opazovali to lepo planinsko ptico v Kranju pozimi na konglomeratni steni v Kokrskem dolu. Več o tej ptici prihodnjič. Modre .sinice — planetna sjenica (paru.s caernleus L.) — so se podile po vrtovih in drevoredu na Resljevi cesti v Ljubljani 28. januarja 1917; bil je mrzel dan in snežilo je s severnim vetrom. Redno sem opazoval le ljubke ptičke že izza otroških lel vsako leto spomladi, jeseni in pozimi na našem vrlu nad Kokrski m dolom, kako so veselo čebljajo poletavale v malih jatah (5. največ 12 ptic skupaj) od drevesa do drevesa iščoč si živeža. Večkrat sem imel modre sinice ludi v gajbici. Hranil sem jih z drobno narezljanitn korenjem, pomešanim s koruzno moko. z bučnimi peškami in konopljo (loda vsak dan le nekoliko zrnee); zelo so jim šli v slast močni črvi, ki so jih dobile na dan po (i. V gajbici so bile prav prikupljivo in zaupljive. Posebno naj omenim eno, ki sem jo imel dve leli. Privadila se je mene in gajhice tako, da sem jo lahko poleli spustil po vrlu. Na kratek žvižg je priletela k meni. vsak večer se je vrnila v gajbico spal; čez dan pa je skakljala po drevju in obirala mrčes. Ker je bila zelo zaupljiva in prav nič plaha, je postala nekega dne žrtev krvoželjnih mačjih krempljev. Mala pevka, popič .sini (accenlor /nodularis \L.\) se pokaže vsako leto posamič na jesen in spomladi v Kokrskem dolu pod Kranjem. Gnezdi poredkoma po hostah pod Kamniškimi alpami. L. HM 7 sem jo prvič videl in slišal v Kokrskem dolu II. aprila ob 8'/2 zjutraj, pri solnčnem, loda nekoliko velernem vremenu. Siva penica, germuša (sglvta Sylvia Opazoval sem jo 4. aprila 1917 v Kokrskem dolu. Rilo je vetrno in hladno vreme, toda kljub temu je marljivo popevala v grmovju. Crnoglavko — cmoglavka (sglvia alricapitla |/..|), sem slišal I. 1917 prvič 25. aprila popoldne ob petih na vilu pri Koslerjevi vili (mirno in solnčno vreme, 12" C').; 27. IV. seje oglasila na Knezovem vrlu v Kolizejski ulici zjutraj ob 9. uri pri solnčnem in mirnem vremenu. Crnoglavka je stalna gnezdilka v Kokrskem dolu pri Kranju, b. 1918 sem slišal prvo Crnoglavko 2«. IV. v Suyerjevem vrlu ob Resljevi cesti. Kos, kos (771/ (liirdus menila /,.). Kosov par si je napravil I. 1917 v botaničnem vrlu v Ljubljani svojo gnezdo (iS cm visoko od lal v gostih vejah tuje tik cesle. V gnezdu so opazili prve dni aprila -1 jajčeca, izmed katerih so se :i izvalila. Mladiči so se izpeljali 8. majnika. Ker je bilo b' prvo gnezdo, sklepam, da je bila samica mladica. Starke imajo namreč v leni času že drugo gnezdo. Leta 1917 sem čul prvo kosovu Žvižganje 8. marca proti večeru na vrlu ob kolodvorski ulici. Slegur, slenjak kutnenušu (monticoln sa.valilis |/..|). G. Iv. Sašelj je opazoval Blegurja I. 1917 prvič 17. aprila, poleni ga je videl vsak dan do L. majnika Zjutraj prav zgodaj, ko je popeval po strehah v Adlešičih. Višnjevi drozg, modrokos (monticola Cganus [X;]), je plaha in samotno živeča ptica, tipična za skalnato sredozemsko obrežje južne Evope. Zois in Erjavec ga navajata tudi kot prebivalca Primorja, Freyer ga omeni le mimogrede, Schulz pa sploh ne. Na tem mestu omenim plavega drozga vsled tega, ker ga nihče ne navaja za Kranjsko. Znan mi je pa slučaj, da je prejel moj stric; Dr. Fr. Z. od nekega svojega znanca plavega drozga okoli 1. 1900. kot izredno redko ptico iz notranjskega Krasa. V gajbici je živel ta drozg 7 ali 8 let. Navadna taščica, rdeča taščica, crvendač {erithacus rubeculiis \L.\), je stalna gnezdilka v Kokrski debri in na Smarjetni gori pri Kranju. L. 1918 je gnezdila v gostem smerečju tik pod našim vrtom. Samec je prihajal redno na vrtne gredice po živež in se ljudi ni prav nič bal. Prišel je pri južini po drobtinice in se je prav zaupljivo vsedel na klop ali mizo. Mladiči so bili godni sredi avgusta. Iv. Sašelj je opazoval v Adlešičih nasproti župnišča 20. oktobra 1917 albinistično rdečo taščico. Višnjevo taščico, — modrovoljlta žutokrpica {erithacus suecicus \h.\) — so videli zadnjo v Adlešičih I. 1917 dne 5. novembra. Slavca — slavulj mali {erithacus luscinia \L.\) — je slišal 23. aprila 1917 v gaju pri Stični na Dolenjskem ravnatelj g. dr. .los. Manluani; v Adlešičih se je oglasil 1. aprila, leta 1 IM 8 pa šele 14. istega meseca Slovstvo. Referati. Ušeničnik Alexius Dr., Um die Jugoslavija. Eine Apologie, Laibach, Dil 8. Tik preden se je zrušila Avstrija, smo dobili v roke Ušeničnikovo knjižico Jugoslovani so nepopustno zahtevali lastno državo, Nemci so jim jo pa odločno odrekali. Članki v dnevnikih, brošure in knjige našiti nasprotnikov so izzivale tudi na naši strani ugovore in poprave, večjidel sove s političnega podslava. Ušeničnikova knjižica je bila namenjena Nememu, da jih strezni — ob 12. uri, Ustvarili je hotela razumevanje naših teženj med Nemci. Zato je pisana v nemškem jeziku. V njej pojasnjuje izvor jugoslovanske ideje in ponovna razočaranja, ki smo jih doživeli. Zagovarja „Jugoslavijo" in odklanja narodno avtonomijo, ki bi morala hiti spričo nemških zahtev samo navidezna, brani pravično samoodločbo in narodnostno načelo; sredstva, s katerimi hočejo realizirali Jugoslovani svoje težnje, niso protipravne, Kol duhovnik se ozira vestno pri vsem lein I udi na krščansko moralo. Knjižica jo pisana še raz stališče, da poslane Jugoslavija federativen del avstrijske države. Dogodki so šli preko tega smotra. Knjižica ni več aktualna; a v razvoju pomeni važen mejnik med tozadevnimi razpravami. II. misli jasno, z neizprosno logiko izvaja zaključke in pri tem ostane vseskozi stvaren iu miren. /1/. Premron Miroslav, Monimenia scJavenica, Petit-choix tire de la col-leclion des documents recueillia et anotes par —. Ave six cartes geo-graphiques photographiöes et prouvant que les soi - disant terre -Irredente sont slovenes. Lioubliana, 1919. 4°. VIII. |-2 -plld str. Nasproti navideznim razlogom, Id jih uveljavljajo Italijani v svoje svrhe, po svojih spisih, ki izhajajo večjidel v njihovih dnevnikih kol agitačno sredstvo, namenjeno širokim masam, je zbral pisatelj v prilog našemu stališču v triulapolneni delu iz listin, krajepisov, potopisnih poročil in drugih virov 130 mest, ki so deloma obsežna, ter se raztezajo na dobo od 1. 117 pred Kr. do I. 1899. Njegovo obsežno znanje jezikov mu je omogočilo uporabljali latinska, francoska, italijanska, nemška in domača slovenska — ludi v glagolici pisana — poročila i/, spisov Hill raznih pisateljev. In vendar je to le majhna izbora njegovega obsežnega gradiva. Mirno navajanje mest v natančnem besedilu izvirnika brez posebnega podčrtavanja in iisiljevanja lastnih nazorov učinkuje možato in plemenito. Komur je na leni, da izve naše razloge, jih bo moral pazim čilali; najglobočje segajo Italijanom v gostobesednost umetno nanizanih trditev, Izvajanja njihovih lastnih pisateljev BO najostrejše orožje zoper njo same. Delo je resno, želeti bi bilo le, da bi ne bil ninan ogromen trud. Tiskovnih pogreškov je precej popravili. .1/. Bibliografija za I. 1917 in 191S. Sestavil dr. .1. Slebinger. Kratice: Carn Carniola; C Čas; CZN Časopis za zgodovino in narodopisje; C.IK/. Časopis za slovenski jezik, književnost iu zgodovino. I.; DS Dom in svet; b/. Ljubljanski zvon; SN Slovenski narod; HT Učiteljski tovariš. Pregled našega jezikoslovja za I. UH'1—1918 je priobčim vČ.IKZ I, sir. 2114—242- I. Občna, lokalna in kulturna zgodovina. Bohinjec Peter, Sliki Hrvatov, Srbov in Slovencev. Zgodovinski drobci. Slovenec liti8, št. 11—18, 17, 28, 24. P. Bien Hugo dr., Janzenizem na Dolenjskem. Dol. nov. D) 17, 5t. 88. — K zgodovini ljubljanskega semenišča, ('aru. 1(117, Ulit—143. ■— Stara izjava |ljubljanskega magistrata dne 10. apr. 1654] o naših frančiškanih. Carn. 1018, 105 — 0. Carigrad. (Zgodovina). SN 1917, št. 1—10. Grivec F. dr., Pravoslavje. Izdalo Apostolsko sv. Cirila in Metoda. Ljubljana Dil 8. 8". 117 ! (III) sir. Poročila : Č XII, 2S7 S. Dr. Aleš U še n i č n i k. I.Z 11)18, Slu 2 A. M e I i k. Slovence 1918, šl. Kil, Dr. Srebrnič. — Vzhod. Č XI, 57—70. Ruska revolucija. Č XI, 208—218. — Doslojcvskij o pravoslavju in kaloličanslvu. C XII, 1—0. MROBM ČITALNIC; v KRANJU. Hauptmann Ljudmil dr., Staroslovenska družba in njeni stanovi. ČJKZ I, 79—99. Die neuere slowenische Geschichtsforschung. Österreich, Zeitschrift f. Geschichle. I. 100—4. Ilešič Fr. dr. Poročilo o slovenskih deželah iz 1. 1818. ČZN 1918, 90—98. I/, potopisa .1 iirja pl. Martensa iz Nemčije v Benetke; njegovo opombe se tičejo noše, slavi), značaja pokrajin po Slovenskem. Kidrič Fr. dr., Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem. I. Ivan Ungnad v prognanstvu. C.1KZ I, 04—78, 153 —178. Kolbezen L., Krajepisno-zgodovinske črtice iz Bele Krajine. (Glej Carn. 1917. sir. 118). Dol. nov. 1917, šl. 4, 15. — Izlel k Sv. Križu. Dol. nov. 1917, št. 25, 20. Kos Fr. dr., K zgodovini liga Žalca. ČZN 1918, 57—71. — O ustanoviteljih zatiškega samostana. ČJKZ I, 193—200. Kos Milko dr., Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolds iz rodovine Andechs. ČZN 1917, 1—44. - Tolminska gastaldija leta 1377. Carn. 1917, 1—15, 147—102. - O nameravani uslanovilvi škofije v Gornjem gradu leta 1237. ČJKZ I, 100—8. Kovačič Fr. dr., Sv. Areh na Pohorju. ČZN 1917, 45—94. V uvodu so zbrani zgodovinski podatki iz goriškega nadškofijskega arhiva o dveh sedaj ra/.valjenih cerkvicah (sv. Tomaža in sv. Primoža) v neposredni bližini Sv. Archa. Cerkev sv. Areha je podružnica St. Martinske župnije na slemenu Pohorja. Največja znamenitost v tej cerkvi je „grob Henrika" pred pre/.biterijein. Razvoj Areliove cerkve nam kaže razne prezidave in spremembe : sedanja cerkev je delo 17. stoletja, dozidana je vsaj nekaj let pred 1659. Začetek prvotne cerkve je v zvezi z vprašanjem, kako pride kult cesarja Henrika II. (umrl 18. jul. 1024) na Pohorje. Kult sloni na historični podlagi llenrikovega razmerja do posameznih cerkev, posebno do benediktinskega reda, čigar zaščitnik in dobrotnik je bil cesar Henrik vse svoje življenje. Vsa dravska dolina in Slov. gorice severozahodno od Maribora je bila v benediktinskih rokah; hvaležni menihi so z velikim navdušenjem poveličevali Henrika iu njegovo ženo Kunigunde, ki je dobila na njihovem ozemlju dve cerkvi v spomin (Cornjo in Spodnjo Kungolo). Enako je našlo razmerje med Henrikom In njegovim vplivnim vzgojiteljem Bolfenkom, rezenskim škofom, izraz ludi na našem Pohorju: kako poldrugo uro hoda od Areha proti lločam se nahaja zapuščena cerkvica sv. P.olfenka. Prvotno Arehovo cerkev in svetnikov spomenik (kaže sledove poznoronianskega sloga) je dal skoro gotovo postaviti Henrik Rogaški v prvi polovici ali sredini 13. stoletja. — Sv. Areh (ljudska oblika za Henrik) velja med I j ml -1 vom za pomočnika pri črevesnih in trebušnih boleznih. Ljudske pripovesli o početku Areliove cerkve „so po svoji obliki pristno delo slo- in tisočletne ljudske legende, iz njih dije davna starina, segajo v pradavne čase, kjer si mitologija in zgodovina podajala roke", tako n. pr. pravljica o pohorskih jezerih in zmajih; v njih živi spomin na velike naravne katastrofe v planinah, na nekdanje vileze in piiščavniko. — „Geschichte der Diözese Seckau von Dr. Ernst Tomek". 1. Band. (Ocena z mnogimi dodatki.) ČZN 1918, 104 — 113. — „Beiträge zur Geschichte der Juden in Steiermark von Dr. Artur Rosen- berg". (Ocena in podrobni vsebinski posnetek.) ČZN 1918, 115—9. Lah Ivan dr., Slovenci in slovanski kongres v Pragi leta 1848. SN 1918. št. 151, 179, 180, 184, 187, 191—197, 211. Mal Josip dr., Kaj so bili župani nekdaj. Občinska uprava X (1910), št. 1—4. — Cerkev na otoku in izsušitev blejskega jezera. DS 1917, 114—8. - V Slovencu 1917: Za integriteto Kranjske: od Drave do Adrije. Št. 24. — Poklonitev cesarja Karla VI. v Ljubljani. Št. 24. — Emona v stiskah. Št. 130. — Slovenec 1918: Wilsonova cesta in podobno. Št. 203. — Ceško-nemški spor v srednjem veku. (Misli iz preteklosti za sedanjost.) Št. 293. — Jugoslovan 1917: Naš narod. Št. 3. — Naša misel V preteklosti. Šl. 4. Mantuani Jos. dr., Neznan rimski napis [najden na severnem delu nekdanje Emone]. Carn. 17, 242—251. — Ob osvoboditvi in ujedinjenju (K ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev). Carn 1918, 117 — 121. Melik flnton (A. Loboda), Za kulturno zedinjenje Jugoslovanov. Slovan XV (1917), 179—183, 250—1. — Petdesetletnica Jugoslovanske akademije. Slovan XV, 191—4. — Misli o osnovah južnoslovanske zgodovine. Slovan XV, 229—233. — Misli o slovanskih narodnostnih problemih. LZ. 1918, 04 73. — Nacijonalna država proti historični. LZ. 1918, 788—797. Podkrajšek Franc, Zvonovi na ljubljanskem gradu. Carn. 1917, 258—9, Podlogar Leopold, Utemeljitev mest Črnomlja in Mellike. Dol. nov. 1918, šl. 1, 2. — Doneski k zgodovini Rele Krajine. Dol. nov. 1918, šl. 3—7. Črnomaljski gospodje. (Donesek k zgodovini Rele Krajine). Dol. UOV, 1918. ŠL 15—23. Spomini na vojne zvonove. Dol. nov. 1917: 5. Župnija Crmošnjice na Kočevskem. Št. 1. — 0. Mestna župnija Novo mesto. SI. 2. — 7. Župnija Mirna peč; Brusnice. SI. 3. — 8. Župnija Slepiče. St. 1. — 9. Vavla vas; Soteska. Šl. 5. — 10. Župnija Šl. Jernej. Šl. 0. — II. Preloka (Belokrajna). Št. 7. — 12. Župnija Planina pri Črnomlju. ŠL 8. - 13. Župnija Radovica (Belokrajna). SI. 9. — 11. Župnija Adlešloi. šl. 10. — 15. Župnija Zagradec. Št Ll. — 10. Župnija Šmihel pri Žužemberku. Šl. 13. 17. Župnija Ajdovec. Št. 18. Srebrni? Jos. dr., Zamujeni trenutki v življenju slovanskih narodov. C XII (1918), 25 50. — Imperializem, c XII, 97—119, — Usoda malih narodov. Č XII, 249—209. Steklasa Ivan, Spomini na mojega deda in tihotapce. Dol. nov. 1917, št. 14 — 17. — .lanzeniška praksa v Šent-Hupertu. Dol. nov. 1917, št. 21, 22. — Meje mokronoške deželne sodnije leta 1610. Dol. nov. 1917. št. 35. — O starih pravicah mokronoikega trga. Dol. nov. 1918, št. 26. — Socijalne in pravne razmere v trgu Mokronogu v 18. veku. Dol. nov. 1918, št. 30—32. Dve darilni listini rodovine Heissigov. posestnikov mokronoške graščine. Dol. nov. 1918, št. 39. — Dob na Dolenjskem. Zgodovinski opis. Dol. nov. 1918, št. 40—42. Steska Viktor, Cerkničan Juri Textor (1502 — 1002). Carn. 1917, 254 — 5. — Kranjski zvonarji na Hrvatskem. Carn. 1918, 104—5. Strmšek Pavel dr., O kmečkih vstajah v Studenicah. ČZN XIV (1918), 100 102. Šarabon Vinko dr., Zlagani zgodovinski izreki. Mentor X, 181—2. Štrekljeva Milica, Grad Ojstrica v Savinjski dolini. ČZN XIV (1918), 70—90. Ušeničnik fileš dr., Austria nova. Č XI (1917), 1—8. - Um die Jugoslavija. Eine Apologie. Laibach 1918. Verlag der Kalhol. Buchhandlung. 8°. 05 -f (II) str. Poročila: Dr. .los. Mantuani: Carn. 1918, 187. — LZ 1918, 701! 4. A. Meli k. Slovenec 1918, št. 203. Vrhovnik Ivan, Kdaj je bila sezidana šentpetrska cerkev v Ljubljani ? Carn. 1917. 255—8. Graditi so jo začeli 30. marca 1730, dozidana je bila 31. okt. 1788. II. Zemljepisje. Narodopisje. Abgrenzung, Die nationale — im Süden. Ein Beitrag zur Realisierung der Selbstbestimmung der Völker Österreich-Ungarns. Von einem Südslaven. Zagreb 1917. 8Ü. 40 str. Poročila: LZ 1917,611—8. A.Prepeluh.— Slovan XV (1917), 249. A. Meli k. Rndrejka Rud. pl., Vipava. (Po spisu v „Keiehspost"). Slovenec; 1917, št. 143. Balič Jos., Slovenci in Kurlani. Slovenec 1917, št. 279. Benečija. Dol. nov. 1917, 33. Bitenc-Radoš V., Slike iz Lublina. Dol. nov. 1917, št. 6 — 10, 21, 22. — č, o ozemlju južnih Slovanov, č XII (1918), 132—167, 277—286. Glonar Jož. dr., O „Poberinu" in enakih starih slovenskih ..bogovih". LZ 1917, 330—2. — „Regiment po cesti gre" med Nemci. LZ 1917, 390—2. Ilešič Fr. dr., „Areh" in druga svetniška lastna imena v mariborskem okraju. ČZN 1918, 71—6. Verski motiv v pripovedki o kralju Matjažu. ČZN 1918, 102—3. Jugoslavija Jugoslovanom. Poljudna razprava o jugoslovanskem vprašanju. Tiskala in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1918. M. 8°. 04 str. Ocena: LZ 1918, 590—2. Dr. J. A. (11 o n a r. Knific Ivan dr., Med Jevreji. Zgodba z rusko - rumlinske meje. DS 1917, 40—47. — V ruskem Turkestanu. (Nadaljevanje iz 1. 1916). 12. V starem Taškentu. — 13 Na bazaru med Sarti — 14 Kako žive Rusi v Taškentu. — 15 Pri sobratu v Taškentu — 16. Ob Sirdariji. — 17. Kokand. — 18. V osrčju Azije. DS 1917: 104—9, 147—154, 195—201, 266—271, 319—322; 1918: 130—5. Kocbek Fr., Slovenski pregovori, prilike in reki. Popotnik 1918: 05—70, 1 19 — 121, 150—7, 187-8. Kovači? Fr., Praznoverne navade ob suši. ČZN XIV (1918), 127. Koželj Lud., O starem gradu (pri Novem mestu). Straža 1917, šl. 30. Lovrenčič Joža dr., Beneška Slovenija. Slovenec 1917, št. 250. — Soča — desni breg! Narodno-kulturno premišljevanje ob Mohorjevih koledarjih. Slovenec 1918, št. 300. Mačkovšek Ivan, Jezikovna meja od Spielfelda do Monoštra lela 184 1. LZ 1917, 332 — 0. — Jezikovna meja na Štajerskem 1. 1846. LZ 1918, 299—301. Melik Rnt., Vprašanje narodno mešanih ozemelj. LZ 1918, 687—650. Oblak Jos. C. dr., Koroška. Slovenec 1918. šl. 204, 273. P. dr., Čigava je Goriška? Jugoslovan 1918, št. 21, 22. Podgorjanski. Dolenjci, kaj nas uče ogrski Slovenci? Dol. nov. 1917, šl. 25, 27, 28." Podlesnik Ivan. Iz Albanije. Č XI, 177 — 190. Prepeluh Rib., Dubrovnik. LZ 1918, 341—357. Prerokovanja, Ljudska — o vojski. Straža 1917, šl. 8. Pripovedka o Kurentu. (Po bajkah .I.Trdine). Straža 1917, šl. 13. 11. Račič Božo, Narodna noša v Mačvi - Srbija. UT 1917, št. 21—24. Razstava slovenskih ženskih narodnih del in narodnih noš (v veliki dvorani „ Mladike" v Ljubljani). Slovenec 1918, št. 233; SN 1918. št. 231. (A -j- M.) Seidl Ferd., Razvodje na Krasu - dcmarkacijska črta. SN 1918, št. 309. Sič Ulbert, Narodne vezenine na Kranjskem. V Ljubljani 1918. Natisnila in založila [g. Kleimnayr & Fed. Bamberg. 2". I. delti. — 4. zvezek): Vezenine z Gorenjskega. II. del (5.-7. zvezek): Belokranjske vezenine. Poročila: Carn, 1!)18, 85-7. Dr .1. M a u I u a n i. LZ 1918, 689. J. S r. — Popotnik 11118, 75. — Slovenec 11)18, šl. 150. M a u I u a ni. - Božo K a č i č : Sirova zbirka narodnih motivov in domača narodna industrija. UT 1918, šl. 'ju. Soča v bajki. (Posnetek iz Aul. pl. Mai 11 y: „Der lsonzo in der Sage"). Slovenec 1917, šl. 150, 151. Šarabon Vinko dr., Azijska Turčija in židje. C XI, 85—90. Sašelj Ivan, Kakšno zimo smo imeli lelos v Beli Krajini, zlasli v adleški Župniji. Dol. nov. 1917, št. 5 — 7. Iz spominov na lakolno leto 1817. Dol. nov. 1917, šl. 9, 12, II, 10, 17, 29, 33. — Belokranjski pregovori in reki. DS 1918, 168 Trdan Fr. dr., Ukrajina. Mentor X, 143—5. Trst. (Posnetek Alt'r. Eseherjeve brošure „Trst in njegove naloge v okviru avstrijskega gospodarstva). Slovenec 1918, št. 31, 32, 34, 36, 38. — Trst in Slovenci. Demokracija I, št 11 —14. Vošnjak Bogumil, A Bulwark against Germany. The fight of the Slovenes, the western brauch of the .lugo - Slavs, f'or national existence. Transi, by Fanny S. Copeland. London, Allen & Unwin, 1917, 270 str. III. Slovstvena zgodovina. Nekrologi. (Aškerc Rnton). Harambaša: Še neobjavljen verz pesnika A. Aškerca. (Geslo pevskega društva »Ljubljanski zvon"). DS 1918, 107. (Basar Jernej p.) V. Steska: Carn. 1917, 138—9. Bevk Fr., Dve sliki iz moderne nemške lirike. (Uustav Falke, Detlev v.Liliencron.) Mentor X, 16—21, 103—7. (Bezenšek Rnton). F. S. Šegula: Profesor Anton Bezenšek in jugoslovanska stenografija. Luč, Almanak hrv.-slov. katol. narod, djaštva 1918, 70—80. Bren Hugo p. dr., Valentin Vodnik kot frančiškan. Č XI (1917), 31—7. (Grafenauerjev dodatek: Č XI, 141—2.) — Še enkrat: Val. Vodnik kot frančiškan. Č XI, 213—9. - Abbe Martin Kuralt mej leti 181»—23. Carn. 1918, 101—3. — Za zgodovino akademije ljubljanskih operosov. Carn. 1918. št. 3—4. Breznik Rnton dr., Literarna tradicija v „Evangelijih in listih". DS 1917. 170—4, 225—230, 279—284, 333—347. Vsebina: 1. Zgodovina izza Trubarja iu Dalmatina. 2. Hren. 3. Od SchQnlchna do .laplja (1(172 1787). I. Od .laplja do najnovejših izdaj (1887—1912). — O. Stanislav Škrabec. ČJKZ 1, 218—220. Bučar Franjo dr., Račun Fab. Kirchbergera u pogledu hrv. i sloven. protestantske tiskare u Urahu-Tiibingenu za god. 1562 —1563. Carn. 1918, 135 — 145. t Cankar Ivan. Cankar o sebi. DS 1917, 25. — Dr. Iv. Pregelj: Literaren uvod v „Podobe iz sanj". Mentor X, 78—85. Nckrogi: l>. Flore: l'opolnik 1919, 27. — K. Gangl: UT 1918, šl. 28 (18. dec.) — Dr. Iv. Grafenauer: Slov. družina I, zv. o — 7, str. 150 — 8 (s sliko; po „Kralki zgodovini slovenskega slovstva", str. 277—281). — Dr. Iv. Lah: SN 1918, šl. 290 (13. dec); Jugoslavija I, šl. 1, 2 (15., 10. dec.); Domovina I, št. 44 (20. dec). — Nedin S I e ra d : <> očelu „Lepe Vide". Jugoslavija II, šl. 3. — Oton Župančič: SN 1918, šl. 295 (12. dec) — Slovenec 1918, št. 285 (uvodnik), Naprej II (1918), šl. 285. — Demokracija I (1918), 23. in 2 1. šl. (Cankarjeva številka). Vsebina: Ivan Cankar: Kako sem postal socialist • Slovenci in Jugoslovani. (Predavanje v ljubljanskem »Mestnem domu" 12. apr. 1918.) Fran A Ibreeh 1: Bojevnik Ivan Cankar. Alojzija Stebi: Glasnik socijalne pravičnosti!. — Fran Erjavec: Cankar in Kačurji. — Outlau: Ivan Cankar in politika. Spominu Ivana Cankarja (1876—1918). V prid Cankarjevemu spomeniku izdali njegovi prijatelji. Založba „Omladine". Ljubljana 1919. 8°. 33 str. (s sliko). Vsebina: Oton Župančič: Posmrtnica. Slovo ob rakvi. — Dr. Ivan Lah: Nekrolog. — Zofka K ve d er-De m etro vi č: Prigodom smrti. — Alojz Kraigher: Ob sedmini. — Djordje Cirič: U spornen Ivanu Cankaru. — Dr. J. Šlebinger: Cankarjevi spisi. (Bibliografski načrt.) — Aforizmi iz Cankarjevih spisov. Niko Bartulovič: Ivan Cankar. Književni jug, II. god., 3. knjiga, str. 49—79. (Čop Matija). Čopova biblioteka. Objavlja dr. Avg. Žigo n. (Nadaljevanje.) Slovan XV (1917), št. 1 —12. (Konec španskega dela). — Avg. Žigon: Nov prispevek o Čopu. Carn. 1918, 12—37, 122—135. Čremošnik Gr. dr., Pegam in Lambergar. LZ 1918, 190-4. V tej narodni pesmi ni ohranjen spomin na turnirje, nego je ostanek iz dobe. ko 30 bile Aventiure v navadi. Pegam je tip srednjeveškega aventiurista, ki hodi po svetu in išro junakov, da bi so skusil ž njimi. „ Pega m" najbrž ni zgodovinska oseba Vitovea, ampak spomin na „grozne Čehe" izza luisitskih vojsk. Debeljak Rnton, Emil Verhaeren. LZ 1917, 209—215, 263—271. f Engelman Vinko (učitelj v Trstu, f K), febr. 1918.) Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za I. 1919, 36—40 (s sliko). Ciril Petro vec. — UT 1918, št. 3. Ivo Trošt. (Erjavec Fran). Albin Seliškar: Ob tridesetletnici smili. Slovan XV (1917), 120—4 in Priroda VIII, (Zagreb 1918), 58 — 61. — SN 1917, šl. 11 (listek). — Ljud. Kuščer: Erjavec kol „jamar". Carn. 1918 št. 3—4. Finžgar F. S., Dominsvetovci. DS 1917, 8—9. „Zakaj so umolknili premnogi, ki smo nekdaj skupaj dominsvetovali '."* Spomini na A. Medveda: nasveti „Dom in svetu" za bodočnost. Foersterjeva osemdesetletnica. Slovenec 1917, šl. 293 (22. dec.). — SN 1917, šl. 289 (18. dec). f Gerbič Fran (glasbenik, t 29. 3. 1917 v Ljubljani). SN 1917, šl. 73. - Slovenci' 1917, šl. 72. — Dr. P. Ko/, i na: Slovan XV (1917). 138 — 9. — Dr. .los. Manluani: Carn. 1917, 137—8 (s sliko). — Stanko Premrl: Cerkveni glasbenik 1917, 21 —7. — Zorko P re lovec: UT 1917, št. 7. (Glaser Marko). Dr. Fr. Ilešič: Iz kroga Slomškovega prijatelja Marka G laserja. Na trgatvi pri Marku (ilaserju pri Sv. Pelin poleg Maribora. ČZN XIV (1918), 98—100. Glonar Jož. R. dr., Davorin Trstenjak (1817 189(1). Ob stoletnici njegovega rojstva. Slovan XV (1917), 200—273. — Govor ob desetletnici Gregorčičeve smrti. LZ 1917, 08—78. Grafenauer Ivan dr., Jeranov problem. DS 1917, 10 II. Analiza .leranovili literarnih nazorov. „Vrhovno načelo inn je bila krščanska vera In morala". Prva In temeljna napaka Jeranova je bila, da ni ločil med moralno in nemoralno ljubezensko poezijo; druga /.mola ju bila (a, da je zamenjaval vzgojno in moralno kakovost slovstva. Boj proti prvi glavni logični hibi Jeranovi se je pričel že davno pred Stritarjem; do psihološke razlage in do znanstvene označbe .leranovih nazorov pa je storila šele moderna literarna zgodovina. — (Irafenauerju odgovarja Al. Ušeničnik: Č 1!M7, 98—119; Grafenauer jeva replika v članku: „VpraSanje preteklosti in sedanjosti": DS 1917, 188 — 192 in Ušeničnikova dnplika v Č 1917. 236-240. — Med „ Glasnikom " in „ Zvonom ". Antonu Janežiču v spomin . DS 1918, 5—9. — Razni popravki. (1. Brižinski spomeniki. 2. Gregorčičiana. 3. Bazno.) DS 1918, 104—7. — Vodnikova „ Ilirija oživljena", slavospev na slovensko zgodovino. DS 1917, 84—7. — Vodnik kot frančiškan. (Dodatek k p. Brenovenm članku v Č XI, 31—7). Č XI, 141—2. — Valentin Vodnik — pesnik. Analiza njegovega pesniškega razvoja in značaja. Knezova knjižnica XXII (1918), 104 — 169. — O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjih izdajah njegovih pesmi. ČJKZ I, 179 — 192. — Kratka zgodovina slovenskega slovstva. l.Od začetka do marčne revolucije. V Ljubljani, 1917. Založila Katoliška bukvama. 8°. (IV) + 160 str. — II. Od marčne revolucije do naših din. 1919. Založila Jugoslovanska knjigarna. 8° str. 161—335. Poročila o [.delu: Dr. J. Debevec: DS 1917, 238—9. — Dr. .lož. A. ) (it. Carniola, 1917, str. uo, op< 2. Škctfa grofa Kuenburga, da bi prevzel pokroviteljstvo akademije operozov. 8.) Predelana pravila akademije operozov. 4.) Seznam operozov izza časa, ko je bil dr. Marko Gerbec predsednik akademije. 5.) Kronologičen Janez Krst. Prešern-om. 2.) Povabilo naslovljeno na ljubljanskega knezo-zapisnik znanstvenih del, ki so jih operozi mej leti 1695 —1716 v imenu akademije izdali. 6.) Povabilo ljubljanskih frančiškanov naslovljeno na niharmonike, naj bi sodelovali pri slovesni proslavi kanonizacije frančiškanov Jakoba iz Marke in Frančiška Solana. Dokumenti pod 1, 2, 6, gotovo niso še bili objavljeni, niti, kolikor mi je znano, od zgodovinarjev vporabljeni. Onih pod 3, 4, 5, kakor je videti sicer tudi niso še imeli pri rokah, a so, vsaj ona dva, pod 3. in 4. skoro gotovo že v tisku izšla. Zveščič, ki vsebuje preurejena pravila s seznamom akademikov nosi namreč naslov; Statuta Sine Leges Recenter Stabilitae Nee non Nomina, Agnomina, Patria et Lemmata D. D. Acade-rhicorum Nobilis ac Eruditae Academiae Operosorum Labacensium. Labaci typis. Zveščič z zadnjič objavljenim „Razgovovorom" in dokumentom pod št. 5. ima poleg tega še: Nouiter reuisa, ac reformata, et Typo recusa. Labaci formis Jo: Georgii Mayr Typographi An: Sol. 1714. Manj verjetno se mi zdi, da bi bil tudi: Syllabus DD. Academicorum, qui quodeumque opus acadeinico nomine typis ediderunt, objavljen. Napis enega zveščiča ga Bploh ne omenja, napis drugega ga sicer omenja, a kot parentetičen dostavek. Prepis tiskane predloge ta silah gotovo ni, ker je pisavec na več mestih pustit prazen prostor v svesti si, da nima še vseh del skupaj, -in nekaj jih je pozneje na posebni prilogi vstavil. Po mnenju avtorja samega tedaj zapisnik iu popolen. Kar še ni bilo ali skoro gotovo ni bilo objavljeno, namreč št. 1, 2, 5, 0. objavljam v celoti, drugo ne. Priobčujem sicer neizpremenjeno, le okrajšave pišem mestoma razvozljane in marginalnc dostavke, ki jih ima zlasti spominski govor za .1. K. Prešernom več, vstavljam na nakazanih mestih. Memoria Presch iruiann. Illmtrissimi et Kxcellenlissiini, lllustrissimi et Keverendissimi, Perilluslres Praenobiles, Clarissimi et Kxrellenlissimi Nobiles, Admodum Uoverendi, Kxcelleutes Doidissimi Domini Domini Operosl Aeademici. ii Consiliarius. Rursum reuiuiscet liigoroaus. I). Julius Schmidt, Austriacus Vienen. Phil, et Medic. Docl. llniversilatis Vienncn Neclar iu pratis legil. ESxpeditua. D. Joann, Antonius a Marburg, Coritiensis, J. II. Dr Venturaeqiie hiemis memores. Iudol'cssus. 1). .loann. Casimirus Donadoni,Terge8tlnUS, Inclyli Capilaneatus ibid. Secretarius. Certos notiere penates. Kxperlus. D. Franc. Sigismundiis ab Utsidian, Laliac. Imdt. llniversilatis Viennen. Omues operi instant. Feruidus. D. Joann. de Ferne, Mediolanensis .1. II. Dr. Guttasse nocet. Inoautua. D. Joann. Marius Crescimbeni, boinanus, ('anouiciis ad S. Slephanuiu Kotoudo Conaulet i'ostro genus omne Horum. Pertpectus., Joann. Josephiis do Zannelti, Carn: l.oeopolitanus Med. Pliysicus. Mores el studia gentis. (ionuinus. I). Joann. Bapt. Kamnizer, Goritiensis Phil, el Med. Doct. Inel. Ducat. Carniol. Pliysicus. Nunc ire uoluplas. Serenus. D. Joann. Bapt. Boecolini, Italus, Spoletinus, Professor publicus. Ille operum custos. Insoninis. D. Franc, Ludovieus Püpier, Austviacus, Viennen. S. R. .1. Eques et nobilis de Sternfeld. Phil. Chirurg, et Med. Doct., Pliysicus Melicensis. Mutuato succo. Compositus. D. Georg. Adamus a Grimsohiz Lib. Bar. de Pallenstein, Portendorf et Schönstein, Jud. Praet. et Vicedoni. Assessor. Oinne uiretum sedulo obit. Cüpidus. 1). Joann. Bapt. Weinizer, Carn Ratschach., J. U. Dr. Ti so bili toraj od 1. 1701. ko je bil izdan prvi seznam, pa najmanj dol. 1712 ko je bil dr. Marka Grbec izvoljen za predsednika, na novo sprejeti v akademijo. Kakor vidimo je mej njimi precej tujih mož, nele izven Ljubljane, ampak tudi izven Kranjske, da celo Avstrije. Ni li to glavni vzrok, propada akademije? Kolikor bolj se je krčilo število v Ljubljani stanujočih operozov toliko manj življenja je bilo pri znanstvenih sestankih, dokler ni vse zastalo in zaspalo. V. Syllabus DD. Academicorum, qui quodeumque opus Academico nomine typis ediderunl6) Anno 1695, I), Joannes Slephanus Florianlsi liilsch de Gaienfeld: Bos in lingua, seil Discursus Aoademicus de Pecuniis Vetero-nouis. Dicatas Amplissimo Praesidi caeterisque Academ. Operosis. Anno 1090. I). Marcus Josephus a Perizboff: Victoria Carnioliae. D. Joannes Casparua Coruaiua, De Mumiis. D.Joannes Georgias Gotacheer: Obaernatlonea Astronomicae circa Stellas fixas (d errantes. Item: De Cometis. I). Kques Paulus Ritter: Fat um et Votum, dieatum Kxcelsis Statibus et Depulalis Cnrnioliao. Anno 1698. I). Georgias Andreas L. B. de Galllenfels: Crisis Poetica ad turbatuni Regni Poloniae stat um in noul Regia eleclione. Cum annotalione Anonymi. Anno 1699. I). Marcus Cerbe/.ius: Clironologiae Medicae Aunus priinus seil Constitutiones A lin i 1697. Philosophien, llistorice et Medice deseriptae. Dedicalus Revend8»""1 ac njustitimo d. Abbat! Sitticensi D. Antonio L. B. a Gallenfels. Anno 1700. Ideiu 1). Gerhezius: Clironologiae Medicae Aunus secundus, seil Constilulioneni Aniii 1698. Dicatua tribus fratrlbus L. B. Tauffrer. I). Joannes Bpsta l'resehern: Kx nomine oinen, sine nota prognoslico Cenelliiaea ciinis Serenissinii Principis Leopoldi .losephi et 1'orphiro-geniti. Aug. .losephi et Amaliae Rom. Regis filii, substrata. Item in electione Neo Ponlificis ") Kai Ja vse kdo bil, Iu izpuščaiu, ker je že zgoraj povedano. iB Clementis XI: Omen Prophetiae Malachiae Archiepsc. Hyberniae de futuris Rom. Pontif. in nomine Jo: Francisci Albani Urbiiiatis, qui fit Clemens XI. D. Eques Paulus Ritter: Croatia Rediuiua. Anno 1701. Nomine totius Academiae prodieruul. Apes ACaDeMlOae Operosorum Labaeensium. D. Eques Paulus Ritter: Stenunalograpliia sine Arinorum lllvricorum delinealio, Dicata Excel lenlissiiue I). Julio Friderico Com i Ii Bucellenio Supremo Aulae Cancellario. Anno 1702 P. Marcus Gerbe/.ius: Clironologiae Medicae, seu Constitutionen! Ann. 16i'9. Dicata Celsissimo Principi Kerdinando ex ComitibUS de KOenburg Episcopo Labacensi. D. Joannes Steplianus a (Irienfeld: Uotiua Parenesis, dum llluslriss. Comes Wölfl'. Weichard Comes el Dom. a Gallenberg in Locuratenentem et Praetorem Canuoliae inaugeretur. D. Franciseus Rernardus Fischer : Fssces Praeloriales, siue Honoris Judicii el Justitiae applausus. llluslriss. Comiti Wollt. Weichardo a Callenberg dum in Locumtenentem ei Praetorem inauguretur. Item: Carmen gratulatorium Intitulatum: Flores ACaDeMICI AeMonae DeCerptl Conti' DeDiCatl lUustrissimo D. Laurentio Hueber s. C. M. Cancelario Regiminis etc. D. Eques Paulus Hiller: Ploranlis Croaliae saecula dno, dicata Jo. Ferdinandi) Com. ali Herberstein Ord. Meuten. Equiti. Anno 170.'!. D. Fransiscus liernardiis Fischer! Noiiitialus Saeerdolum Saeculariiun, dical. Kxcclonlssl"" D. Jo. Prid. Comiti liiiccllcni, Supreino Aulae Cauctdario. Item: Lignum vilae. Opus omnibus stnlibus iitilo. Dicalum Eininentissiino Cardinali, Principi Episc. Passauiensl ('omili Joann. Philippo a Lamberg. Anno 1701. D. Eques Paulus bitter: Oliseriialiones Aslronoinicae, dedicalae Excelsis Slalibiis Carnioliae. A nno 170"). 1). Marcus (lerbe/.ius: Oronologiae Medicae Aunus quarliis, dical. DD. L. I!, ab Englshaus. D. Joann. Bpstfl Francol: Hiatoria Sacra Cathed. Tergest, praelo parata Anno 1706. D. Georgiua Sigismundus Pogatschnlg: Laorymaa operosorum in (unere 1'raesidis Academiae. Pr.udo paralum. Anno 1707. D. Georgiua Andreas Gladich: Schola Crucia iu tuba Pauli resonana, dicata Abnae al insigni Congregationi S. Cruris et S. Philipp! Nerii. Auuo 1704 D. Joann. Rudolph. L. b. Coraduciue: Poemata aeleotiora praelo parala. Anno 1700. D. Georgus Adamiis L. It. a (irimbscliilscli: Monila ap Priucipem Praido. parala. Item Sermo Acndcmiciis: Arliiiin ciillus \'eleriun cum Modernis coiupulalio. Anno 1710. I). Marcus Cerbe/ius: De saluhrilate aurae l.abaeeusis. Dedicat. Inelylo Magistralni urbis Labaceusis. D. Rochus Maria Rossi: Tributi i'estini festini d' ossequio, dicat. Celssis. Principi Franc. Anton, ab Harrach Archiepisc. Salisburgensi. Item: Casilda. Oratorium dieatiun S. ('. M. Viennae Auslriae. Anno 1711. I). Franc. Adamus ab Hochenwarth : Gazopliylareum auilae nobililatis, Iraclalus genealogicua praelo paratus. Anno 1712. D. Prano. Bernardna Fischer: Vaticiniuro CaroliVI.Romanorum imperatoris, Rogis llispaniae etc. I). Jo. Andreas de Coppini: Panacea Aemonenais. Anno 1713. D. Marcus Qerbezius: Intricatum Extricatum. Item: Opera omnla. Franeöfurti ad Maenuin reeusa. I). Joann. Bptsta Werlosnig de Peruberg: Ourationis Verno - Aulumnalis, Purgalioni, Venoseclioni innilenlis abusus. Anno 1714. I). Joann. Gregoriiis Thalbergius: Kpitninc Chronologien Meinorabilium NobUIs et Aiitiquissiinae Urbis Labaeensis a coudilo miuuli. Kerum Labaeensium Lib. V. Hiatoria CathedraÜB Basilicae Labaeensis. D. loaun. loaephua a Zanetti: De morbia mulierum. Anno 1715. D. Joann. Haplsla Kanmizer: Disserlatio de niorbo epidemico Labaci grassanle An. !7lö. Praelo paratum. Anno 17111. 1). Franc. Ignatius I.. 1!. Androcha: (ienethincon seil aupuri iu l'eliei partu Serenissimi Archiducifl Leopoldi primogenili. I). Joann. baplsla Werlosnig de Pernburg: llistoria peslis. 1). Marcus (ierbezius: Vindiciae medicae Curnrum Vernaliiiin. So bila Ii res vsa ta dela v imenu akademije izdana, oziroma za izdanj pripravljena, ne morem reči. Zdi se mi pa, da je avktor tega zapisnika vsa dela akademikov, ki jili je zasledil. Obenem akademiji pripisal. Seveda je v tem slučaju seznam jako uepopolen. Nisem imel vseh v rokah, nekatere pač. A že pri nekaterih teh nisem našel ničesar, kar bi kazalo, da so izšla v imenu akademije. Zalo menim, da ho glede lega opreznost na mestu. VI. Frančiškani vabijo 1'ilharinonike k proslavi kanonizncije Sv. Jakoba iz Marko in Sv. Frančiška Solana. llluslrissiino el l(e\erendissinie Domino Rertor, llluslrissime Domine Viee-Roo.tor, Cneterique I linstrissimi, Perilluslres, Praenobilos, Clarissimi ac Consultissimi Domini Domini Acadeniici Philharmonie! l.abacenses elc. elc Tanta profeeto Muaicae vis inest, ut merilo Plutarohua neget, poste esse Kenipublicam, ipiae Miisicam lege non saneial, Divimisqiie Plato aliirmet, inutatioue Musicae, miilari dotiere Kospublicas; quare, ut refert Polibius, Arcades in dissen- siones et Tyrannidem degenerarunt, quin cum Uusioa civiles proscripsernnt mores; cum ex adverso ei'fera alias el intractabilis, ferroque assueta Gallorum nalio oiiinem imbiherit iirbanilalmn Musicae benel'icio. Noipio iu liominibus šolnin haue vim exercet Musica, licet velil Cassiodorus ideo dici cordas Musieas, quod oorda lioininiini lUOVeanl l ipsis etiam ralionis experlilius aninialibiis impi'ral, nam eoguntur in retia illectae irtodulis aviculae, non fiigiunt in Alexandrino laeu nudita Musica pisees: trahit cythara cygnos Hyperboreos, contrahit, aniicicinm lyra Delphinos inter, et homines, ul pene errare non possit, qui Musieam dixerit Omnipotentem, utpote quae non feris dunlaxat et hominum dominetur cordibus, sed et Supremi Numinia iram plaeare Divinique furoris fulmina avertere suffioiat; quare Regius t'saltes, dum Nablio suo delictorum obtiauisset veniam, caeteroa quoque ad prppitium reddendum atque laudandum Deum in aono tubae, tympano in psalterio et eyttiara, in obordis et orguno invitabat, cuius et exemplum el documentum secutus Ambrosius, ut in Eccleaiis caneretur, inatiituit, atque adeo temporum decursu piisaimua inolevit usus celebrioribuä anni festis Deum guo8que Coelites Cives Musieorum instrumentorum pulsu, iiüensione, inl'lalu ac voeiun harmonia dilaudare. Cum vero sub finem menais Augusti anni ourrentis, featiua per octiduum in Keidesia noslia in eelebrem meinoriam duorum nuper ab Keelesin Ortliodoxa ex Ordine Tioslro calalogo Sanidorum insertonun Saeerdotum videlieel Jacobi Pičeni, ac Franctaci Šolani (quorum primua integram prope Europam percurrena et baue l'atriam, dum viveret, Aposloliei sni zeli, animarum saluli studiose ineum-bendo saeptus participem reddidit, aller vero Americae Apostolus et Muaices ainanlissimus, quocumque pergebat, pnndurnm siiaui secum deportabat, quam dum suavissime pleclro tangebat, saepe in Divinorum eontemplationem exlatieus abripiebat r) instituenda sil solemnitas, eandeimpie ad illorum bonorem exipusitioni Musiecs conccntu ac harmonia adaugere el inagnifieentiorem reddere magnopere exoplemus; hoc vero per iudytns IMiilharmonicorum Aeademias iu aliis Kognis atque Provineiis, dum eiusmodi extraordinaria Canoni/.ationis oeeurraid solemnia, grnlioso ae meritorie praestari solere inlellexerimus. Quare, ul par Labaci Neo- Canonizatls Saudis Jacobo de Marchla et Franoiaco Solano exhiberetur honor, eorumque accidentalla in terria adaugeretur gloria; Supplicea reccurrimua ad llpiunn 0t Rmum |). Rectorem rjJmum l). Vice-Rectorem, caeterosque III"«1»-Perilluatres-Praenobiles, Clarisaimoa ae Gonsultiaaimoa D|,|IS Dno* Academiae Labaeensis l'hil-harmonicoa, ae enixe obaecraraua, ut pro lud gloria ae antediotorum Neo-Sanotorum bonore per solemne octiduum in meinoriam Canoni/.ationis eelebrandam choro praeesse, ae gratiose providere dignenlur. Quam gratiam Dens (de. Illustrissiinarum, l'crilliislrium, l'raenobilium Clarissimarum ae Consullissi-marum Doininalionum \'estrarum llumillimi iu Christo servi N. Cuardianus et Conventus Labaeensis Ord. Min. S. Franc. Slriit. Obaerv. Ta proslava Icauoni/.aeije je v prvi vrsti veljala sv. Jakobu i/. Marke, ki je bil BVOj eas provineijaliu predstojnik tako/.vane bosenske vikanje h kateri so spadali ludi kranjski frančiškanski samostani. Dne 2.'f. maja 1727. je sklenil svet ljubljanskega samostana kako in kdaj se ima slovesnost vršili. Prvotno je določil III. aug. kot /.ačelek slovesnosti, poznejši definitivni program ima 23. aug. kol ZaSeteh in .'U. aug. že kol konec Vsak dan skozi osmino ima biti slovesna sv. maša s slovenskim in nemškim govorom, slovenskim pred, nemškim mej sv. mašo, popoldne slovesne veeernieo Vodstvo petju je bilo izročeno regentu ljubljanskega samostanskega kora I1, /igmundu Skerpin"), ki naj snj k sklepni procesiji povabi 7) To je listi IV /igmiind Skerpin, rojen v Kamniku, ki so mu kranjski slanovi po smrti Sehilnlehon-ovi poverili izpeljavo njegovega zgodovinskega programa. Pred vsem naj bi spopolnil in po napravljenem načrtu za tisk priredil „Carniolia „tubicines provinciae ae alios musieos." Sploh se je celo aranžiranje njemu prepustilo. In ni dvoma, da je on avktor predstoječega povabila. So so li Filharmoniki odzvali vabilu ali ne, mi ni znano. Vspored slovesnostiH) jih sicer no omenja, pa to še ni znamenje, da so odrekli sodelovanje, ker kora sploh posebno no omenja. To bi bili tedaj zgodovino ljubljanskih operozov zadevajoči dokumenti, ki jih hrani frančiškanski provinrijalni arhiv. Mej njimi so tudi 1. 1 01. tiskana pravila Filharmonikov, ki so pa že znana, zalo jih le omenjani kot en nov znani izvod. Dr. P. Hugo Bren O. F. M. Peter Pavel Vergerij Starejši. V „Izvestjih Muzejskega društva" (I. Will, 190S, str. 81—86) sem priobčil kratek spis o znamenitem humanistu Petru Pavlu Vergeriju Starejšem, ki slovi kot prvi vzgojni pisatelj renesančne dobe. Podatke sem povzel zlasti iz A. Röslerjevega spisa o Vergeriju (v „Bibliothek der kaihol. Pädagogik", VII, str. 73 —101. Freiburg, Herder, 1894.). Pripomnil sem takrat, da natančnega življenjepisa o njeni še nimamo. Omenil sem tudi njegova pisma. Iz njih je črpal Muratori (Her. Hal. SS. XVI.). Da je Vergerij pisal mogo pisem, so vedeli zgodovinarji; a bila so razen onih, ki jih je priobčil Muratori, neobjavljena. Šele 1. 1887 je napovedal zbirko pisem italijanski učenjak ("oni bi, ki pa je prej umrl, preden je mogel zbirko objaviti. Izdajo je oskrbel po Combijevi smrti Tominaso Luciani1). Od 140 pisem nekako ena tretjina do tedaj še ni bila priobčena. Zal, da izdaja ne ustreza, ker so pisma urejena alfabelično, t. j. po prvi besedi, s katero se pričenjajo. Tudi nima nikakih vcdnoslnib in posebej zgodovinskih pojasnil. Oziral se je na njo A. Kucer v disertaciji o kardinalu Zaharellu-). Prav tako sloni na njej življenjepis Vcrgerijev, ki ga je selavil K. A. Kopp3), ki pa ni povsem zanesljiv. Zato je Vergerijeva pisma in zlasti do zdaj še nenatisnjeiia temeljito preiskal dr. Konrad Bischoff'1)- Iz le študije povzemljem naslednje nova." Nadalje; naj bi po raznih rokopisih, ki jih je takrat hranil arhiv kranjskih stanov dokazal palronatsko pravico avstrijsko vladarsko hišo nad akvilejskim palrijai batom. Da Iii mogel to nalogo izvršiti, so mu imenovani stanovi sami (no ljubljanski frančiškani kakor pravi pl. lindics „Mitteilungen d. M. f. K. 1894. str. 68.) v Rimu Izposlovali potrebnih dlspenz; od vladi; pa častni naslov „cesarski teolog". „ul opus islud majoris sit apud oxleros authoritalis." Se je li Skerpin tega dela gplofa lotil mi ni znano Najborž ne, je bil z redovnimi zadevami preveč zaposlen. Naši zapiski o njem o leni molče (To posnemani po sedmerih tozadevnih aktih našega prov. arhiva). M) v isiem arhivu. ') Kpislole dl Pietro Paolo Vergerio Seniore da Copodistria v zbirki: Monu-menli Storiia puhlicah daNa r. depiitalione veneta di sloria palria. Serie Quarta Miscellanea V. 2) Münster, 1891. ') llislor. Jahrbuch, XVIII, 273 -310, in 533 571. ') Studien zu P. P. Vergerio dein Alteren v „Abhandlungen zur Mittleren umi N.....-ren Geschichte", lieft l.">. Berlin und Leipzig. Dr. Wallher Rothschild, 1909, podatke, ki ž njimi popravljam, oziroma izpopolnjujem v začetku navedeni spis. 1. Že rojstno leto se je napačno navajalo. V imenovanem spisu in drugod stoji, da je bil Peter Pavel Vergerij Starejši rojen v Kopru 1. 1349. Pravo bo, da je za 20 let mlajši. Rojen je bil namreč 1. 1360 ali 1370. Kucer je v gori navedeni disertaciji o kardinalu Zabarellu, Vergerijevem dobrotniku, učitelju in očetovskem prijatelju, dognal, da je bil Zabarella rojen 1. 1360. V pismu iz Kostnic (št. 122. v Combijevi zbirki) 1. 1417 pa pravi Vergerij o Z ibarellu, da je bil krog 10 let starejši kot on 5). 2. Iz pisma št. 27. zvemo, da je bil Vergerij znan s senjskim Škotom Ivanom, ki je umrl aprila 1. 1392. 3. Pismo s št. 116., pisano v Padovi, nam pojasnjuje, da se je Vergerij 1. 1401 mudil v rojstnem mestu Kopru (Justinopolis), ker je v Italiji kuga razsajala. Čital je tedaj Odiseju, ki mu jo je posodil Pallas Strozzi in Gorgija, ki mu ga je dal Jakob de Scarperia. 4. Pismo, št. 95., iz 1. 1394, je pisano nekemu državniku in vojaškemu poveljniku, ki se mu mora Frančišek Kar ar 8 ki Ml. (Novello) zahvaliti, da je v Padovi zopet zašel vladarski prestol. O tem državniku pravi, da je pomiril Italijo, da je oprostil goriške grofice iz rok budili jerobov. Priporoča mu blaginjo Furlanije; svari ga, naj se varuje jeze Nemcev, od katerih je prišel vjmorjeni oglejski patriarh Janez. Ta državnik, ki je bil obenem tudi vojak, je Mihael de Raba I I a, ki vemo o njeni, da je bil oskrbnik posestev oglejskega patriarhata. V pismu šl. 127. ga imenuje Vergerij svojega vplivnega prijatelja. 5. Iz pisma 113. vidimo, da je bil Vergerij prijaleljki zvezan s Kozinom de Migliorali, poznejšim papežem Inocencijeni VIL, da torej ni bilo treba Zabarellovega posredovanja, da je bil Vergerij sprejet v službo pri rimski kuriji. Tudi s Mtajnikom" ga nazivali nismo opravičeni. Vergerij se nikjer lako ne Imenuje, ludi papež um nikjer ne daje lega imena. V pismu 140. govori Vergerij samo o nalogah (officia), ki DIU jih je Inoeencij naložil. 6. Vergerijevega prijatelja Zabarella je imenoval pro I i papež Janez XXIII. kardinalom. Vsled takega izrednega povišanja se je prijateljstvo med Zabarellom in Vergerijeni sicer nekoliko ohladilo; vendar se je Vergerij lupalam še vedno v pismih spominjal očetovskega prijatelja. Povpraševal ga je o raznih cerkvenih zadevah in priporočal mu razne osebe, da se zanje zavzenilje pri sv Slolici. Tako u. pr. mu priporoča v 17. pismu koprskega škofa Krištofa Zeno v povišanje, pa brez vspeha. 7. 1,. 1111 je prišel Vergerij v Bologno, kjer se je tedaj mudil protipapež s svojimi dvorjani. Tudi Kardinal Zabarella je bil lani. Oktobra 1. 1414 je potoval z Zabarellom in papeževimi dvorjani v Kostnice. Navzočen je že bil, ko se je začel cerkveni zbor. V prvi javni seji, *) „Numpiam obliviaoi possum, quod quum nie decennio aut oirciter anteiret* 6. novembra 1414, je bil izvoljen razen treh drugih za števca glasov (votorum scrutatores) tudi Vergerij (Petrus Paulus de Justinopoli, canonicus Kavennatensis, decretoriun doctor.) Ime njegovo se navaja zopet v poročilu o glavni seji, 7. julija 1415: njega in 13 tovarišev voli cerkveni zbor za spremljevalca cesarju Sigismundu, ki je potoval na Špansko, da bi pregovoril protipapeža Benedikta XIII., da bi se odpovedal papeški časti. V tem poročilu se imenuje Vergerij „juris utriusque doctor". Zdaj čitamo o njem šele 1. 1417. Maja meseca tega leta so bili na zboru začeli razpravljati o vprašanju, ali ne bi bilo potrebno prej prenoviti vso cerkev („reformatio in capite et membris"), preden bi volili novega papeža. Del narodov (nationes) je menil soglasno s kardinali, da je pravo prenov-Ijenje cerkve mogoče samo pod papeževim vodstvom. Nemci in Angleži pa so potegnili s cesarjem Sigisinundoni, ki je hotel, da naj se cerkev prej prenovi in šele potem papež voli. 10. maja je povabil Sigismund kardinale, naj te Obravnave do tedaj prekinejo, da bo Benedikt XIII. odstavljen in izvršena „reformatio in capite el membris". Kardinali pa so nastopili po predlogu Petra d'Ailly-a z novim volilnim redom: razen kardinalov naj bi volilo papeža tudi enako število prelatov. Po tem predlogu bi se bila menda res hitreje dosegla edinost. A ker ni v njem zahteve po prenovljenju, cesarju ni ugajal. Med cesarjevimi pristaši je bil ludi naš Vergerij, ki je 1 1. junija nabil na cerkvena vrata oster ugovor proti novemu volileniu redu za papeževo volitev. Vergerij je odločno zagovarjal mnenje, da se mora prej vsa cerkev prenovili, potem šele naj se voli novi papež. Njegov nekdanji prijatelj kardinal Zabarella, ki je bil o tem pogledu drugačnega mnenja in se je zvesto držal svojih kardinalskih tovarišev, je kmalu po teh dogodkih umrl, namreč 26. sepl. 1417. s. Prijateljstvo Vergerijevo in Zabarellovo se javlja tudi v skupnem slovstvenem delu. Omenjam delce „de arte m etri ca", ki še ni natisnjeno. Rokopis se nahaja v Padovi. Iz predgovora se vidi, da sta pri spisu skupno sodelovala"). V uvodu slikata lepoto pesništva; ne moremo ga pa prav cenili, če ne pazimo na merilo, ki se je o njem že veliko pisalo, a se vendar še vedno tako različno o njem sodi. Zato pojasnjujeta pravila metrike in skušata odstranili nasprotja razlinčnih pisateljev. Omenili je ludi modroslovno in bogoslovno razpravo „de Felicitate" (o sreči), ki jo je Zabarella Vergeriju posvetil. Pisana je bržčas 1. 1398, ko se je Vergerij mudil v Florenciji. Podlago za razpravo so dali skupni pogovori obeh prijateljev 7). Vergerij je posvetitev knjige rad sprejel in ") Pocsis nioiro concluditur, Ipsum antom metrum certis regulls, ea de re super ipsis regulis plcriquc seripsero. Quas regulas obscurc plerumque, aonnunquam etiam varie traditas, eluoidare ad concordlamque ducere vir doctissimus Pelms Paulus Vergerius de Justinopoli egoque emu diligentia atuduimua et ea'a In hoc ledigere volumen curaviniiis. 7) De bac autem humana felicitate tu el ego multo sermone disaerere con- siievismiis . . . se prijatelju za njo zahvavil v šegavih distihih. Že krog I. 1400 jo je prepisal in potem prepisu je bila natisnjena v Padovi 1. 1655. Dramo, ki jo omenjam na str. 84 (Izvestja 1908) z naslovom: „0 poboljšanju mladeniške nravi" nazivlje Bischoff veselo igro z naslovom „Pavel" (Paulus). Objavil jo je prvi 1. 1901 Müllner v „Wiener Studien", 22, str. 232 ss. Vzgojna v pravem zmislu pesnitev pač ni, marveč dijaška burka je, posnemajoč antične vesele igre, s podučno namero. Dr. J. Lesar. Erjavec kot „jamar". Pri iskanju »originalnih diagnoz" sem našel v „Verh. zool.-bot. Ges. Wien 1854" (str. 83) sledečo notico, zanimivo radi tega, ker nam kaže razmerje F. .1. Sc hm i d ta do svojili „ učencev" in Erjavca - sedmošolca kot „jamarja", ki prinese svojemu učilelju-Šnakšneperlajnu novo jamsko vrsto: (Odlomek iz pisma F. .1. Schmidta G. Mayr-u na Dunaju.) „Sie werden mich sehr verbinden, wenn Sie die Güte haben werden, bei der nächsten Vereinssitzung nachträglich zu erwähnen, daß das von Herrn G. Kraue Ilfeld bei der Jännersitzung bekannt gemachte Carychium obesum von drei meiner lieben Zöglinge, nämlich von Hrn. Franz und Math. Krjavez und von Hrn. Skuliz, Studirende der 7. Gymnasialklasse zu Laibach, in der Obergurker Grotte während der verflossenen Ferien gefunden worden ist. Diese jungen Männer machen mir außerordentliches Vergnügen und sind nebst Herrn H. Hauffen unermüdlich, was zur Folge hal, daß fortwährend neue Entdeckungen gemacht werden" etc. Ljilrf. Kiisrcr. Donesek k naši jamski favni. V septembru 1. 1918 sem obiskal dve za zoologa »klasični" jami na Krimu: Malo in Veliko Pasjico pri Zgornjem Igu. Našel sem v njih sledeče polže: Zospenm schmidti Frfld. v obeh jamah, Acme stussineri Btig. v Mali Pasjiei, Acme gracilis Cless. v Mali Pasjiei. Obe jami sta razmeroma majhni iu vnaprej že ni verjetno, da bi prebivalo v njih več vrst zospejev; vendar so iz njih popisane sledeče vrste in „varijelete": /. Zospeum schmidti Frfld. 2. Luttum Frfld. :i. — amoetmm Frfld. ■t. pulchellum Freyer. .*>. nijeletim ligi. (i. — aglentim ligi. Ne morem še z gotovostjo sodili, vendar sc mi zdi, da so to vse sinonimi! Vse vrste zospejev so zelo spremenljive, ravnotako ludi zospenm iz Velike in Male Pasjiee, toliko glede oblike lupine kolikor glede skulplure in zobkov; zunanji zobek na „slropu" zadnjega zavoja je pri nekaterih eksemplarih več ali manj krepko razvit, pri drugih pa ni niti sledu o njeni. Prvo, veljavno ime med navedenimi je schmidti Frfld. (Verh. zool.-bot. Ges. Wien, 1854, 33 — 34), ker stoji v določilni tabeli na prvem mestu; tudi večina individujev odgovarja popisu z. schmidti, medtem ko se ostala imena nanašajo pač na različne individualne varijacije. Ljud. Kuščer. Tiskovne pomote v članku: Ferd. Seidl, Zemeljski potres pri Breaicah in Krški vasi dne 2Q. jan. 1017. Stran 45 V vrsti 20 od zgoraj naj stoji gibanja namesto gibanje. „ 49 V razpredelnici I naj stoji skupno število 243 namesto 234. „ 50 V Bessel-ovi formuli v opazki naj sloji 0 90 namesto 9 90. „ 54 V vrsti četrti od zgoraj naj sloji skupin namesto skupni. Društveni vestnik. P. Stanislav Skrabcc. „Integer vltae Bcelerisque purus." llor. 1. 22, 1. To znano Horacijevo pesem so pred leti zapeli kostanjeviški kleriki na Čast t P« Stanislavu Skrabeu, možu, ki jo je v polni meri zaslužil, možu, ki je o njem zapisal 1. 1S94, v »Ljubljanskem Zvonu" neki m. p.1), da je „veren in vesten, učen in pohleven, pravi krščanski redovnik." 2) Precej časa je že poteklo v večnost, kar so bile te besede zapisane, ali ostale so resnične. Kedor je t p. Stanislava poznal, kedor je imel priliko ž njim občevali, ta je prišel do prepričanja, da je to mož v najlepšem pomenu besede, mož, ki zasluži, da Iii se 11111 postavil spominik iz najdragocenišega marmorja. Rojen je bil v llervači ribniške župnije na Dolenjskem 7. prosinca 1844. leta. Očetu je bilo ime Anion, materi pa Marija, rojena Zobec. Novorojenčku so dali pri sv. krstu očetovo ime: Anion. Že v domači šoli je kazal veliko nadarjenost in izredno marljivost, kar je skrbne slariše napotilo, da so poslali malega Aniona v ljubljanske šole, kjer je vrlo napredoval in od lela do lela kazal večjo nadarjenost. »Ljubljanski Zvon" piše : „Ze na gimnaziji se je bavil olec Stanislav se slovansko filologijo. Bil je lih in miren dijak, ki se je ogibal šuinnih veselic in družb ter se resno bavil se svojimi ljubljenimi študijami."3) ') Morels: profesor Maks 1'leleršnik. -') Ljubljanski Z\..... XIV. str. 17. ') Ljubljanski Zvon XIV. str. 48. käb9dm (jI7At ntca Ko je 1. 1907. umrl znani glasbenik p. Angelik Hribar, tedaj mu je napisal p. Stanislav v „Cvetju" kratek nekrolog, kjer pravi: 44 let je te dni, kar sva ko gimnazijska učenca v Ljubljani oba v eni hiši stanovala, vendar v različnih stanovanjih. Poznala sva se le malo, ker nisva bila skupaj v šoli in naju vzori tudi niso bili popolnoma enaki. On, dasi šele v 6. razredu, je bil že nekak pevovodja na gimnaziji; jaz sem se vbijal z maturo in, kar mi je ostajalo časa, sem posedel v knjižnici." 4) Iz tega nekrologa zvemo tudi, da je pri volitvi stanu vplival šestošolec na osmo-šolca. Pravi namreč nadalje: „Pri hiši, na Poljanah nekje, je bil majhen vrt, kjer sva se včasih sešla. In kaj bi bila govorila v tistih okoliščinah, ko o tem, kam sedaj? .laz sem moral, pa tudi on je mislil slovo dati ljubljanski gimnaziji, in že je tudi vedel, kam hoče. Meni pa je prav njega poslala previdnost božja, da me je peljal tja, kamer me je klicala. Skupaj sva si izbrala novi imeni, vsak po svojem okusu, in skupaj vstopila ko kandidata v borno celico tedanjega predstojnika hrvaško - kranjske frančiškanske provincije, p. Salezija Volčiča, in par mesecev pozneje sva prejela redovno obleko, jaz na Tersatu 26. avgusta, on v Nazaretu 28. avgusta 1868." 5) Ne smemo pa misliti, da je našega Antona Škrabca spravil v samostan le vpliv Hribarjev. Brez dvojbe je moral imeti zanj, ki je bil do skrajnosti skromen, veliko privlačno silo red, ki sloni na serafinskem ubošlvu in je znan po svoji priproščini. Tudi je mogel Upati, da bo imel v samostanski celici priložnosti dovolj za nadaljno učenje in raziskavanje, v čemer se ni zmotil, ker mu je predslojništvo šlo v tem oziru silno na roko in se ni zbalo precejšnih stroškov. Po dovršenem novicijalu, ki traja eno leto, je bil poslan v Gorico, kjer je na kostanjeviški šoli zvršil prva dva letnika bogoslovja, ostala dva nato v Ljubljani, kjer je bil 3. avgusta 1867. lela v mašuika posvečen in je obhajal ondi tudi novo mašo. Ob lislem času je bila novomeška gimnazija še v rokah frančiškanov provincije sv. Križa. Kaj je bilo torej bolj umevno, kakor da je predslojništvo mladega nadarjenega palra takoj poslalo na novomeško gimnazijo za suplenla, kar je ostal do konca šolskega leta 1870., ko je politična oblast fračiškanom gimnazijo vzela. Gotovo se je p. Skrabec težko poslovil od priljubljene mu šole, vendar pa mu je bila tedaj odprta pol na vseučilišče, kamor so ga predstojniki poslali in sicer v Gradec;, kjer se je neumorno učil skozi tri leta, na kar je napravil skušnje iz klasične filologije in slovenščine, vse z odličnim uspehom. Profesor slovenščine f Gregor i j Krek, mu je celo rekel: Red si zapišite sami, kakršnega hočete; jaz bom z veseljem podpisal najboljšega." V precej srditem boju s prof. Iloslnikoin je bil nekako prisiljen, da je tudi sam omenil svoje uspehe na univerzi. „Mej starino papirji ima (namreč „učena senca" učena lenj, to ime mu je tedaj dal prof. Ilostnik) celo pismo se šleniplji in pečali, ki ga dozdaj ni še nikoli po- <) „Cv." XXIV. str. 190. 5) Prav tam. trebovala, in — nerada se baha — še nikomer kazala — razen enemu samemu človeku,'') ki ji je bil ob svojem času nekako najbliže, zdaj je, žalibog! pa pod zemljo že enajsto leto. V tem pismu torej se bere proti koncu : „Nach diesen einander bestätigenden und ergänzenden Leistungen beschloss die unterzeichnete Commission, Herrn P. St. pardon! recimo: Frauen M. Učena Senca — die Befähigung zuzuerkennen classische Philologie und slovenische Sprache am ganzen Gymnasium unter Gebrauch 1'. Stanke Skrnbec. der deutschen und slo venischen Sprache zu lehren." In posebej o grščini se bere mej drugim: „geradezu sein- befriedigend sind Uebersetzung und Commentar der Chorstelle und enthält der letztere eine Reihe feiner Bemerkungen und einige selbständige ansprechende Textesänderungen.7) ') Kolikor sein mogel pozvedeti, je bil to p. Kvgen lleglar, po rodu Ljubljančan, l2. sl. reči s tem, da imamo hervaščino sprejeti v svojo liturgijo; mi taktično različno narečje rabimo V obhoji kaker v literaturi in temu gre torej naravna pravica tudi pri službi božji, ker ni služba božja zavoljo jezika, temveč jezik zavoljo nje".1ft) Dobro je tudi odgovoril na nepremišljene besede prestavljavca A. M. Segiirjevih „Odgovorov na ugovore proti sv. veri". Pod črto pravi namreč ta A. M. o slovenski liturgiji: ^Samoumevno se je moglo dovoliti te le mrtvemu jeziku, kar je na pr. staroslovenski — saj ga nihče več ne govori." Kako se glasi Skrabčev odgovor? „Da se je dovolilo to ob času sv. Cit41a in Metoda, ko je bila tista slovenščina, ne slara in inertva, temveč mlada in jako živa — — — —. Saj naše ljudstvo razun nekaterih vbogih zapeljanih Kicinanjcev, tudi nima nikakega hrepenenja po „stari slovenščini", ki je dandanašnji eelo neiabljiva. Ohranjena je namreč le v slarih rokopisih, ki jih komaj učeni slavist i znajo brati s približno pravimi glasovi, ne pa ruski ali hervatski duhovniki, ki slovenski mašujejo. Jezik ruske, tako pravoslavne kaker unijatske cerkve, je zmes, kakeršne sv. brata Ciril in Metod nista govorila in jo RuBi dandanašnji le uniejo, ker se je uče v šoli vse od pervega šolskega leta nadalje. Tudi jezik rimskega glagoliškega misalja je staroslovenski le po besedah in oblikah, ne pa po glasovih, ki so večinoma hervaški in morejo vgajati llervatom, našemu slovenskemu ljudstvu pa bi bili bolj v spotiko ko v spodhujo." „'/.alo Kim prav ravna", pravi h sklepu, da dovoljuje slarosloven-ščino le, kjer je je ljudstvo od nekedaj vajeno. Na novo vpeljavati tuertev jezik namestil drugega merlvcga jezika, bi bilo če ne v škodo, vsaj brez koristi".1') Pri tem vprašanju smo se nekoliko dalje ponuulili, ker bi bilo želeli, da bi se gospodje, ki imajo zdaj lo reč v rokah, ne prenaglili in hi morda važne in lehlne trditve Skrabčeve upoštevali. V VI letniku je zlasti pomenljiv spis Skrabčev: „lioriska nadškofija iu cerkvena Okrajina Ilirskega kraljestva," spis, ki bi bil ludi najnovejšim politikom našim izvrsten kažipot do Slovenije pravic. Na komu V. letnika pravi v vabilu k naročevanju na VI. letnik: .Leto 1885 je kaker za VSe Slovene, tako ludi za nas imenitno in sinemo reči B ve i o leto: lisočlelnica sinerli slavnega blagovcslnika iu nadškofa slovenskega svetega Metoda Skusimo jo ludi mi po svoje primerno praznovali. Sesti letnik „Cvelja" bo torej po vsi pravici posvečen sv. Metodu in Cirilu. Govorili bomo v njem kaj več o Slovenih in njih pokristjanjenju ter o prevelikih zaslugah svetega Cirila in Metoda za naš rod iu jezik. Govorili bomo ludi nalančnišc o slavnem \'elegradu iu slovesnostih, ki se bodo obhajale lamkaj lo lelo." ") „Cv." VI. 5 0 d. „cv.- xx. t; d. 2.'iO Da je dano obljubo spolnil, je skrbel p. Škrabec na vso moc iu imamo zato ravno v šestem letniku več njegovih lastnih prav znamenitih spisov, mej katerimi zavzema prvo mesto klasično ter dovolj obširno in pregledno popisano življenje iu delovanje sv. Cirila in Metoda. Tu imamo zares pravi biser mej vsemi popisi teli dveh svetnikov. Kako se vrsti vrsta za vršijo, ne pisane na dragocen papir, pač pa z dragocenimi mislimi in globoko preudarjeniiui opombami, ki nam govore s prepričevalno besedo 0 naših prvih aposteljnili. Koliko je v tem spisu nakopičenega temeljitega znanja, lo skoraj ni mogoče presoditi, kaj še le drugim dopovedati. Tu se ne more druzega reči kakor: „Vzenii in beri!" Isti letnik je prinesel njegova članka: „Tisocletnica smerli svetega Meloda, velikega škofa slovenskega" ter: „H sklepu tisočletnice sv. Metoda, kjer mej drugim izraža svoji' veselje, da se je vslanovila v Ljubljani „Družba sv. Cirila in Meloda" ter povdarja: „Nova družba se je že z imenom svojim postavila ne le v narodnem, lemuč ludi v verskem oziru na domača, to je katoliška tla." 1S) O Velegradu je priobčil spis po „Valerlandu". Znamenit je v leni zvezku tudi njegov članek: „Spoznajmo se!" spis, ki pravi, „da si moramo na vso moč prizadevali, da se zedinijo naši ločeni bratje gorskega obreda z nami in mi ž njimi." '") Prav iz tega letnika pa zvemo še nekaj druzega, kar je ludi važno iu nam priča o neulrudljivi delavnosti našega p. Stanislava. Na slrani 385. namreč piše dobesedno: „Udo bi pač z veseljem pisal do ene, do dveh, do treh popolnoči, ako si mora mislili: „Bog ve, ali bo gdo bral, ali ne?" Iz le kratkfl Opazke lahko spoznamo, kako se je rajni učenjak, rekel bi, Cele noči trudil, da bi koristil svojim ljubim rojakom, vsem Slovenoin ne z besedo, lemvoč v dejanju in v resnici. Ne čudimo se pa, da se je „Cvetje" tedaj malo bralo, zakaj upošlevali moramo, da so ljudje bili, so in bodo vedno več ali manj površni, da Imej najrajši bero lahke stvari, pri katerih ni treba veliko mislili. List, ki ga ljudje najbolj hvalijo, ni vedno najboljši. Ne bravei lisi, temveč lisi naj vzgaja bravoel Preveč bi bilo, ko bi hoteli samo našteli vse spise p. Slanislava v poznejših lelnikih »Cvetja*, upamo pa ludi, da so li letniki več ali manj na razpolago vsem, ki jim je na leni kaj ležeče. Vendar bi bil pisavec bdi vislic pripravljen, kolikor je lo mogoče, napravili natančen sestavek p. Slanislava Škrabca spisov, ki so lokom Lei izšli v „Cvelju". Kazen v „Cvelju" je pisal v izveslju novomeško gimnazije ISTO, pozneje v »SOČO* in ..Kres", a nemške razprave v .lagičev „Archiv f. slavisihe Philologie", in še lako rekoč na koncu svojega življenja v „Oas" XI (1917) „V sporazumijenje". "*) .Cv." VI sir. 130. '") ,0V.« VI. str. 225. II sklepu bodi še omenjeno pismo, ki sem ga podpisani prejel od p. Stankola iz Ljubljane, kjer je prebival ko begunec, ko je izšel 9. zvezek »Cvetja" XXXIV. tečaj, kjer sem se spomnil njegove zlate maše. Tedaj mi je poslal sledeče pismo: „Cvetje", ki sem ga včeraj prejel, me je prav „presnetilo". Ne vem, kako bi se otepal. Na vsak način sem dolžan lepo hvalo Vam in p. Gra-cijanu,20) ker vem, da sta imela le dober namen. Sicer jih bo skoraj gotovo kaj, ki bodo rekli, da preveč sami sebe hvalimo in povzdigujemo. Ali od druge strani bo moralo vtihniti govorjenje, ki se je vsaj nekedaj menda precej pogosto slišalo (meni je znano že iz časa, preden sem vstopil), da se mnibi le koljejo in kregajo mej sabo. Naj se torej prepriča svet, da temu vender le ni tako in ni po krivem, ako se poje o slovesnih prilikah: „Ecoe quam bornim et quam jueundum habitare fratres in iinuni." Naj sprevidijo ljudje, da bi se vsaj po večem tudi o nas smelo reči, kar se je reklo o prvih kristjanih: »Glejte, kako se ljubijo!" L. 1917 je začel bolehati in se ni mogel več popraviti; dne 5. ok-lobra 1918 zvečer je izdihnil svojo veliko dušo. Naj le še opozorimo, kako lepo veljajo o f P- Stanislavu besede, ki jih je zapisal naš pesnik Silvin Sardenko o pastirčeku Pashalu (Šotor miru, sir. 20): »Prelistaval bele liste leiime črke pregledaval; kakor ptica nad valovi mu pogled po njih je plaval." /'. Vincencij Kunslelj, O. F. M. f Fran Podkrajšek. [zvenrednemu veljaku, neupogljivemu značajniku, žarkemu rodoljubu, marljivemu pisatelju, budnemu čuvarju domačih starin, zvestemu pobratimu Franu Podkrajšeku so posvečene naslednje vrstice. Telesno je bil velik, močen junak, kakršni so redki med nami. Izpod košatih obrvi mu je sijal presunljiv pogled; dolge, jugoslovanske brke so dopolnjevale lepoto njegovega z orlovskim nosom odičenega obraza. »Menila sem, da je Dalmalinec", je rekla rodoljubka iz Trsta, ko sva govorila o PodkrajBeku in sem ji povedal, da se je rodil v ljubljanskem Krakovem pri Luenikovih — sedaj Vi Ina ulica 8 — dne 8. listopada 1852. Kmalu po njegovem rojstvu so se preselili stariši na Sv. Petra cesto. Šolati se je začel pri neki gospodični, ki je imela zavod za malčke »Za zidom" (sedaj Francevo nabrežje). Tam je prejel za premij knjižico .Čujte, čujte, kaj žganje dela!" Potem je obiskoval nornialko, šesl let gimnazijo in eno leto realko. V počitnicah lela 1871. je slopil v službo južne železnice iu -") Ta je bil tedaj upravitelj „Cvetja", ki je oskrbel podobo p. Stanislava. jo zapustil kot oficijal leta 1906., ko je stopil v pokoj. Med tema časovnima točkama je bilo mnogo službenih postaj: Zagorje, Litija, Jordani, Sošiči, Grljan, Rakitoveo, Postojna, Prestranek, Nabrežina, Trst, Maribor, Gossensass in Vintl na Tirolskem, Sava, Rajhenburg, Ljubljana. Na Savi se je poročil leta 1888. z rodoljubno Ano Tomanovo iz ugledne ljubljanske rodbine. Leta 1903. je zadela Podkrajšeka nesreča; zlomil si je nogo. V pokoju v Ljubljani živeč je tnjnikovnl »Slovenski Matici" izza leta 1906. do 1909. V jeseni 1915 se mu je iz zanemarjenega prehla-jenja izcimila dolga bolezen, ki se je navzlic vzorni domači in zdravniški postrežbi končala s smrtjo v deželni bolnici dne 31. velikega srpana 1918. Rajni P. je bil do svoje bolezni jako živahen in vesel družabnik, kar vedo zlasti njegovi tovariši iz zabavnega kluba »Dolga vas", kolikor jih je še živih; še na bolniški postelji, kadar so se polegle bolečine, se je šalil in zabaval obiskovalce. Kakšen živček je bil šele v mladosti! Slastno sem poslušal Podkrajšeka, ko mi je razodeval svoje doživljaje iz mladih let. Za podarjeno jabolko je preplaval Ljubljanico. Ko je rabutal sadje na vrtu Korenove Neže na Poljanah, so ga ošinilp samo njene ostre besede, druga je pela ob enakem poslu pri Cekinovem gradu; tam je dobil iz oskrbnikove puške ščelinast strel v zadnji del telesa. Ko so ga prinesli ranjenega domov, bi ga bila vrh tega še oplazila očetova šiba, da ga ni čuval njegov angelj varuh, blaga praujna Neža Ambroževa. O!) Jerinovem ribniku poleg Malega grabna je zalezoval povodne hrošče, v Mestnem logu pa cipe. Ptiče je hodil lovil na ..čvenk" tudi v gozdiče blizu Šmartna ob Savi; lam bi bil nekoč kmalu ponesrečil, ker se je odkrhnila veja pod njim, ko je prirejal naslave na hrastu. Dečkom, ki so v Zeleni in v Lovševi jami ob četrtkih žogo bili, je večkrat načeloval P. Po zimi je švigal po drsališču na Komu. V slari bolniški cerkvi na Ajdovščini je bil zaposlen kol ministrant. Doma je pod streho mašo bral in na stari skrinji za kolovratom stoječ je pridigoval (Slov. Narod 1903 št. 300). V šenlpelrskem zvoniku sem ga našel na veliki petek, ko je gonil ragljo. Kadili je jel, ko mu je bilo 7 lel; pipa mu je bila tovorišica izza 11. lela. Deška razposajenost se je prelevila v dijaških letih V 1'an-tastičnost. P. se je napravijal za Miklavža; v njegovem spremstvu je bil parkelj — Maselj. Za stavo je preplezal 0 polnoči obzidje pri Sv. Krištofu iu začrkal s kredo bi znake na velikem križu sredi pokopališča v dokaz, da je bil lam. Po trikratnem pozivu hi bil streljal, ako bi se mu bila približala kaka prikazen. Drugič ga je spremljal tja ob isti nočni uri prijatelj Maselj. P. je molil pod križem očcnaš. Maselj pa je zadaj slal in se smejal. O velikih počilnicah je P. potoval po domovini. A ne samo lelo, ludi duh je razmahnil krila. Ze v deški dobi so je P. zatopil v knjigo, ki mu je bila ludi pozneje najljubša prijateljica in jo je odložil še le, ko mu je smrt ugašala oči. Tako je ljubil knjigo, da je neka ter ikra 1 stradal, da si jo je OtOgel nabavili. Slo do čilanja sla 111 ii vzbudila bolniški cerkvenec Anion Mrgole, ki je dajal Podkrajšeku Mohorjeve knjige, med njimi Jurija Kozjaka, iu sošolec Fran Maselj; la ga je opozoril na Janežieev Glasnik. Leta 1914. je pisal P.: Petdeset let je preteklo v vernost, odkar je družba sv. Mohorja izdala Jurija Kozjaka. Živo mi je še v spominu, kako smo se tedaj jaz in moji tedanji S O učenci trgali za to povest, kako smo jo požirali v pravem pomenu besede! Pretežna večina nas jo je znala malone celo na pamet. To drobno knjigo hranim še danes v svoji knjižnici kot ljub, drag spomin na mlada leta. Čitali je nismo samo negodeti, nego naslajali so se ob nji celo zreli, da celo stari ljudje. (Slov. Narod 1914 št. 56). Poleg Kozjaka se nahajajo v Podkrajšekovi knjižnici do malega vse tiste slovenske knjižice, ki jih je krog srede preteklega stoletja izdajal ljubljanski knjigar Giontini. Svoje knjižne zaklade je P. rad posojal prijateljem. Med obiskovalci licejske knjižnice je bil izmed najinarljivejših on. Zaradi branjaželjnosti ga je Jako čislal skriptor Cebeličar Jurij Kosmač, ki mu je nekoč o božičnih praznikih celo na dom posodil dva letnika ., Slovenskega Glasnika " , da je mogel svojcem glasno citati krasne Jurčičeve" povesti. P, je segal ludi po nemških knjigah, po llolTman-novib, Cooperjevih in drugih po-vcslib in po roparskih romanih, ki so um razburjali domišljijo. Zgodaj se je jel baviti ludi s hrvatskim F«"> Podkjsjfiak, revident. slovslvom. Navduševale so ga srbske junaške pesmi in poleg njih zlasli Mažuraničev epos Smrt Smail-age CengjiČa. Pozneje je bil mnogo let naročnik hrvatskega leposlovnega lista „Vienca". Poleg knjig je P. ljubil orožje. Spominjam se. da se je še dijak ponašal z bodali in s samokresi. Pozneje je narasla njegova orožarna in si je okrasil stanovanje s šlemi in s sulicami, s starinskimi puškami in s samopali, s sabljami in z bodali. Med njegovim orožjem sta zlasti zalomiva dva darova prijatelja Maslja: sablja, ki mu jo je poklonil nekoč za vezilo, in bosenski bandžar iz Dolenje Tuzle. Ko se je začela leta 1915. italijanska vojna, je Podkrajšeka hudo zadel ukaz, da se mora oddali orožje gosposki; on ga je rajši večinoma skril v zemljo in na ta način pokvaril. Opremljen z orožjem — P. ni šel nikdar na daljšo pot brez sa-mopala pa ludi opasan z uma svetlini mečem vsestransko načitan — je korakal samozavestno skozi življenje. Oboje orožje je sukal za blagor slovenstva. S samokresom v rokah se je nekoč po robu postavil sveto-kriškim italijanašem, ki so ga zalezovali in jih zapodil v beg. Podkraj-šekovo strastno rodoljubje, spočeto pred taborsko dobo, je razvnel v do smrti nevgasni plamen vižmarski tabor in dogodki po njem, zlasti nasilna smrt Rodetova — opisal jo je P. v »Slov. Braniku" I. stran L55 in 156 — in preganjanje, s katerim nas je osrečevala tedaj nemška vlada. Ko je pozneje služboval kot železniški uradnik na severu in na jugu slovenske domovine, so ga pekle v dno duše v nebo vpijoče grehote, ki so jih prizadevali Nemci in Italijani slovenskemu narodu. I', ni molčal; branil je zatiranec, odpiral oči zaslepljencem, v I rje val omuhljivee. /.a svoj trud je žel preganjanje. Južna železnica, mačeha svojih slovenskih vsluž-bencev, je tudi Podkrajšeka kakor druge narodne uradnike gonila od kraja do kraja. Za svoje narodno delovanje se je moral P. dve leti pokoriti na Tirolskem. O raznih volitvah ni držal križem rok, nego je posegal vplivno vmes za narodno stvar. Za jugoslovansko idejo, katere vres-ničenja ni doživel, je bil P. vnet že leta 1875., ko so jo pozdravljale ustaške puške na Nevesinju in je šel »raji* na pomoč njegov prijatelj Kran Shnončič. P. je mnogo deloval v društvih. »Južni Sokol" ga je doraščajočega dečka na vso moč mikal; P. id miroval, dokler ga niso gimnazijca skri-vaje sprejeli med naraščaj. Sokolu je ostal vedno zvest pristaš in bra-nitelj proti napadom. O Sokolski 5()letnici so namerjali izdali spominsko knjigo, ki pa ni izšla; zanjo je pripravljal P. svoje Sokolske spomine. Na brežini je vzbudil z nekaterimi narodnjaki vred Čitalnico in nastopal na njenih prireditvah z deklamacijami in s predavanji. V Pisateljskem podpornem društvu v Ljubljani je predaval dne Ki. malega travna 1887 »o Predjamskem gradu in njegovem poslednjem posestniku Kraziuu Lu-egerju" — ob istem predmetu je govoril P. na jour t'ixu mariborske čitalnice dne 4. grudna 1881 — in dne 14. malega travna 1888 „o železnicah po Bosni in Hercegovini" (Ani. Trstenjak, Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani str. 31 in 33). P. se je jako zanimal za našo narodno obrambo. Zlasti je imel pri srcu Družbo sv. Cirila in Meloda. Kakm čebelica je marljivo zbiral za njo o vsaki priliki. Njeni šentpetrski moški podružnici je bil tajnik osem let. Zelo se je zavzemal za Muzejsko društvo; njegovih zborovanj se je redno vdeleževal. Po smrti Josipa Pfeiterja je prevzel posel pregledovalca društvenih računov. P. je bil član mnogim slovenskim društvom. Dasi slabo plačan uradnik, je izdatno podpiral domače kulturne naprave. Za časa Matičnega lajnikovanja je bil poverjenik Matici Hrvatski in Društvu sv. Jeronima. Kot pisatelj je poskusil P. v mlajših letih na leposlovnem polju, sodeloval potem pri političnem časniku in se naposled uveljavil v zgodovinski stroki. Njegovi spisi se odlikujejo s samoniklim, bogatim, vzletnim jezikom; okoriščal se je z besedami pobranimi Iz naroda; nekatero jo tudi sam skoval. Kakor se je rad pošalil v pogovoru, lako je česlokral vdaril na šaljivo slruno v svojih spisih. Podkrajšokov slog spominja ua Gorenjca Podgoričana, čegar poslovenjeni roman „Kirdzali" je navduševal dijaka Podkrajšeka, ki je še v poznih letih tolikrat vzhičen deklamiral uvod: Stara Donava! slovanska reka! povej, ali si na dno Črnega morja na svojim hrbtu zanesla in vtopila slavo in ime plemenom slovanskega in daškega rodu ali kaj? Tu pripomnim, da je P. razpolagal z velikim dušnim darom — z izrednim spominom; Prešerna je znal iz glave. Čudil sem se mu, ko je nekoč dobesedno recitiral oddelek Cegnarjevega »Trsta", ki mu je oslal v spominu iz gimnazijske dobe, ko je čital ta opis v berilu. V slovenskem pisanju se je vadil P. že na gimnaziji; tedaj je prevel Fingala, ki je ostal v rokopisu. Službujočega v Prestranku je izpodbodel k pisateljevanju gori omenjeni Lavoslav Gorenjec, tedanji kapelan v Slavini. Opozoril ga je na Levstikovo slovnico. Podkrajšekov prvenec »Strah v cerkvi", ljudska pripovedka, ki jo je čul v ljubljanski okolici, je zagledal beli dan v celovškem »Besedniku" dne 10. X. 1873. V tem družinskem listu je priobčil potem v naslednjih tečajih do inel. 1. 1877. več spisov, večinoma prevodov in priredeb raznih romantičnih povesti in pravljic; izmed njih omenjam po srbski narodni pesmi povzelo „Kral je vi č Marko in vila K a v i jo I ja" (1870), »Blag d o b ni t n i k", Črtice z ljubljanskega kongresa, ko je ruski car Aleksander na Tržaški cesti obdaril ubogo starko in v Kolezijskem mlinu ostavil za kislo mleko 6 zlatnikov, ki jih je P. kol gimnazijski dijak še videl pri ondotnem mlinarju (1870), »Gjuja S k u n d r i č e v a", obraz, poln sočutja do bosenske raje (1877). V ..Besedniku" (1870) je objavil P. ludi nekoliko doneskov „K t o ha k o v e j (!) zgodovini". V Pajkovi „Zori" sta izšli izpod Pod-krajšekovega peresa dve povesti: „Zoa", prigodba iz grških bojev (1874) in »Gozdna kraljica" (1876); prva je preložena, druga prirejena po neimenovani nemški iu presajena na domača tla. V istem letniku je natisnjena Podkrajšekova narodna pripovedka »Materino zlato". Sedmi zvezek Krajčcve »Narodne biblioteke" je prinesel zanimivo, iz spisov črkeskega častnika prosto predelano povesi »Krvna os veta". Doslej omenjene spise je obelodanil P. s psevdonimom Merovčkov (rede MrvČkov) Prostoslav. Ta priimek si je zdel po očelu — železniškem skladiščniku — ki je bil doma pri Mrvčkovih v Trnovem, sedaj št. 5 v Karunovi ulici. Pozneje seje podpisoval: Prostoslav, največkrat Harambaša*) kakor so ga bivajočega v Sosičih nazvali istrski rodoljubi spre- *) Pod Imenom HarambaSa je bil P, znan najširšim slovenskim krogom. A zgodilo se je nekoč, da se mu je očital z nasprotne slrani njegov priimek, češ da je janičarski. Ob leni napadu je zrasel P. kakor malokdaj, in posvetil svojemu zoperniku s plamenečini peresom pišoč: ..Psevdonim moj je janičarski, trdi P. Vidi se. da s pridom čita švabske novine, v kalerili čiluti junaške Jugoslovane pitajo „Räubergesindel" in „Hammeldiebe". Morda je tam naletel na izraz „bimbasa", kar res znači nekdanjega janičarskega polkovnika. 1 larambaše pa, ki načelujejo hajdukom, so vse kaj drugega, nego jauičarji. Oni so vrli rodoljubi, ki se bore „za krst častni i slobodii zlatim". 1 larambaše BO bdi n. pr. Karat ijorgja, Kirdžali, Miloš Obre- uovir .... in kilo mi je nadel pošteni psevdonim rlarambaSe? P . . . . jevi jemši ga v svoj krog,Trnovčan, Krakovčan, Jurij Čelešnik, Prepeluhov Jernej, Star Sokol itd. — Za uredništva Josipa Jurčiča se je oklenil P. z veliko vnemo „S 1 o v. N a ro d a". Tedaj je minil malokateri teden, da bi mu ne bil napisal kakega članka ali vsaj vesti na dopisnici. Že njegov prvi dopis leta 1874. poslan iz PreStranka je vzbudil veliko pozornost na Krasu; v njem je branil prijatelja Gorenjca premeščenega zaradi nečednih spletk iz Slavine v Št. Jurij pod Kumom. „Slov. Narodu" je dopisoval P. tudi pozneje, kjer koli je služboval. V njem je objavljal zlasti nekrologe svojih številnih znancev in probratimov; vsaka vrstica dotičnib osmrtnic priča, kako je P. ljubil svoje prijatelje. V strankarskih bojih, v katere so ga zapletle razmere, je dajal čutiti nasprotniku sarkastično ostrino svojega peresa. Gorje onemu, ki se je zapletel z njim v peresni dvoboj! Izmed polemik je bila najzanimivejša borba za Prešernovo pipo, ki jo je opisal P. v Koledarju Družbe sv. C. in M. za leto 1904. Pripomnim, da je dajal P. „Slov. Narod" vezati in da se nahajejo letniki izza 1874 vplatničeni v njegovi knjižnici. V novejšem času je bil P. dopisnik tudi nekaterim drugim časnikom. „Slov. Ilustr. Tednik" (1913 šl. 29) je objavil iz njegovega peresa nekrolog: „Nad učitelj Lovro Letu ar". P. jc deloval s peresom tudi v železničarski stroki za slovenstvo. Na pobudo pokojnega železniškega uradnika pesnika Ivana Resmana je jel prirejati pO hrvatskem slovenski oprav i ln i k za naše železničarje; ali rokopis se mu je izgubil pri neki selitvi. Na obisku na Savi in v Rajhenburgu sem opazil, kako so Podkrajšekovim Železniškim vslužbenecin rabili lepi slovenski izrazi. Dostojno mesto med našimi zgodopisei si je priboril P. s svojimi članki, tičočimi se slovstvene, krajevne in Umetnostne zgodovine, ki jih, kolikor mi jc znanih, navedem Iu po časovnem redu. Kraške dvorne kobilarne (v spomin 300 letnice, SI. N. 1880 št. 103), Lav osi a v G o rc n j e c-P od go r i č a n (Sl. N. 1880 šl. 54, 55), Grad Predjamski, o katerem jc predaval v Pisateljskem podpornem društvu (Lj. Zv. 1887), Janez Zieglcr (ib. 1892), Rodbinska rake v Valvasorjeva v Polšn i k u (ib. 1892 in 1893), Z n a men i 1 os I i n a sv. K um u (ib. 1891), Andrejčkov .1 o ž e - P o d m i 1 š a k, reminiseenca povodom prenosa njegovih Smrtnih ostankov (SI. N. 1900, šl. 105, 100 in Slovan 1900), A k a d e m i č n i slikar Ludovik Grilc (Lj. Zv. 1910), Kužno znamenje ob »Zeleni j a m i" (< 'aru. 1911), (' I o v e š k a k u g a n a K r a n j - s kein (Sl. N. 1911, št. 177, 178), Znamenitosti podružnice Sv. Lenarta v B od e š i č a h (Slovan 1912), 3 5 01 c t n i c a k r a n j s k e ga d e- sbuiovski drogovi, pošteni možje, požrtvovalni in goreči rodoljubi I V sedemdesetih letih sem bival v kritni Istri. Celo kopo duhovnikov sem lam zvnl svoje pobratimo. V lern naSom društvu na/.ivali so se kapelani hajduei, župniki liarambaše. I Jaz sem skrajema hnjdukoval med njimi, a so me kasneje inštalirali za liaiamliašo-Pošten je ta moj psevdonim, nič se ga ne sramujem iu nič nima na sebi janiSarskega* (Slov. Narod 1908 šl "JKfi). — Kolikor sem mogel dognali, se je P. podpisal prvikrat „11 a ra m b a š a"-Merovčkov v „Slov. Narodu" dno 8. III. lHHti. ž e 1 n e g a s t r e 1 i š č a (ib. 1913), Josip I) e b e v e c in drugi spomini (ib. 1916), Zvonovi na Ljubljanskem G r a d u (Carn. 1917), Franc Levec (Dom in svet 1918), Se ne objavljen verz pesnika Antona Aškerca (ib.) Časopis za zgodovino in narodopisje prinese Pod-krajšekovo dopolnilo knjigi „Pokopališča pri cerkvah Lavantinske škofije". V »Slov. Narodu" je priobčil P. leta 1911. dva sestavka I. P(oboljšarja): Kolera v Trnovem in Krakovem (št. 192) in Kaj piše Janez Tomec iz Trnovega o suši leta 1833., 1834., 1839 (št. 244). Podkrajšeku so bile nad vse pri srcu naše starine. Cenil jih je, kjer koli jih je našel, in jih skušal rešiti in ohraniti. O raznih svetkovinah se je držal starih narodnih običajev. Priljubljene so mu bile cerkve, naše umetnostne galerije. V ljubljanski frančiškanski cerkvi, kamor ga je otroka vodila praujna Neža in mu razkazovala svetnike in njihove pridevke, mu je bila znana vsaka malenkost. Kako se je zavzel za ondotnc stare jaslice! Pišoč o Grilčevih trnovskih dostavlja: Deloma so te jaslice posnetek enega prvih del znanega slikarja Matevža Langusa, ki jih je ustvaril za ljubljansko frančiškansko cerkev. Otrok še sem z navdušenjem hodil gledal ta idealno krasni original Prešernovega prijatelja, torej v dobi, ko nisem še imel nikakega zmisla za upodabljajočo umetnost; občudoval pa sem ta ljubki, lepi proizvod tudi mnogokrat še v zreli moški svoji dobi. Nedavno so se morale te jaslice umakniti nekemu groznemu lesenemu nestvoru, ki je priromal baje tam iz Tirolske. Ti strašni sloni, ti neokusni velblodi, ki iztegajo svoje rilce in vratove preko bellehem-skega obzidja, ta OVČad, ti pastirji! Grozen pogled ! Lepi idealni proizvod Langusov pa ždi gori nad zakristijo v shranišču zapuščen, pozabljen iu je baje namenjen nekam na kmete, kjer bo propal popolnoma! Ne bi bilo umestneje, da se le jaslice obranijo slovenski prestolnici in deponirajo pri drugih častitib starinah v deželnem muzeju? (Lj. Zv. 1910. sir. 290 n 297). Podkrajšekova zadnja pešpot je bila v frančiškansko svelišče dne 10. kimavca 1917, ko je oteklih nog izležka lezel tja počasi it sv. Nikolaja Tolelanskega in svetogorsko Mater božjo. V živem spominu je ohranil P. po potresu podrto cerkev sv. Križa ob nekdanji bolnici. Podpisanemu je postregel z njenim opisom, uvrščenim v zadnje poglavje »Zatrtih nekdanjih cerkva in kapel ljubljanskih" (Danica 190") sir. 307 do 309). Zanimiv je dodatek: Kam so prešle slike iz nekdanje bolniške cerkve sv. Križa na Dunajski cesti? — ki ga doslej nenatisnjenega prinaša „Carniola" v pričujočem zvezku. — Ko sla izginila pred leti iz šentpelrske cerkve v Ljubljani dva oltarja in je bil potem ludi odstranjen starinski kamen za blagostovljeno vodo s svojega sto-lelncga slajališča, se je oglasil P. z oslro filipiko. — V prijateljski družbi, včasih pa ludi sam, je P. rad zahajal na božja pöta, zlasli na Kuni, odkoder mi je poslal dne 30. velikega srpana 1908 razglednico z opazko: „Danes sem I9lič na Kuinii". Večkrat je romal na Limbarsko goro. V ondotni cerkvi sloji pri velikem oltarju nad lokom, pod katerim hodijo krog žrtvenika k darovanju, svetnik, ki je bil neznan celo cerkvenim predstojnikom. P. jim je pojasnil, da je to sv. Dona t, pomočnik zoper tresk in hudo uro. Njega časte tudi pri Sv. Katarini v Topolu, a tam je bil znan. Nevedneže je zasačil I', v Mekinjah, kjer niso poznali sv. Ko-lomana, čegar podobo imajo v oltarju, Tega svetnika je omenil nekoč profesor Gariboldi v 3. šoli in vprašal učence, ali kdo kaj ve o njem. P. je vzdignil roko in povedal, da je Koloman potoval po Islri, kjer so ga napadli in obesili na dve drevesi; visel je tam dolgo neizprenienjen ; a nohti in lasje so mu rasli. — Nekaj let je zahajal P. v Dob na letovišče. Ondukaj in v bližnji okolici je nabral pri kmetih precejšnje število storili slovenskih knjig, tablic in drugih starin in jih rešil pogube. Delal je izlete h graščinam iu k cerkvam, ki jih je mnogo razpostavljenih po ondotni ravnini in po bobnih. Iz Doba mi je pisal „ua Vidovo, v dan bilve na Kosovom" 1903: „Tu mi vrlo ugaja. Posetil sem že Češcnik, Ornelo in Krtino. Ko bi znal za (istega cepca, ki je dal nekdaj prebelili sliki v tej podružnici, bi ga šel izkopat, ter bi ga stresel za lase in ušesa, posito, če jih še ima. Stara cerkvena vrata so brez vrednosti. Danes jo mahnem na Holmec". Na izletu v Ihan je pogrešil P. nagrobnik nekdanjega tamošnjega župnika Mateja Primožiča, ki mu ga je bil omislil njegov nečak ljubljanski knezoškof Ivan Zl. Pogačar in je bil vzidan v zunanjo steno ihanske cerkve. Dotičniku, ki je zakrivil odstranitev spomenika, je bral P. ostre levile v „Slov. Narodu". — P. je bil jako pozoren na Stare zvonove in znamenja. Njegovega članka o ljubljanskih grajskih zvonovih sem omenil P. je naiiierjal opisali ludi zvonove nekdanji! bolniške cerkve. V dno duše ga je pekla o vojni zaplenitev zvonov, zlasli Lambergovega navčka v stolnici in bizoviškega dragocenega Silingovega zvona, ki ga je kol deček večkrat zvonil pri Sv. Petru. Na vso moč si je prizadeval P., da bi bil dognal, kam je izginila stara slika rožniške BogOrOdice s krajevnim ozadjem iz znamenja pod Kožnikom, kjer jo na-nadomešča sedaj Lurška Mati božja. Ko je bil opisal znamenje ob Zeleni .jami, je vzel I*, polni les v roko in hodil po Gorenjskem od vasi do vasi zbirajoč podatke 0 kužnih znamenjih. Našel jih je 19. Gradivo, nabrano na tem potovanju, je oslalo neobjavljeno. P. je sestavljal tudi opis in zgodovinske črtioe o znamenju, ki je slalo ob ustju Sv. Petra in Kadeekega ceste v Ljubljani, in 0 on-dolueni nekdanjem šenljanževem predmestju. Naiiierjal je objavili svoje zanimive spomine na ljubljanski Grad, kamor je kol otrok s tovariši plezal po ostankih mestnega obzidja od odstavka do odstavka in se čudil gori tistemu dolgemu železnemu topu, ki jo z velikim cesarskim orlom vred že pred mnogimi leti romal v železno tovarno v Dvor. V Podkraj sokovih zapiskih se nahaja zabeležen ludi listi nemški napis, katerega so iz lope na grajskem strelišču odstranili, ko so Slovenci zavladali na nieslnein magistratu. — In Še neko važno delo je čakalo Podkrajšekovega peresa, a je žal oslalo ncizvršeno: opis grobov in nagrobnikov naših veljakov počivajočih pri Sv. Krišlolu v Ljubljani. Tik pred boleznijo ga je pridobil za lo namero insgr. Tomo Zupan, ki mi jo pisal dne 12. li- stopada 1917, da sta imela s P. o tem besedo in pristavil: ,,Škoda, da ne bo počival v pokopališču, ki mu je bilo tako drago, kakor malokomu. Grobove naših ljudi je ohranjeval in označeval, kakor nobeden izmed nas." P. je imel v razvidnosti gondle zaslužnih mož in je marsikomu izmed njih prižgal lučco o Vseh svetih. Posebno drag mu je bil grob prostonarodnega pisatelja Andrejčkovega Jožeta Podmilšaka; vsako leto ga je dal pred Vsemi sveti osnažiti. Želel ga je premestiti izmed navadnih grobov na odličnejše počivališče. Po mnogem prizadevanju se je posrečilo Podkrajšeku, da mu je dovolilo Pisateljsko podporno društvo predetje Pod-milšakovih zemeljskih ostankov v svojo grobnico. Prenos se je izvršil slovesno dne 10. velikega travna 1906. Videč, kako razpadajo nagrobniki: Čopov, Korylkov, Linhartov, Zajcev in se bližajo drug za drugim razsulu, je zbiral P. doneske in oskrbel temeljito popravo navedenim spomenikom in deloma tudi Vodnikovemu. Ako je bil mrtvim dober, je bil tem boljši živim. 1'. je imel sočutje s starimi, nadležnimi ljudmi. Slepe starke v Trnovem ni ostavil brez daru, kadar se je nameril na njo. Ko je romal na Limbarsko goro, se je redoma oglasil pri ubožni sestri Andrejčkovega Jožeta in ji kaj stisnil v roko; na njeno jedinščino je opozoril rojake v časniku in ji naposled pridobil podporo pri deželnem odboru. S taščo je v njeni mnogoletni bolezni ravnal usmiljeno. Kdo bi mogel našteti dobra dela, ki sta z njimi lajšala bedo nesrečnim vojakom in ranjencem posebno v prvih letih svetovne vojne on in njegova blaga soproga? Odšel je; a pred njim še za njegove dolge bolezni so šli prijatelji: Pintar, Levec, Perušek, Maselj, Trstenjak, Kokalj, Pelan, Cvetnič. Smrt najljubšega prijatelja Frana M a sij a ga je kruto zadela. Ko sem ga posctil po tem udarcu, je vzel v roke svoj dnevnik rekoč: „Čuj, kaj sem zapisal o njem!" Začel je brati, ali hipoma so ga polile solze in glas mu je umolknil. Podal mi jezvezčič: „Ne morem, sam prečitaj!" Ginjcn sem bral: „Grozno me je potrla Tvoja smrt, pobratimo. Oba sva se veselila, da se zopet vidiva, kakor si mi pisal nedavno, med 1. in 9. X. na Resljevi cesti. A je Morami posegla vmes. Pol svojega srca sem izgubil s Tabo. Na tujem ležiš, morda na kaki deski v mrtvašnici, sam, tako sam. Nihče Ti ni položil blazine pod glavo, nihče Ti ni prižgal borne lučee, nihče prijateljev Te ni pokropil; na tujem, med Švabi, Te bodo zagrebli, Tebe, ki si bil tako vnet Slovan, Slovenec, rodoljub! Kosi se pred letom Odhajajc v Pulkavo, poslavljal od mene, si viknil solznim okom : Nikoli več se ne vidiva, brate! Menil si, da so meni, težko bolnemu, štele ure, — pa si šel Ti pred mano. O kruta usoda! Oko mi zalivajo pekoče solze. V miru počivaj! Lahka Ti bila tuja zemlja!" — Ni minilo leto, ko jc odšel za njim P. Kakor Maselj tudi on ni dočakal našega odrešenja, pb katerem je tako strastno hrepenel; pač, na njegovo smrtno posteljo jc posijal žarek upanja; prihajale so že vesli o nemških porazih. Ločitev mu je lajšalo prepričanje, da gre švabska slava v zaton in da vzhaja na obzorju Jugoslavija. Odšel je in vzel s seboj svoj duševni zaklad — nebroj spominov na staro Ljubljano; le pičlo število jih je rešenih v njegovih dnevnikih iz poslednjih let. Skromna pokojnina, izredna radodarnost in dolgotrajna bolezen so krive, da P. ni zapustil niti bora. Njegovo ostalino tvorijo: dela izvršena v blagor slovenskega naroda in človeštva, žalujoča soproga, narodno vzgojena deca: Fran, Vida, Olga, (rodoljubna Sokoliea Vida je šla čez malo mesecev za očetom v prerani grob), skupina orožja, zbirka dragocenih knjig in neizbrisen spomin v prijateljskih srcih. /. Vrhovnih. Prof. Kajetan Stranetzky. Mala družba slovenskih prirodoslovcev jc izgubila zopet enega iz svoje srede. Zahrbtna bolezen nam je ugrabila 29. sept. 1918 prof. Kajetana Stranetzkega. Rodil se je 1. 1879 v Idriji, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijske nauke je dovršil na I. drž. gimnaziji v Ljubljani z zrelostnim izpitom 1. 1899, vseučilišče na Dunaju, kjer je napravil 1. 1907 usposobljenostni izpit iz prirodoslovno-matema-tične stroke za srednje šole. .leseni 1900 je vstopil na realko v Idriji kot namestni učitelj. L. 1908 je bil imenovan istotam za stalnega realč-nega profesorja in je ondi ostal do smrti. 1*0 izbruhu svetovne vojne je postal žrtev tedanjega podlega denuncijantskega režima. Označen je bil — poleg drugih natolcevanj — kot ne neobhodno potreben — dasiravno je bil Stranetzky edini prirodoslovee na realki! — in moral je iti v Strelni jarek pod Doberdob. Vsled vojnih strahot se mu je že čez pet mesecev oniračil duh. Dasiravno je takoj iskal zdravniške pomoči, vendar je bolezen vedno bolj in bolj napredovala, dokler ga in smrt rešila iz njenih krempljev. Umrl je v Steinhofu na Dunaju, kjer so ga 1. okl. pokopali na Hernalškein pokopališču. Stranetzky je bil vesten, natančen in dobrohoten učitelj, zato je bil priljubljen pri učencih in občinstvu. Zavedal se je resnosti svojega poklica in se je na pouk vedno skrbno pripravljal. Z živahnimi besedami mi je vedno pripovedoval, kako je to ali ono iz domače zemlje uspešno uporabil v šoli, na kak način je skušal težje odstavke razložiti učencu kolikor mogoče razumljivo in poljudno. Kadar sva se sešla, je imel vedno v mislih šolo ali pa znanstveno vprašanje. Akoravno so ga zanimale vse panoge prirodoslovja iu je bil v vseh dobro podkovan, vendar ni čuda, da si je izbral kol rojen Idrijčan mineralogijo in geologijo za svoj posebni Študij. Redno, dan za dnem je zahajal v zanimivo idrijsko okolico, bogato na prirodnih krasotah. Pro-UČaval je več let geologično sestavo idrijskega pogorja in je nameraval napisali o leni obsežnejše delo za izvestje lamošnje realke. Na svojih izletih se je zanimal za vse in je zbiral ludi domača ljudska imena za strokovne nazive. Tako mi je n. pr. sporočil v pismu z dne 5. IV. 1918 zanimiv ljudski izraz „grod" (tudi „grol") za „Karre" in odtod je poleni izvajal „grodno polje" (žlebovje, Karrenfeld). Veliko pažnjo je posvečal „ s lüde učni kislini": „kerjo zelo važen faktor pri tvorbi jam. (Jg. kolegom, ki razpravljale na društvenih prirodoslovnih temah, hi predlagal, da se to „Quellsäure" krsti in popiše njen postanek in pomen; morda ho to prav hvaležno delo", tako v navedenem pismu. Nekatere manjše zanimivosti je pri proučevanju idrijske okolice samostojno opisal. Bil je sotrudnik „Carniole", kjer je priobčil sledečih šest razprav: Kiystallisation des Gypses bei der mikrochemischer Analyse. 1911, str. 193—215 s prilogo. Einiges über krgstallisierten Ogps von Jdria. 1911, str. 310—311. Flourit na Kranjskem. 1912, sir. 131—134 s prilogo. Kapniki iz vapneneeve sige v idrijskem rudniku. 1912, str. 293—4. ■lame, brezdna in požiralniki na Vrsniku in okrog Ledin. 1913, str. 105—114 s 7. podobami. Jame in požiralniki okrog '/Arov. 1910, sir. 84—5. V „1. izvestju c. k. drž. višje realke v Idriji" za 1. 1909 — 10, je objavil razpravo „Krislnlizacija gipsa ob mikro-kemični analizi" (sli'. 21 do 38, s prilogo). Predno je šel Stranezky po kratkem dopustu zopet v vojaško službo, mi je pisal: „Dorna imam še spis, ki sem ga že v mineraloškem institutu na Dunaju napravil. Mislil sem vedno, da ga priobčim enkrat v „Izvesljih" v slovenščini. Pisan je nemški, 4 polne strani, in obdeluje „Über zwei Krgslalldrusen von Hallstatt", s sferičnimi projekcijami iu slikano. Škoda bi bilo, ako hi se kar tako izgubil. Izročil ga bom Tebi . . . ." Tega rokopisa mi ni poslal in mora ležali med njegovo zapuščino v Idriji. Neizdano je še ludi oslalo njegovo poljudno znanstveno delo 0 naših užitnih gobah, ki je bilo V rokopisu že dovršeno iu je bil Stranezky že v dogovoru z. Družbo sv. Mohorja v Celovcu. Pilil in delal je na rokopisu in je imel deloma ludi lo že dokončano, kakor je razvidno iz pisma, dne 15. IV. 1915, kjer mi piše: „Moj začetni del o gobah sem dal g. svetniku Sinkoviču, da še on popili in uredi po svoje, ima jako dobre misli, .laz nimam več časa, ker, ako me pridrže v vojaški službi, ne vem kaj bo z menoj Njegova težka slutnja se jc uresničila, vse načrte mu je preslrigla smrlna kosa. Kje se nahajala omenjena rokopisa, nisem mogel izvedeli, vsekakor bi bilo škoda, ako bi se izgubila. V rokopisu o gobah je zbranih mnogo ljudskih izrazov za gobe v idrijski okolici. Kajetan Stranetzky je bil plemenita in blaga duša, mehkega srca, toda krcmenilega značaja. V svojih ugovorih ni bil nikdar žaljiv; vsak je lahko spoznal, da izvirajo njegove besede iz moškega prepričanja in Prof. Kajetan Slranelzl;y. dobre volje. V življenju je okusil mnogo bridkega. V rani mladosti je izgubil oba roditelja. Skozi življenje se je prebodi z velikimi težavami, a je ostal pri tem vedno značajen, in končno je moral ravno on — zvest tovariš in vdan prijatelj — prav kakor nesebično delujoči in zvesti Dobovšek, pasti kot žrtev domačega intriganstva. Iskreno je ljubil domačo zemljo, a grob mu je dala mrzla, daljna tujina. Obranimo ti časten spomin! Dr. Gv. Sajovic. Dr. Matija vitez IVretschko. V Aieligrabnu blizu Dunaja je preminul naš dolgoletni dopisujoči član, ministerijalni svetnik v p. dr. Wretschko, star nad 84 let. Kojen je bil v .lurkloštru pri Laškem trgu 23. februarja, 1834 kot sin neimovitib slovenskih starišev. Šolal se je najprej v Loki ob Savi, potem v Celju, kjer se je 1. 1845 vpisal tudi na gimnazijo; dovršil je srednjo šolo z maturo 1. 1853. Ker mu oče ni mogel dajali sredstev za študije, bil je že v gimnaziji navezan le na-se. Na svojo roko je šel ludi v Gradec na vseučilišče, da se posveti filozofiji, posebno prirodopisni stroki. Tu je pa bil samo en semester, ker graška univerza takrat ni imela dobrih profesorjev za njegovo stroko. Preselil se je na Dunaj, nadaljeval študije. Kazen prirodopisja je poslušal tudi teoretična predavanja na inedecinski fakulteti. Izpite je položil I. 1857; potem je bil eno leto asistent na dunajski trgovski akademiji. Koncem 1. 185!) je šel v Budimpešto kot pravi gimn. učitelj. Ko so se I. 18(il šole ondi pomadjarile, je prišel v Ljubljano; a že L 1865 je bil prestavljen kot profesor na akademiško gimnazijo na Dunaju. Nameraval se je tudi posvetiti vseučiliškemu poklicu; habililiral se je I. 18(iti. Da izpopolni svoje znanje, gre 1. 1867/68 na inozemske univerze: Heidelberg, Halle, Berlin. L. 1869 pa je postal šolski nadzornik in je pustil vseuči-liško karijero; nadzoroval je malematično-prirodopisno skupino v srednjih šolah na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; svoje uradno bivališče je imel v Gradcu. Tu je (lociral ponovno nekaj let na univerzi, a preobložen z uradnim delom se je moral ločiti od doeenlure. L. 1877 so ga poklicali na Dunaj kol deželnega šolskega nadzornika za islo skupino, kakor jo je imel v Gradcu; istočasno je bil odlikovan z redom Železne krone III. razreda. Pri vseh enkfetah in komisijah, kjer so razpravljali o šolskem poduku in njega metodiki, je imel povsodi odločilno besedo, /.a svoje zasluge je bil povzdignjon I. 1883 v viteški slan. Šolski nadzornik je bil do 1. 1898, potem je deloval v naučnem ministerslvu kol referent za srednje-šolskc zadeve; v pokoj je stopil kol minislerijalni svetnik. Deloval je ludi na slovstvenem polju. Njegovi važnejši spisi so nastopni. 1) L. 1855-1857 je spisal besedilo za Fitzingerjevo knjigo: Wissenschaftlich-populäre Naturgeschichte der Säugethiere in ihren süinml-liehen Ilauplformen. Wien, 1855—1857. — 2) Über Behandlung der Nalurgeschichle an den Gymnasien. Zeitschrift f. oesl. Gymnasien, 1861. — 3) Zur Prage Uber die künftige Stellung der Naturwissenschaften an unseren (lymnasien, ZOO. 1862. I) Zur Entwicklungsgeschichte des Laub- blattes. Gymnasialprogranitn Laibach, 1862. — 5) Zur Entwicklungsgeschichte des Unibelliferenblalles. Botan, Zeitung, Halle, 1864. — 6) Beitrag zur Entwicklungsgeschichte getheilter und gefiedeter Blaltf'ormen. Sitz.-Ber. der Wiener Akad., math.- naturw. CL, Bd. 50, (1864). — 7) Vorschule der Botanik f. d. Gebrauch an höheren Classen der Mittelschulen etc. Wien, Gerold. I. izd. 1865, IL 1877, III. 1880. — 8) Beitrag zur Entwicklung der Infloreszenz in der Familie der Asperifolien. Progr. d. akad. Gymnasiums Wien, 1806. — 9) Über die Reform d. naturwissenschaftl. Unterrichtes an Mittelschulen. ZOG. 1869. — 10) Über die Reform des landWirtschaft! Unterrichts an Mittelschulen ZOG. 1870. — 11) Beitrag zur Entwicklungsgeschichte der Cruciferenblüte. Sitz.-Ber. d. Wiener Akad., matli.-naturw. CL, Bd. 58 (1872). — 12) Über das zu begründende Mädchenlyceum in Gratz. 1873. — 13) Fortbildung und Prüfung d. Lehramtskandidaten f. Mittelschulen. Wien, Holder, 1875. — 14) Kurzes Lehrbuch d. Botanik f. Schulen mit besonderer Rücksicht auf die Bedürfnisse d. Lehramtskandidaten u. zum Selbststudium. Wien, Holder, 1888. (Ta knjiga Ivori drugi del učne knjige A. Bisehing - M. Wretschko-W. Genz: Naturgeschichte f. Lehrer- und Lehrerinnen-Bildungsanstallen; 1.del: Genz, Zoologie in 3. del: Bisching, Mineralogie sta prišla na svetlo že L 1886.) — Poleg teh je pisal ludi v graške in dunajske dnevnike (Tagespost, Neue Freie Presse in dr.). -- Službujoč v Ljubljani je poslal član našega društva, ki ga je imenovalo pozneje dopisujočim udom. — Vsak dan njegovega življenja je bil list njegove zgodovine. T Möns. dr. Evgen Lam/te. Rojen je bil 13. novembra, 1874 v Met I i I; i v tleli Krajini, šolal se je doma in v Ljubljani; posvečen je bil 22. julija, 1897. Doktorat teologije je napravil na graški univerzi. Potem se je posvetil izključno politiki. Izvoljen za deželnega poslanca je postal 11)08 tudi deželni odbornik; Iu je zaslopal načela svoje stranke. L. 1000 je prevzel z dr. M. Opeko po smrti svojega strica, dr. Frančiška Lampela uredništvo Dom iu Sveta. A drugi Interesi so mu začrtali druga pola; zapustil je literaturo. Vendar je deloval tudi slovstveno. Imamo več resnih razprav iz njegovega peresa. Prvo večjo študijo je priobčil v Cerkv. Glasbeniku 1. 1M14: »Najstarejše slovenske pesmarice". L. 1897 je uredil T. zvezek »Pomladnih glaSOV", ki so jih izdajali bogoslovci ljubljanskega semenišča. — Omenim še na kratko nastopno spise: Leposlovje fin de siecle (KO. I 1897); František Palnekv (DS. 1018); William Kwarl (Iladslono (DS. 1898)'; Franc. Oesirin (DS. 1899); Dekadentizem (DS. 1899); Slovstveni paberki (KO. III. 189Ö); Modroslovec dekn-donlizma (DS. 1900); Spomini na dr. Fr. Lampeta (D.S. 101)0); Prešeren - Slomšek (DS. 1900); S Kristusom (KO. IV. 1000); V zarji novega stoletja (DS. 1901); Umetniška razstava v Zagrebu (DS. 1001); Medovičova slika »Zbor Kralja Toiuislava", (DS. 1901); Iz počotka češke znanstvene književnosti: Tomas Štitiiy in Tycho Brahe (DS. 1901); Kram- Dobnikar (DS. 100)1); V majhni koči velikega carja (DS. 1901); Imanuol Kant (DS. 1904); .los. .hiraj Strossinayer (DS. 1905); Glagolica na Slovenskem (DS. 1905); Nedelja v llydo-1'arku (DS. 1900); Anton Medved (DS. 1010); V muzeju emigrantov (DS. 1912); Uredil jo tudi knjigo; Vojska na Daljnem Vzhodu (19011). Vsi spisi odsevajo izrazilo, cesto strastno osebnost; to velja v prvi vrsti o neštetih pOlltlÖhih Statikih, ki jih jc l>isal v „Slovouen" in druge lisi,. Mo/.u, ki je slremil brez miru za svojimi smotri, bodi večni mir in pokoj. f 'Janez Mereče, iliiliovni svetnik in /.upnik v Šunt liiipertu ji: umrl, zadet od kapi, dne 22. decembra, 1918. Kojen je bil 21. januarja, 1840 v Vodicah; šolal se je v Ljubljani, pozneje v Novem Mestu. Po semeniškili študijah je bil posvečen 1. 1871. Služboval je kot kaplan v Semiču, Starem trgu pri Poljanah, Šent Jerneju in Kranju; kot župnik v Stopicali in v Sent Kuperlu. — Zanimal se je za umetnost in je imel tudi precej bogato zbirko knjig o umetnosti. Kil je tudi dober pevec; pel je že (bas) kot dijak in si je ohranil veselje za glasbe do konca svojih dni. ('lan Muzejskega društva jo bil dolgo vrsto let. — Klag mu spomin! M. f Karel Zotntatt, Dne 28. septembra 19I8 je nenadno umrl za kapjo" sodni svetnik Zottnan. Kojen je bil v Ljubljani, dno .'i. novembra, 1884. Šolal se je v Ljubljani. Po dovršenih pravoslovnih študijah jo vstopil v sodnjisko službo in je deloval najprej v Ljubljani, potem kot avskullanl v Kranju, dalje v Litiji, v Ložu, v Logatcu in od I 190(1 dalje spel v Ljubljani. Dno KI. junija, 1913 je bil imenovali sodnim svetnikom. V svojem poklicu ni bil samo neprislransk sodnik, ampak ludi izredno blag človek, ki je vodno skušal med prnvdajočhni se strankami posredovali tako, da bi se sporazumele in preprečile dolgotrajno pravdanje. Podrejenemu osobju jo bil blagohoten predstojnik. — Izven svojega poklica je žrtvoval ves prosi i čas glasbi, bil je član pevskega zbora (llasbene Matice nad 26 let, nekej časa jo vodil ludi kol podpredsednik posle loga odličnega zavoda. Zadnja lela je bolehal za srčno hibo, kateri jo žal ludi podlegel v sicer šo krepki moški dobi. Čast odličnemu rodoljubu! ti. f Prof. Fran Rebol. Poleg številnih žrlev, ki jih jo zahtevala strašna vojna, jo decimirala ludi šo španska bolezen preostalo prebivalstvo; tej morilki jo podlegel tudi h'. Rebol. bojen jo bil KI. novembra, 187(1 v llrašah (župnija Preddvor pri Kranju) Posečal je ljudsko šolo doma, potem v Kranju .'!. razred, B V Loki 4. razred. 1,, D88 se je vpisai na ljubljansko gimnazijo. V tretjem razredu so ga sprejeli v Alojzijev išče. Maluriral jo I. 180(1. bogoslovje je študiral na ljubljanski bogoslovnici; posvečen jo bil 22. julija, 1899. Po preteku enega lela je prišel za kaplana v svojo domaČo župnijo (od 28. maja do 19. septembra 1900). Od tudi v Postojno za kaplana iu katchola (20. septembra 1000 — 20. sept. 1902). Od lodi jo šol na Dunaj študiral germanistiko in alavistiko. Naredil je tudi skušnjo iz stenografije. Dasi je imel s svojo obsežno stroko mnogo dida, se je vendar žrtvoval z vnemo za dunajske Slovence, katerim je ustanovil I. 1901, »Stražo", društvo, ki naj bi poslalo središče najširših plasti lam živečih Slovencev. Dosegel jo po velikih težavah dovoljenje, da so imeli Sloveči po enkrat na mesec slovensko službo božjo v cerkvi oo. lazarislov v 1(1. okraju. Nameraval jo ludi zidali »Slovenski dom". Tik pred svetovno vojno jo praznovala »Straža" svojo prvo desetletnico, Po dovršenih študijah je prišel kol namestili giiiiu. učitelj v zavod sv. Slanislava (81. avgusta, 1909); pravi giiiin. učitelj z naslovom »profesor" jo bil imenovali 1. februarja 1912. Kol pedagog je bil miren, dobrohoten, potrpežljiv, vesten in neumorno delaven. Tudi se jo vedno daljo izobraževal; večji del svojih sredstev je dal za knjigo. Osebno jo bil naročen na množico časopisov iu posebno znanstvenih revij, ki jih jc podarjal koncem leta zavodu, Odnosno učiteljski knjižnici, katero je tudi upravljal več lil Pri svojem delu za šolo, kateri jo žrtvoval poleg truda v dušobrižjii, vso svojo moči in ves svoj čas, mu za obsežno literarno delo ni preoslajalo mnogo časa Vendar je sodeloval navzlic lomu pri raznih lislili iu revijah. (Dom in Svet, Duhovni pastir, Mentor, in dr.) Priobčil je obširno svojo disertacijo: »Matija Naglic in njegova rokopisna ostalimi. Prispevki za slovensko slovstveno zgodovino 1080 do sflir v T 1830" (Čas, I. (1907) 318, 378, 412, 452; 11. (1908) 57, 130, 222, 374, 423; 111. (1909) 64, 125, 203). — Opravljal je tudi več let — do svoje bolezni — vestno in potrpežljivo korekturo »Mentorja". — To bogato delovanje je ukinila hripa, ki se je razvila v pljučnico. — Svojo lepo zasebno zbirko moderne literature je zapustil učiteljski knjižnici v zavodu sv. Slanislava. Umrl je 11. oktobra, 1918. H. i. p! f Prelat Janez F/is. Neizprosna smrt je dvignila zopet iz naših vrst moža ki ni bil samo naš zvesti član, odkar se je naše društvo preporodilo, ampak tudi njegov odbornik v letih 1889—1891 : dne 10. maja t. I. ob polu dveh zjutraj je preminul generalni vikar, prelat in kanonik Janez Flispo kratki bolezni. — Rojen je bil 27. februarja, 1841 kot sin imovitili starišev v Dobu; šolal se je v Ljubljani, po dovršenih bogoslovnih študijah je bil posvečen 1. avgusta, 1864. Služboval je naprej kot kapelan v Mokronogu, potem je bil katehet pri uršulinkah v Ljubljani, na to spiritual v duhovskem semenišču, tako dolgo, da je postal stolni kanonik. Več let je vodil tudi mestno župnijo sv. Nikolaja pri ljubljanski stolnici. L. 1898 je bil imenovan za škofovega generalnega vikarja. Njegovo delo je bilo v pretežni meri poduk: kot kateliet in spiritual je porabil največ časa v lo svrho. V bogo-slovnici je uvedel nov predmet : predavanja o cerkveni umetnosti, ki jih je nadaljeval tudi še kot kanonik iu generalni vikar; predaval je bogoslovcem nad 30 let in si stekel s tem največjih zaslug. Da je mogel poučevati zgodovino cerkvene umetnosti uspešneje, je spisal knjigo: Slavhinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina. /. dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V Ljubljani, 1885. Založil je mož knjigo sam. Naš jezik je obogatil s celo vrsto uspelih tehničnih izrazov, ki jih je tudi zbral na koncu imenovane knjige. To je bila prva slovenska knjiga o splošni zgodovini umetnosti. — Da ji je oblika bolj neokretna, je vzrok v dejstvu, dajo bil pisatelj navezan namerila lablic z umetniškimi podobami. — Ker je dajal bogoslovcem vedno ludi praktičnih nasvetov in navodil na pot v življenje, je sam naprej prebiral knjige o cerkveni umetnosti, estetiki in tehniki ler jih pridno eksoerpiral v svojo svrho iu za domače odnošaje. Tako jo nabral polagoma mnogo gradiva. Ker je samostojno predelal vso kar jo čital, so mu je porodila polagoma misel, spisati priročno knjigo o cerkveni umetnosti, osobito o njeni uporabi, o načelih, estetiki, in o predpisih. Tako je nastalo drugo delo: Umetnost v bogočaslni službi. V Ljubljani, 1908. — Flis je bil mnogo let ludi dopisnik in konservalor centralne komisijo, predsednik bratovščine sv. Hešnjega Telesa, ki ima tudi namen preskrbovati revne cerkvi; z. liturgičuo obleko. Tu je udejslvoval svojo ideale in nazore, da je bila oprava dostojna in po obliki ludi umetniško neoporečna. Zadnja leta je predsedoval ludi »Društvu za krščansko umetnost". - Osebno je bil neizmerno ljubeznjiv, uslužen, prijazen, resnično pobožen, askel, ki jo poplonionitil vse svoje sna: iu svojega duha z neumornim delom v prid idealnim smotrom, za katerimi J6 Stremi! in na korist svojemu bližnjemu; lahko bi rekel osebi: Visilatio Ina OUStodivil špiritom nicuiii! N. p. v. m.! M. Novi udje. Dr. Stanislav Beuk, gimn. ravnatelj, Ljubljana. — Jaroslav Foerster, ing., Ljubljana. — Urban Horvat, knjigarnar in liskarnar, Novomesto. Dr. Pran Ilešič, vseuč. prof., Ljubljana-Zagrob. — Josip Janša, okrajni sodnik. Kamnik. — Ljudevil K uščer, gimn. prof., Dunaj. — Dr. Danilo Majaron, odvetnik, Ljubljana. — Janko Mayerhof er, župnik, Planina. — Dr. Ed. PajniS, sodni svetnik, Ljubljana. Dr. Viktor Po I e r lin, gimn. prof. Ljubljana.- Pavel Ples n i č a r, učitelj, Ajdovščina. Dušan Kazimirovič Po d k raj še k, kr. upravni uradnik-. .1/. Beograd. — Samostan Cistereijancev, Stična. — Albert Sie, profesor, Ljubljana. — Dr. Jos. Srebernič, prof. bogosl., Ljubljana. Dr P.StrmSek, gimn. prof., Maribor. — Rihard Sušnik, lekarnar, Ljubljana. - Ivan Sega. učitelj, Radovljica. — Uršulinski samostan, Gorica. Ivan Vurnik, arhitekt, Ljubljana. Ignacij Zaplotnik, mestni katehet, Ljubljana Dr. Iv. vitez Zolger, Ljubljana. Našim članom in sotrudnikom. S to dvojno številko zaključujemo IX. letnik .,('arniole", ki izide kol zadnja 1. 1910 začete „nove vrste". Ob tej priliki izreka uredništvo svojim sotrudnikom najiskrenejšo zalivalo za njihOVO sodelovv.nje, a članom za njihovo potrepežljivosl v vojni dobi. ki je delala prej nepoznane zapreke, posebno tehniškemu obratu v tiskarni. Občni zbor je sklenil dne 29. aprila 1919, da se preosnuje naše društvo spričo novih razmer v »M u z e j s k o društvo za Slovenijo" ter da razširja svoj delokrog po potrebi tudi preko mej slovenskega življa. S preosnovo društva je v najožji zvozi preustroj našega glasila. Namesto ..('arniole" bo izhajal „Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo" lo pa v dveh delih (zgodovinski in prirodopisni del). Uredništvo prosi vso člane, da ga sprejemajo z isto naklonjenostjo, kakor so jemali „Carniolo", sotrudnike pa, da ohranijo svojo zvestobo in delo tudi »Gl a s n i k U*. Storili bomo vse, da zadovoljimo člane j,i sotrudnike. Spričo vedno naraščajoče draginjo je moral občni zbor zvišali članarino, ki je bila nad polstolelja vedno Ista, od 6 na 10 K. A tudi honorarje je izboljšal. — /.a člane, ki niso še plačali, velja nova članarina; onim pa, ki so že plačali, e dano na prosto voljo, da doplačajo razliko K I' za letošnje leto. Usojamo si pa prositi člane, da redno plačujejo članarino, ker so tiskarski stroški za glasilu zelo visoki iu jih moramo poravnali sproti. Sotrudnikom sporočamo, da se moremo ozirali odslej nadalje pod pritiskom liskarniških razmer samo na popolnoma dovršene rokopise. Sklepna redakcija zvezka .Glasnika" je 80. VI. 1919. 1 , zvezka pa 80. VIII. I. I. Rokopise naj blagovolijo pošiljali cenjeni solriidniki na .Uredništvo Glasnika Muz. društva za Slovenijo" v Ljubljani, Dež muzej Poročilo o občnem zboru za I. 19IS priobčimo v ".. številki »Glasnika*. i 'redni&tvo. Imenik udov. (V pričetku leta 1919.; Častni člani. t Dr. Ilyrtl .loset, C kr. ilv. svetnik, unverz. prof. itd. (analom.: * 7. XII. 1SI0 v Oderberg-EJseit-stadl, t 17 v" ,w'4 v Perchtotdsdorf pri Dunaju — izvoljen /.a častnega udu so od društva .llisl. Verein ftlr Krain"). f I)r. Ettinghausen Konst., vltes pl., <■• kr, vlad. svetnik, linivcr/.. profesor itd. (paleontolog in holanik; * 16. IV. 1826 na Dunaju, t 1 /II. 1S07 v (iradcu — izvoljen za euslnega uda še od društva .Hist. Verein fllr Krain"). t Or. Schrflcr Kari .lul., Battnl mesu an Koievja, proL na dunajski tehniki itd. (literarni zgodovinar; * I'- t 1K2Ö v Polona, t 16. XII. liHMI na Dunaju — izvoljen za rastnega uda se od društva .llisl. Verein Ilir Krain"). Y (tlnbnrnik Anion pl. Sorodolski, c. kr. vladni svetnik: (zgodovinar * 21*.,'V. 1825 v Železnikih, v'2. III. 11)12 na Dunaju izvoljen za (ustnega člana M. II. 1907). ■j- Lovec Trane, e. kr. dvomi svetnik, e. kr. dež. šol. nadzornik v pok. itd, v Ljubljani (literarni liislorik in slavist; * L/VIL isla na JeŽlol pri Ljubljani, t 2.,XII. Mili v Ljubljani. — Izvoljen za častnega uda in. II. 1915). Dr. Kos Franc, Šolski svetnik, in profesor, Dunaj, (izvoljen 11/11 1907). Dr. Luschin Arnold, vitez pl. Ehen-greuth, dvorni s.otnik in univ. prof v Gradcu (za dopis, člana voljen še od društva „ I list. Verein f. Krain", za častnega pa 11 /II. 1907). Prof. Paulin Alfons, šolski svetnik in vodja botaničnega vrla v Ljubljani (izvoljen 21.11. 1911). Pr. f. Seidl Ferdinand, vladni svetnik v Rudolfovem, dopisujoči član Jugoslovanske akademije v Zagrebu, poverjenik osrednjega zavoda za meteorologijo in geodinamlko na Dunaju; (izvoljen lfi./II. 1915). Dopisujoči člani. ■f Dr. El/.r Theodor, oe* »vet, itd. r r. Vit 1826 v Allen u pri Desnim-u, t 27. IV. 1900 v Benetkah izvoljen za dopis uda še od društva „llisl. Verein I. Krain" (i. VIL 18(5), t Dr. W'relsehko Matiju, vile/, pl.. dvor svetnik, (botanik, * v Jqrkloitrn, 2:1.111. 1884, -i is. XI, III18 v .\iehi»rabnu pri Dunaju - izvoljen za dopiaujocegfl Slana še bd društva „llisl. Verein fllr Krain"). Dr. Sctnnid Walter, deželni arheolog in univ. doe. v (iradcu (izvoljen II.TI. 1010). Redni člani. Abrain Anion, /upnik, Kosami. Arhlschin Rudolf, svetnik. Kostanje viea. Andrejka dr Hud. pl. Livnogradski, okr. glavar. Ljubljana. Aplaltrern Ollo, balon, posest, na Križu, Kamnik. Archiv der sleier. Slallhallerei, (iradee. Arhiv mestni, Ljubljana. Arko Mihael, Nj. Sv, častni komornik, duh. svetnik, dekan, Idrija. Baje Ludovik, /upnik, si. Janž. Bamberg Otmar, knjigarnar, Ljubljana Karle Janko, stolni kanonik, Zagreb. Helar Albin, Sol. nadzornik, Ljubljana. Beuk dr. St., gimn. ravnatelj, Ljubljana Birolla I i 11:11 Ivan. davčni uprav , Ljubljana, I Srebrnič dr. .los., prof. bogosl, Ljubljana, •27(1 i80 290 ;«)() Stare Anton, graščak, Mengeš. Stare dr. Josip, adjunkl fin. prokurature v p , Ljubljana. Steklasa Iv., prof, št. Rupefl na Dol. Stepančič Nieefor, Trst. Steska Henrik, vlad. komisar, Ljubljana. Steska Viktor, monsignor, Ljubljana. Stele dr. Krane, praktikanl eentralne komisije, Ljubljana Slrmšek dr. P., gimn. prof., Maribor. Stroj Alojzij, spiritual, Ljubljana. Sumereeker Kerd., ing, /.(d nadzornik, Mödling. Sušnik R., lekarnar, Ljubljana. Suver Vaso, nadporočnik, Ljubljana, Svetec Luka, notar v p. Lilija. SVetinn flr. Ivan, CaStllf kanonik, gimn. prof. v p., Ljubljana. Svetina l.ovro, poslajenaeelnik, Kamnik. Sašelj Ivan, /.upnik, Adlešiei, p Črnomelj. SavniU Karol, cesarski svetnik, Kranj. Savnik dr. Kand, poverjenik /a finance, Ljubljana. Sega Ivan, učitelj, Radovljica. Šemroii dr. Kr., odv. kand , Kranj. Šinkovec Avg., duh. svetnik, Kamnik. Šiška Josip, kanonik, Ljubljana. Slebinger dr. Janko, real, prof., Ljubljana. Smnjdck dr. .los., prof. na učit., Ljubljana. Sola ljudska, Cerklje, p. Kr"! a vas. šola ljudska, Polica pri Višnji gori-Šola ljudska, Vače. Šolar Jož., župnik, l.ipoglav. Špan Mirko, /as. uradnik, Ljubljana, Štrukelj Jane/, župnik, /g. Tuhinj; Sabelj dr. Ivo, seko. svetnik, Dunaj. Subie Albert, profesor, (iorica. SubiC Ivan, ravnal, obrt. šole., Ljubljana Svigelj .los., župnik, Polica, p. Višnja gora. Tavčar dr. Ivan, odvetnik itd., Ljubljana, 1'eppner dr. Wilfried, Gradec. rerfian Jakob, gimn. prof., Ljubljana. Texter Konrad, duh. svetnik, Višnja gora. Tiller dr. Viklor, gimn. prof., Kudolfovo. Toiniiišek dr. Jos., gimn. ravnal , Maribor. Pratnik Kr., aaduč., Orni vrh n. Idrijo. Titian dr. Kr., gimn. prid., Šl. \'id nad Ljubljano. : Treo dr. Luoe, kapelan. Gorica. Turna dr. Henrik, odvetnik, Trsi. Türk llugou, vet. zdravnik, Stična. 810 Türk Ivan. posestnik. Lož. Turner dr. Pavel, veleposestnik, Maribor. i Ušeničnik dr. Aleš, msg., prof. bogoslovja, Ljubljana. Vajda Kran, gimn. ravnatelj, Ptuj. Vavpotič dr. ban, višji okr. zdravnik, Kudolfovo. Vesel Kiane, zasebnik', Ljubljana, j Vesonjnk Ivan, profesor na učil., Ljubljana. Volavšel; Marl., pred', na obrt. šoli., Ljubljana Vole Josip, župnik', Rove, p. Radomlje. Vončina lyan, in.agistratni ravnatelj v p., Ljubljana. j)20 Vrniičič Vlad., asist. juž. žel., Trbovlje. Vrhovoe Ki., /upnik, Krka, p Stična. Vrliovuik Ivan, župnik v p., Ljubljana. Vsoučiliščna knjižnica, Gradec. „ ,, Praga. Viirnik Ivan. arhitekt, Ljubljana. Waschte Avg., mešč. učitelj, Trst. Wessiier Marija, ravnateljica internata „Mladika", Ljubljana. Wester Jožef, gimn. ravnatelji Novomesto. W'ieser dr. Jož, sodnik, Ljubljana. 330 Wilfaii dr. .los., odvetnik, Trsi. Will'an Prane, prist. kapitan. Ljubljana. Wurzbach Alf., baron pl, Ljubljana. Zabukovec Jan., duh. SVÖbl., Križe-Tržič. Zajec Albin, rač revidenl, Ljubljana. Zaplolnik, Ignacij, ineslni kateliel, Ljubljana. Zamik dr. Boris, univerz, prof., Zagreb, /.esehko Albert, trgovec, Ljubljana. Zierenfeld Zmago, pl., ing. forsl , Ljubljana. Zois M. A., baron pl, vlad. uadkouiisar, 840 Celovec. Zorei- Krančišek, župnik v p., Gor. Sušice, p. Toplice. Zorko Fran, župnik, Kanina gorica na Gorenjskem, Zupan Ivan, župnik, llrenovice. Zupan Tomo, Nj. Sv. koniornik, konzist. svet. in prof. v p , Okroglo p. Kranju. Zupančič Jakob, realčni ravnatelj, Gorica. Zupanec Jernej, župnik, Gorice p. Kranju. Zupanec Urban, trgovec, Ljubljana. Kleinmayer - Bamberg, ■Jana. (2 izv.) tnjigarna, Žigon dr. Avg., bibliotekar, Ljubljana. Žniave dr. Jakob, gimn. prof., Ljubljana. Žolger dr. Iv., vitez, ekse., Ljubljana. Zupančič Oton, mestni arhivar, Ljubljana. I Žužek Franc, župnik, Kopanj, p.Grosuplje. Naročniki. .juh- Sax Hinko, knjigarnar, Idrija. (1 izv.) ,,Muzejsko društvo za Kranjsko" oddaja nečlanom stare letnike po naslednjih cenah : Izveslja VI1.-XYTI. in Mitteilungen L—III., X.-XIX. . po 5"- K. 1 zvest ja HL, VI. in Mitteilungen V., VL, IX, XX. . . . po 8'— K. Carniola n. v. L, II, IV.—VIII............po 15-- K. Nepopolni so letniki Izv es t ja: IV., V., XVIII. XIX. — Mitteilungen VI. (samo zgodovinski del, cena 3*76 K). VIII. — Carniola L, Carniola n. v. III. Posamezni zvezki teli letnikov, kakor tudi nad.številni ostalih se oddajajo po 1 50 K, dvojni po 3-— K - Sešitki Izvesti j XVIII. in XIX. po 2.50 K, dvojni po 41 — K — Carniola I (soš. III IV.i in Carniola n. v. posamezne številke po 4-- K, dvojne po 6*— K. Razprodani so: Izveslja L, IL, — Mitteilungen IV., VIL — Carniola II. — Kot separatni odtisi so v zalogi po naslednjih cenah: Oratz.v, Repertorium zur 50jährigen Geschichtsschreibung Krams 3 - K. <; rat z v, Repertorium zu Val vasors »Ehre des Herzogtums Krain«. 2- K. Dr. Jos. Gruden, Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformaciji......................3-— K. Viktor Steska. Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom (umetnostno-Zgodovinska študija s KI podobami in 1 umetniško prilogo).....4* K. Ferd. Seidl, Sirokočclui .los v starejši diluvijalni naplavini Ljub ljanskega barja, s podobami................2' K. Dr. G v. Sajovic, Herpetološki zapiski za Kranjsko (popis kranjskih kač iu kuščaric). S podobami................2'50 K. Dr. (Iv. Sajovic, Kranjski mehkužci. S podobami.....250 K. Dr. J. 1'onobšok, Naše ujede. I. del: (I. Sove). S podobami . 7'— K. s pošlo . 7-30 K. Na razpolago je tudi nekaj posebnih odtisov nekaterih zgodovinskih iu pri-rodopisnih razprav. Inleresenloin se pošlje na zahtevo seznam. (lani in oni, ki naroče več kot 10 letnikov, dobe primeren popust. Izdaja iu zalaga ..Muzejsko društvo za Kranjsko" v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl, Tab. 14,