Štev. 2. V Ljubljani, 14. januarja 1920. Leto LX. Glasilo "jugoslovanske ga ulštelj »tva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo pop. Ako je ta dan praznik, i/.ide list dan pozneje. Vse leto velja . . 30'— K pol leta .... 15'— „ četrt leta .... 7 50 „ posamezna številka po 60 vin. Za oznanila je plačati od eno tolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ * » » „ triki at . . 50 „ ¿»•nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Pritoge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s čianai no tudi že plačano naročnino, torej ni treba ilanstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administraUvne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubi dni, Mestni ti ■ št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. I. D,: Divide et impera! (V boj proti provincializmul) Nikakor se ue moremo sprijazniti z mislijo, Ua bi se razdelil delokrog sedanjima listoma „Učiteljskemu Tovarišu" in popotniku". „Uč. Tov." je glasilo Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani in kot tak mora biti nekako zrcalo, v katerem se vidi delovanje in razvoj slovenskega učitelj-stva u. šol na Kranjskem. To bodi tudi „Popotnik" za Štajersko; za Primorsko in isuo naj si pa ustanove tamošnji kolegi svoj list; saj je ta kronovina edina v naši državi, koje uciteljstvo nima svojega lista, kar gotovo ne dela posebne Časti našim sosedom. ---Čimveč listov bomo imeli, tembolj nas bodo upoštfevalPnaši domači in tudi sosedni in sorodni narodi. „Uč. Tov." št. 7, 1S96, v odgovor „Popotniku" št. 5, I89i>. lak duli separatizma m proviiiciu-iizma so zanašali vedno v vrste učiteij-stva država, politiške stranke in vsi oni, ki so hoteli izrabljati učiteljski stan zase in so hoteli ohraniti nadoblast nad učitelj-stvom in šolo. Učiieljstvo so hoteii videti vedno odvisno od sebe ter nesamostojno, ker so se ga kot samostojnega in neodvisnega faktorja vedno baii. Na eni .strani so ustvarili tak položaj, da je bilo uciteljstvo razcepljeno na več dežel z različnimi interesi, kar je onemogočalo močan skupen nastop; na drugi strani so mu ubijali pretirani idealizem do šole, ao politike in vna-njega dela, da je hodil učiteljski stan čez drn in strn za temi smotri; popolnoma pa pozabljal nase, zanemarjal svojo osamosvojitev in stanovsko politiko ter se zanašal na pomoč poiitiških strank, češ, da se bodo one borile potem za izboljšanje gmotnega položaja. Toda zgodovina učiteljstva je zgodovina prevar in nauk za bodočnost, da se otresimo politiško strankarskega fanatizma, da se otresimo idealizma, ki služi le strankam v korist, in se postavimo na realna tla ter se postavimo — kakor to že delajo izdavna drugi stanovi — na izključno stanovsko-politiško stališče. Se mnogo jih je med nami, ki v svojem pretiranem idealizmu ne spoznajo škode, ki jo je imel učiteljski stan od te napačne stanovske politike, oni se še vedno eksponirajo za strankarske koristi, ne pomislijo pa, da trpi pri tem stanovska stvar in naš ugled. Ne rečemo, da moramo biti politiško brezbarvni, ne, ampak ne bodimo politiški priganjači in zgolj agitatorji poiitiških strank, za kar so nas imeli do danes. Naša stanovska politika zahteva, da gledamo na korist našega stanu v prvi vrsti in da sta nam ugled in čast našega stanu prva!. Danes naj kdo reče učiteljstvu v Sloveniji, da bo zopet razdeljeno po krono-vinah in v vsaki kronovini drugače plačano ; danes naj mu kdo reče, da bo izdan za vsak del poseben šolski zakon in posebne neenake naredbe. — Z neko ironijo gledamo na to, da smo vzdržali to razko-sanost toliko časa in tako mirno hi z enako ironijo bomo gledali na to, da smo se dali razcepljati ,pr> zasledovanju teh skup-j nih smotrov od poiitiških strank, da smo se dali razdvojiti v dva tabora in se klali med seboj, politiške stranke so pa sesale svoj moč iz našega stanovskega telesa. Nismo pojmili, kaka bi morala biti prava I stanovska politika! Danes je čas, da zatremo vsak provincializem, ki bi še koreninil kje kot ostanek prejšnjih časov; danes je čas, da mu napovemo boj do skrajnosti; danes je čas, da poderemo vse upe onim, ki bi med učiteljski stan še hoteli zanašati razcep-ljenje in razdor, provincializem in separatizem, da.bi želi sami svoj dobiček iz tega; danesue čas da ustvarimo tudi v novi naši državi take razmere, da nas ne bodo umetno zopet ločili uporabljajoč verske in narodnostne razmere ali pa lokalne krajevne razmere, s pomočjo katerih bi hoteli odcepiti en del našega | stanu od celote in večine. Naša stanov-i ska politika mora iti za tem, da napravi naš stan močen v vsej državi in zasleduje v prvi vrsti smoter notranje konsolidacije našega stanu in potem šele vse druge prilike, ki zadevajo šolo i Kako gledamo danes na provincialni boj, ki ga je gojilo učiteljstvo v preteklih dobah, ko se je dalo še Izrabljati v take svrhe, naj nam bo v zgled sestavek, ki ga čitarno v četrti številki „Učit. Tov." leta 1892., sestavljen od odbora Slovenskega učiteljskega društva, kot odgovor na napad v „Novi Soči" in ki se glasi: V obrambo. V goriški „Novi Soči" od dne 5. t. m. je priobčen uvodni članek „Divide et impera", v katerem g; „Ry." napada kranjsko, zlasti ljubljansko učiteljstvo, napada Sloven. učit. društvo, list „Učit. Tovariš" in naposled tudi urednika njegovega. Ker smo prijatelji miru, hočemo na ta napad mirno in stvarno odgovoriti. —--Da kranjsko učiteljstvo ni oilo „do kosti mrzlo" za združeno delovanje vsega slovenskega učiteljstva, pokazalo je s tem, da so se 1. 1872., torej 17 let pred ustanovitvijo Zaveze, društvena pravila tako prenaredila, da je nastalo Slovensko učit. društvo, katerega delovanju niso bile določene deželne meje. --- ----Kje pa so bili takrat drugi? „Slovenskega učitelja" in „šolo" so osnovali proti delovanju našega društva. — Pri ustanovnem zborovanju delegatov (Zaveze) pa je prišla na dan zahteva: „Tovariš" naj preneha! — Prezasluže-nemu Andreju Praprotniku se je to pri zborovanju v mestni dvorani v* obraz reklo! Če se je proglasil „Popotnik" glasilom Zaveze, zbor, oziroma posamezni člani še niso imeli s tem pravice zahtevati, da preneha „Tovariš", ki je bil takrat lastnina g. Praproinlka in g. Milica--- — -- — Vsa agitacija za Slovensko učiteljsko društvo in njega glasilo („Uč. Tovariš') je naperjena proti rčiteljski Zavezi in „Popotniku", trdi „Nova Soča" — Zoper Zavezo je, da je postal „Tovariš" glasilo Slov. učit. društva, pravi g. ;,Ry." Kje je bila še Zaveza, ko se je delalo na to, da „Tovariš" postane glasilo Slov. učit. društva. Dokler pa je živel založnik in tiskar g. Milic, stvar zaradi pogodbe s Praprotnikom ni bila izvršena. Ker je pa v Ljubljani že izhajal jedeu učiteljski list, društvo pač ni moglo poleg tega še svojega glasila izdajati. Vsled smrti gosp. LISTEK t Viktor Bežek. Spomini, -- Profesor Maks Pirnat. Spoznal sem ga, ko je prišel v devetdesetih letih na ljubljansko gimnazijo kot suplent. Osebno sva se pa seznanila o priliki Koseskega siavnosti. Dne 14. avgusta 1. 1898. smo odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Janeza Vesela Koseskega v Spodnjih Kosezah. Cerkven govor je tedaj imel častiti naš starma Tomo Zupan, ob odkritju je govoril moravški rojak pisatelj dr. France Detela. Siavnosti se je udeležil tudi tedanji urednik »Ljubljanskega Zvona«, Viktor Bežek. Drugi dan na Veliki Šmaren, nas je nekaj udeležnikov povabil na kosilo tedanji gostoljubni moravški dekan Tomaž Kajdiž. Pri tej priliki sem se osebno seznanil z Bežkom, ki je bil tudi med dekanski-mi gosti. Veselilo me je, da sem se mogel Pogovarjati z Bežkom, čigar temeljite članke sem z naslado prebiral v Zvonu. Spominjam se še, da sem ga spravil popoldne v cerkev k petim litanijam. Oba sva ginjena poslušala ubrano petje pobožaš množice. Na njegov poziv sem poslal za Zvon kratek članek o Koseskega. cl.tv- j nosti. Omenjam, da je bil v dekanovi druž- | bi tudi tedanji tajnik ljubljanskega magistrata dr. Janko Jan, ki je dve leti pozneje umrl nesrečne smrti na Bralovlji peči nad Gorjami. ~ Drugič sva se z Bežkom sestala v Trstu začetkom avgusta leta 1902. Udeležila sva se ondi zborovanja »Zveze slovenskih učiteljskih društev« in napravila tudi z neštetimi učitelji in učiteljicami skupen izlet v Benetke. Mali parnik »Trieste« nas je peljal čez morje. Bilo nas je okroglo 150 izletnikov. Večina takih, ki smo bili prvič na od morske bolezni. Gibal sem se veči-morju. Kajpada smo imeli mnogo prestati noma v družbi učiteljev Jelenca in Dimnika in njunih soprog. Bratovsko smo se tolažili v napadih želodčnih težav. Blizu nas je na parniku sedel tudi Bežek in kot pravi Samarijan pomagal dvema sopotnicama - učiteljicama, katerima je delala vožnja po morju veiike neprilike. Tretjič pa sva se z Bežkom našla v blaznici na Studencu. Prišel je tja duševno silno potrt začetkom julija lanskega leta. Nekaj dni sva skupaj spala, potem pa je dobil sobico v poslopju pri vhodu v bolnico. A vsako dopoldne in popoldne Je prihajal k meni. Potrpežljivo sva prenašala skupno usodo. In prav veselilo me je, da išče Bežek v moji družbi razvedrila. Obnavljala sva lepe spomine na Koseskega slavnost in na prijazen izlet v Benetke. Naposled pa sva ki enila v pogovoru na tisti predmet, ki nama je bil najbolj pri srcu: šola in naša književnost. Izbirala sva si na vrtu svoj kotiček in tam kramljala in iskala razvedrila v prijateljskih pomenkih. Večkrat mi je prinesel kako smodko ali pa vsaj odrezek od smodke, da sem ga porabii za svojo pipico. In če so ga sin in prijatelji obiskali, sem bil vedno deležen obiska tudi jaz, kar mi je tako dobro delo v grozni moji zapu-ščenosti. A v septembru ie Bežek nenavadno zelo opešal. Kako se mi je smilil, ko sem gledal, da so ga morali strežniki pitati. Ni se mu seveda^ ljubilo več govoriti, samotno je šetal po vrtu gori in doli, vedno po isti poti. Pri neki priliki mi je pokazal sklep, ki mu ga je dala sodniia na podlagi mnenja izvedencev. videl sem, kako ga je potrlo to pisanje. Obzirnost do ubogega bolnika bi bila pač zahtevala, da tistega pisanja ne bi sme! dostaviti revežu v roke in mu tako po nepotrebnem še povečati njegove že itak neznosne telesne, zlasti pa duševne bolečine. No, gotovi ljudje nimajo smisla, Milica se je razveljavila pogodba, in g. Praprotnik je izročil svoj list — ne Kaki posamezni osebi — ampak našemu društvu." Danes .vidimo korist enotnosti učiteljskega stanu in tembolj spoznamo pogu-bonosnost razdorne politike med učiteljskim stanom, provincializma in separatizma. Dasezimo enotnost ureditve gmotnega vprašanja učiteljstva za vso državo; dosezimo enotno ureditev naših pravnih vprašanj za vso državo in skrbeti moramo, da bomo tudi v pravnem oziru dosegli kolikor mogoče enako upravo za šolstvo, da tudi šolstvo ne bu ono, kar nas nas" bo separiralo in provincializiralo, temveč da nas bo tudi ono združevalo v vsej državi. S tem odpade ono jedro provincializma in separatizma, ki je bilo vzrok mnoge needinosti med nami in je žalostno poglavje v zgodovini našega stanu. To naj bo smoter naše bodoče stanovske politike! Vrgli smo deželne meje in deželni provincializem v Sloveniji v kraj, premostimo se navidezno stoječe prejšnje državne meje in državni provincializem ter ustvarimo enotno" falango jugoslovanskega učiteljstva z enotnim smotrom stanovske politike! Nastopimo zoper vsakogar, ki bo skušal umetno načrtati vsakemu svoje interese in svoje smotre! Pazimo, da ne bodo bodoče stanovske razmere v državi to v velikem, kar so biie pretekL razmere našega stanu v Sloveniji v malem! Gospodarska zadruga „Samopomoč'4 in učiteljstvo. Ker se ustanavljajo tudi podružnice gospodarske zadruge »Samopomoči« sirom Slovenije in bo k tem podružnicam pristopilo sigurno tudi učiteljstvo. podaje-mo sledeče informacije o »Samopomoči«: Samopomoč je gospodarska zadruga javnih nameščencev, upokojencev, vdov in sirot, r. z. z o. z., ima namen preskrbovati svoje člane z živežnimi, oblačilnimi in gospodarskimi potrebščinami, nakupovati in predelovati blago vsake vr- kako je ravnati z bolniki, ki trpe duševno, kakor je tako grozno trpel ubogi Bežek Sredi oktobra je. nenadoma izginil Be- žek iz blaznice. Odnesli so ga v sanatorij v Ljubljano. Hudo mi je bilo, da mu nisem mogel stisniti roke v slovo. Občutil sem, da sem nekaj izgubil, kar mi je bilo ljubo in drago, ko je odšej dobri Bežek. In še danes me boli ta izguba, to tembolj, ker Bežka ne bom več videl in ker mu nisem mogel potresti peščice domače prsti na., prerano gomilo. No, Bežek je dovršil tok zemskih dni. Mi pa ne vemo, kaj nas še čaka. Vrli Bežek, bodi ti lahka zemlja slovenska, plemeniti duši tvoji pa večni mir pri dobrem in pravičnem Bogu. Spočetka najinega skupnega bivanja na Studencu je nekoč nanesel pogovor na pokojnega profesorja Ivana Vidmarja. Bil je to velenadarjeh mož, a nesrečen Ln je padel v zgodnji grob. Imel sem ga v četrti šoli za učitelja grščine in slovenščine. Bila ga je sama dobrota. Z Bežkom sta skupaj službovala v Novem mestu. Tam je Vidmar kmalu umrl. In Bežek mi je pravil, da je Vidmarju, prijatelju svojemu, napisai nekrolog v Slovenski Narod. Za geslo ne-krologa pa si je izbral pesnikove besede, ki so se približno glasile: Und wenn sich seine Kraft zermürmbi, da legt er sich und •-— stirbt. ste ter ga oddajati članom. Član postane lahko vsak organizirani javni nameščenec in upok jjenec, dalje pa tudi vdove in. nepreskrbljene sirote te .vrste javnih nameščencev, ki bivajo vLjubljuni in okolici„ki podpišejo pristopno izjavo in vplačajo pristopnino ter vsaj prvi obrok deleža. Pristopnina znaša po ¿. novem. t. 1. 30 K. zadružni delež po 100 K, ki se plača takoj ali v desetin zaporednin obrokin najmanje po . 10 K vsak mesec.. Član dobiva blago. na izkaznico proti takojšnjemu plačilu, ob dneh in urah, ki.jih določa načelsfvo. Količina.se določa^po zalogi in.številu.družin-skiii udov. Član tSinn op om očitev, nego se morajo sami oifeuiiiiirati ter vpisati oodisi v »ba-mopumoc», bouisi v Ciospouaisko zadrugo zasedami, nameščencev. isto velja za starce javne upokojence; tuui ti se morajo sami vpisati, ako noeejo oui ueiezm zivii. NepiCiKirnjene starce U>iez pokojnine, brez zasiuzka in oiez ur.eiKa>, deianezmo-zije.oraie au sestre (.urez lmetKa; pa *e upošteva le takrat, ce žive s članom v skupnem gospodarstvu. Za sirote se sma- j :ra vsaKUO, ki uživa javno muoseino m je \ torej urez liuetka. ^lana, ki napove napa- ! čnu število druzinskin uoov, se bo v smislu zadiužnin pravil izključilo. Član, ki preuena Oiti organiziran, ki izstopi iz strokovnega društva, preneha biti tudi član »¡samopomoči*. Zadruga šteje že danes okoli 3000 članov s približno 15.000 družinskimi udi. ALBIN LAJOVIC:. Načrt šol. zakona za Čeho-slovaško republiko. (Izdelan od učiteljskih organizacij.) Zadnjič smo priobčili temeljne zahteve češkega učiieljstva pri reformi šolskega zakona, danes prinašamo zakon sam. Načrt šolskega zakona izgleda takolel A. Obči del. 1. V demokraUčni državi narekuje važnost šolske vzgoje dtžavi prijetno dolžnost skrbeti za procvit šolstva in ga proti vsakomur braniti. 2. Naloga šole je, nuditi mladini priložnost najvišje izobrazoe, ki jo more s s jjo nadarjenostjo doseči, tako v vedah in naukih, zemljedelskem in obrtniškem delu, kahor tudi v umetnosti, obenem položiti temelj za napredek v nravnosti, ter negovati z vso skrbnostjo telesne sile. 3. Šole in prosvetni zavodi, so državni ali osrednji, kakor tudi okrajni. 4. uržava ali okraj imata dolžnost nadzirati, da se popolnoma izrabi narodova nadarjenost, to je, da doseže vsa mladina ono stopnjo omike, ki jo s -svojo nadarjenostjo lahko doseže. Radi tega se mora ustanoviti zadostno število ljudskih, meščanskih, srednjih, strokovnih in visokih šol in zraven spaJajočih knjižnic, čitalnic, ljudskih vseučilišč in drugih prosvetnih zavodov. 5. Vseučilišča, tehnike, umetniške akademije, visoke trgovske, obrtne, zemljedelske šole. ljudska vseučilišča, znanstveni zavodi, knjižnice in drugi podobni zavodi so državni zavodi. 6. Državne šole in zavode vzdržuje država. Ona prevzame del skrbi tudi za ostalo šolstvo,, v katerem, uveljavlja svoj vpliv. Kjernoli se pokaže potreba, more prepustiti izvršimo oblast tudi drugim činiteljem, ki v gotovih strokah z njo sodelujejo. 7. Obisk državnih In okrožnih šol je brezplačen. a. Z ustanovami podpira država obisk srednjih, strokovnih in visokih šol. 9. Narodna šola podaja vsem občanom enotno« osnovno in občo omika 10. Obisk narodne šole Je splošen. Noben otrok ne sme ostati brez pouka,, niti se ne sme omejevati njegove vzgoje zaradi izrabe njegove sile pri delu na polju,.v tovarni ali kje drugje. Šolski uradi bodo skrbeli skupno z uradi za socijalno skrbstvo za izvtoho tozadevnin zakonov. Samo telesno in duševno. nesposobni otroci se lahko, oproste šolskega obiska. 1JL Povsod, kjer. je. 40 otrok, ki govore isti jezik, se mora osnovati narodna šola. 12.. Manjšinska šole se ustanavljajo na podlagi posebnega zakona. 13. ¿asebne šole so nedopustne; samo poiz-kusne, retormue in specijaine (n. pr. godbene, telovadne, jezikovne), šole lahko dovoli država! šolski urad. 14. Cerkve ne smejo posezati v organizacijo šolskega pouka, ¿nacaj šole je brezkontesijonalen, goji in propagira nadvse versko strpnost, ki je ena prvih novodobnih pridobitev. Sola ni protiverska; njej pripada praktična naloga (učiti mladino) in nravno-vzgojna igojiti dobre lastnosti demokratičnega občana, navajati miadiao k nravnosti, posebno k izvršujoči ljubezni do bližnjega). 15. Učitelj uživa vso občansko pravico in svobodo pouka. ib. solska uprava se mora dosledno, ločiti od politične. 1/. Šolstvo upravlja in ravna: 1. a) državni šolski urad; b) državna učiteljska zbornica; 11. a) okiajni šolski uradi; b). okrajna učiteljska zbornica; lil a) krajni šolski odbori; b) učiteljski zbori. 18. Državni šolski urad, kateremu načeljuje minister za uk in prosveto, se deli na oddelek narodne, srednje, strokovne in visoke šole. 19. Kompetenca državnega šolskega urada: Najvišja uprava v vseh stvaren za šole cele države in konenoveljavno odločitev prizivov. b. Posebni del o narodnih šolah. 20. Hod narodno šolo se razume otroške vrtce (neobvezno), ljudske in meščanske šole (< Dvezno), nadaljevalne {polobvezno), in šole za socijalno skrbstvo (pomožne, za slepce, gluiionemnice itd.). 21. Oddelek državnega urada za narodno šolstvo sestoji: a) iz sekcijskega načelnika, ki ga imenuje ministrski svet; b) iz šolskega uradnika kot pravnega izvedenca, ki ga imenuje ministrski svet ; c) iz šulskega uradnika kot pedagogičnega izvedenca, ki ga imenuje na terno-predlog državne učiteljske zbornice ministrski svet; d) iz 4 zastopnikov uciteljstva (ljudskih, meš-čanskin, nadaljevalnih in soJjali>ih šo<), ki jln izvoli državna učiteljska komerenca za dobo 4 let. 22. V okrožju šoie upravlja okrajni šolski urad, ki se deli na tri oddelke, t. j. za narodne, srednje in strokovne šole Otroški vrtci spadajo k narodnim šolam. 23. Okrožni oddelek za narodne šole le sestavljen takole: a) zastopnik vlade, ki ga imenuje minister za uk in narodno prosveto; b) pravni izvedenec, kot stalni šolski uradnik, ki ga imenuje državni šolski urad; c) pedagogični izvedenec kot stalni uradnik, ki ga imenuje državni šolski urad na terno-predlog okrožne učiteljske zbornice; d) 4 zastopniki uciteljstva vseh kategorij Jo!, ki jih voli oKrožna učiteljska konferenca; e) 3 zastopniki prizadetih skupin, in sicer pošlje po enega zeinljedelska, trgovska in obrtna in delavska zbornica; f) zastopnik organizacij za socijalno skrbstvo; g) zastopnik zdravniške zbornice s posvetovalnim glasom; h) voljeni zastopnik «vzgojnih svetov" ali „svetov šolskih odborov starisev" s posvetovalnim glasom v zadevah, ki se tičejo discipline mladine; i) zastopniki se volijo na dobo 4 let. Za specijaine slučaje se morajo poklicati priznani strokovnjaki, ki imajo seveda samo posvetovalen glas. — (Op. oddelek za srednje in strokovne šole je analogno sestavljen, odpadejo le zastopniki pod i—h). 24 Kompetenca okrožnih šolskih uradov: a) nadzirajo šolske naprave, da odgovarjajo moderni vzgoji mladeži in odstranjujejo zapreke; b) podpirajo zibanje in opremljanje šol, kakor tudi stanovanja za učitelje; c) sistemizirajo stalna in začasna učna mesta; d) vodijo zapiske š.ol, zavodov in naprav za mladinsko socijalno skrbstvo; e) prerešetavajo predloge in določajo šolski okoliš kakor ga predlaga posamezni učiteljski zbor, ter „Šolskih srenj",*) kakor jih predlaga f) sestavljajo proračune in skrbe za izplačevanje; s) bede nad rednim šolskim cbiskomr h> vodijo imenik šoloobveznih in onih otrok, ki morajo pohajati šolske vrtce;' i), pridelujejo terečno nenormalne otroke zavodom za .socijalno skrbstvo. (Op. V slučaju..da učitelistvo ne doseže svoje zbornice, je tudi preosnova okrožnega šolskega urada nujno, potrebna.) 25. Okrožje se deli na šolske srenje.*) 2osesiala v pravico okrožna učiteljska zbornica. 4o. Okrožna učiteljska konferenca se sklicuje obvezno za srenjske delegata enkrat na leto, da razpravlja o vzgojnih in učnih vprašanjih s posebnim ozirom na krajevne razmere. Volijo se delegati in namestniki v okrožne zbornice na dobo 4 iet in nekoliko delegatov za držauio učiteljsko konferenco. K obravnavanju se lahko pozove člane okrožnega urada ter prosvetnih in drugih korpo-racij. Poročilo o konferenci izda skupno s statistiko o stanju šol v okrožju, o skušnjah učiteljev, posebno pa o podvzetih šolskih poizkusih, okrožje | s pomočjo državne podpore. 47. Državna učiteljska konferenca se snide ; enkrat za 4 leta in je obvezna aa okrožne delegate, i Njena naloga je, da formulira zahteve in želje vse- Ubogi Bežek! Kakor z Vidmarjem, zgodilo se je s Teboj. Izrabljena je bila življenjska moč — pa ie šel tja, odkoder ga več ne bo na veliko škodo naši šoli iu naši književnosti, na veliko žalost vseh, ki so ga poznali l Profesor Tomo Zupan. za njegovo osemdesetletnico napisal profesor Maks Pirnat. »Bog je pomnožil dneve tvojega življenja ter jih blagoslovil z mirom.« Orientalski rek. Avgustovega popoldneva leta 1918. me je pesetil Tomo Zupan. Zvedel je v Kranju, da sem bolan, pa se je starček potrudil na moj dom. Sedela sva v vrtni lo-pici tam sredi Kranjskega polja in prijateljski kramljala. Kako dobro je del ta po-set meni, ki me je tedaj mučila grozna duševna potrtost. V skromno zahvalo pišem tele vrstice ljubemu prijatelju za njegovo osemdesetletnico. Tomo Zupan! Profesorl Mladostno navdušenje, hrepenenje po idealih je mladega Zupana po izvrstno prestani maturi nagniio, da si je izvolil du-hovskl stan in si potem izbral učiteljski poklic. Poučeval je verouk, najprej na gimnaziji v Ljubljani, potem v Kranju, nato zopet v Ljunljani, vsega skupaj nad štirideset iet. Kot verouciteij je z besedo in zgledom vnemal mladino za vzvišene nauke Kristusove. Poverili so mu tudi semintja pouk slovenščine, v Kranju je ceio nadomestoval učitelja risanja. Vzgojitelji Kot profesor se je Zupan tmdil, da je mladino neie samo učil, ampak tuai vzgajal. Ko so ga poklicali za vodja dijaškemu semenišču »Aiojztjevišce«, se mu je odprlo pravo poije, da je mogel na njem razviti vse svoje vzgojiteljske zmožnosti. Z zanimanjem je zasledoval, kako se razvijajo »Domače vaje« — list, ki so ga pisali gojenci, da se urijo v pisateljevanju. Gledal je na to, da so se gojenci učili opieg predpisanih šolskih predmetov tudi drugih koristnih stvari (godba, risanje, tujih jezikov). Pri vsaki priliki je mladeniče opozarjal, da naj izobražen človek z duševno inteligenco vedno združuje lepo, omikano zunanje ponašanje, naj se vsepovsod olikano vede in izogiblje vsake neotesanosti. V Alojzijevišču je Zupan vzgojil množico vrlih mož. ki uspešno delujejo na razni!1 poljih naše prosvete in se s hvaležnostjo spominjajo svojega vzornega vodje — Zupana. Govorniki Zupana so radi klicali za govornika i ob raznin slavnostnih prilikah. Nikdar ne i pozabim njegovega govora, ki ga je imel ■ na dan sv. Avguština 1. l^US v tarni cer-j kvi na Breznici, ko so onui odkrili kip brezniskega rojaka — škofa Janeza Ziato-ustega Pogačarja. Nad eno uro ie traja, govor, v katerem je Zupan navdušeno popisoval življenje in delovanje znamenitih sorojakov brezniške fare; obširneje se je pomudii pri slavnih brezničamh, kakor so bili: župnik Knateij (ustanovitelj znanih Kafljevih štipendijev), Anton Janša (slovit čebelar), škof Pogačar, učenjak Cop in pesnik Prešeren. Čudil sem se pri tisti priliki nenavadnemu spominu in mladeni-ški živahnosti govornika, ki je tedaj štel že sedemdeset let. Pisatelj. V »Izvestjih« nižje gimnazije v Kranju je Zupan opisal cerkve sv. Klemena, ki so jih pri nas pozidali v prastari dobi v spomin svetnika, čigar ostanke sta nesla skozi naše kraje blagovestnika Ciril iti Metod, ko sta potovala v Rim. V istih iz-vestjih je priobčeval životopis župnika Knaflja, našega rojaka, ki je svoje imetje zapustil za dijaške ustanove. Za Ljubljanski Zvon je Zupan sestavil zanimive članke iz življenja pesnika Prešerna. Izdal i je tudi dva zvezka cerkvenih govorov, ki se odlikujejo po svoji jedniatosti in resnični krščanski iskrenosti. Nabral, je dragocenega gradiva za životopis pesnika Prešerna in velikega slovenskega škofa dr. Janeza Zlatoustega Pogačarja. Predsednik družbe sv. Cirila Ui Metoda! Dolga leta je vodil Zupan spretno in požrtvovalno našo šolsko družbo in mnogo pripomogel, da se je tako lepo razvila m dosegla tako lepih uspehov. Človek. Zupan je mož nenavadne mehkosrč-nosti in izredne nežnosti. S kako otroško ijubeznijo časti svojo mater in hrani urage spominke nanjo. S koliko vnemo je nabral raznih dragocenih stvari iz Prešernove zapuščine in tako ustanovil na svojem domu na Okroglem pri Kranju nekak Prešernov muzej! S kako mladostno navdušenostjo zasleduje vsestranski napredek svojih rojakov! In s kako ljubezaijo se spominja neštetih svojih učencev in gojencev in iih kakor oče sprejema, kadar ga posečajo na Okroglem-; V istini: plemenit mož. Ohrani nam ga milostno nebo. čilega na duhu in na telesu, kakor je danes , ob osemdesetletnici svoji, še do skrajnih mej človeškega življenja. učiteljstva, da razpravlja o stanju narodnega Šolstva v celi republiki, in presodi uspele poizkuse ¡ako domačih, kakor tujih pedagogov. K razpravam ^e lahko povabijo člani državnega šolskega urada n šolskega odbora državnega zbora. Konferenčno •*oročlk» Izda država obenem s statistiko o vsem '.olstvu v republiki. 4H. Zastopniki učiteljstva v okrožnih zbornicah «lgovarjajo /a svoje početje okrožnim učiteljskim .onierencam, katerih člani so, oni v državni uči-cijskJ zbornici pa držtvne konference, katere unl so. Leti zastopniki poročajo na konierencah delovanju zbornice in so odgovorni le nJim tudi ¿t svoje delovanje. 49. „Krajni šolski odbori roditeljev" ali t. zv. ■vzgojni sveti" in drugi taki odbori, nastali ob sodelovanju vsega učiteljstva tvorijo vez med šolo r rodovlno. Starši naj se pri sejah posvetujejo > disciplinarnih sredstvih a izpopolnitvi šol; svoje •lje naj razlože šolskemu vodstvu, le-to Jih pred-ži učiteljskemu zboru. Ce se ta ne smatra upraven zadevo rešiti, jo odstopi s priporočilom ali raženim mnenjem spadajočemu šolskemu uradu. 50. Za narodne šole naj se ne pobirajo posebne s.»lske doklade, temveč r.aj se celokupna vsota vstavt v državni proraCun. Potem govori oddeiek C o posebnem delu za srednje in strokovne, oddelek L» pa o posebnem ielu za visoke šole, to pa že presega moje poročilo. Iz tega razvid iran, c)a se je češko učiteljstvo •'•reklo za celotnost in enotnost vsega šolstva. Želim, da se o tem vprašanju razvije živahno . azpravijanje, da se pojmi razblstre In ustale. E. OANGL. Odkrita beseda. Brez uvcda in olepšavanja povem: Maroltov članek v jubilejski številki »Učiteljski Tovariš — v vojni dobi« zaradi svoje ostrine in zbadijivosti ni umesten ter je sicer lepi in izbrani celoti v škodo, ker jo kazi! Ta sodba ne velja o teljt nem članku, ki vsebuje dovolj zanimivosti; odkrito pa naglašam, da bi člankar ne smel zapisati in objaviti nastopnih besed (str. i): »Tovariša« ni ugonobila tie politična neznačajnost odpadlih tovarišev in tovariš».;, ki v novejšem času s skesanim »peccavi« priliajajo zopet pod od krilje Zaveze Jn ki so za skiedico politične leče s Šušteršič-Lampetove* mize zatajili svoi moški in ženski značaj in nadragocenejše, kar krasi stan učiteljski: značajnost... Danes, ko si z vso silo resno in iskreno prizadevamo, da združimo vse učiteljstvo naše države v enotni stanovski organizaciji, so navedene odbijajoče besede popolnoma nepotrebne, ker utegnejo našemu poštenemu prizadevanju škodovati. ne koristijo pa nikomur. Našega ujedmjenja ne bo nihče preprečil. Cemu torej nujno potrebno delo ovirati, namesto da bi g|a pospeševali, in čemu zbuditi tovariše in tovarišice, ki hočejo s poštenimi nameni pod :iašo skupno streho, ko so se tudi oni osvobodili pritiska in politiškega izigravanja? Po ogromni večini smo vsi skupaj trpeli pod istimi težkimi razmerami in vsi smo se pošteno oddahnili. ko se je moč nasilnosti zdrobila in je čas svobode ustvaril možnost, da si prijatelisko seieino v roke in delamo odslej skupno za blaginjo svojega stanu in svoje domovine! V svojem uvodniku sem zapisal: »Najprej doba nemskutarstva ter potem doba strankarskih bojev imata na vesti premnogo nezvestobo v narodnem in stanovskem ožini v vrstah slovenskega učiteljstva! Sila razmer je zlomila že mnogoteri značaj, ki je moral po zapovedi samoohrane ukloniti svoj ponos v boju za obstanek. Ne zaničujemo in ne preziramo sirotnikov, saj vemo, da Je med težkim nagtežje — življenje!... Ne kažemo na nikogar in ne izzivamo rekri-tninacij: Kar je bilo, vse bodi pozabljeno in odpuščeno!« — Ponavljani te besede namenoma, da izrazim nazore večine in da že vnaprej preprečim kakršnokoli izrabljanje začetkoma citiranih besed v — politiške svrh^! Vsi hočemo v UJU! Ker pa tej ustvarjajo temelj okrajna učiteljska društva, zato oficlalno in prijateljsko vabimo va-nja vse one. ki še niso v njih včlanjeni. In če koga vabim v hišo, ga vendar ne mečem izpred praga! Kake vrste človek na sem, ako delam tako?! Komur je za stvar in bodočnost, naj ne posluša naši dobri volji tujih besed, pa naj prihajalo od kogarkoli in od koderkoli! Ne bodimo malenkostni in ne trmoglave! m ne ubljajtno bodočnosti z žalostnimi spomini divje preteklost!i c O tem poglavju smo prejeli z dmge strani poročilo, ki ga priobčimo prihodnjič. Puščamo svobodo! Preširok pu tudi naš objem ne sme biti, če hočemo naši staiovski bodočnosti dobro. Dodcbra se je pourebn prej pogc voiiti, če hočemo, da bo trajen naš sn.:uzum. Odbijamo ne nikogar, a gotovi pogoji so neobhodno potrebni pri spo'ii/umu. V— Uredn. Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze". Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Poslovanje „Zaveze«' ostane neiz-premenjeno, poseboo kar se tiče poslovanja in občevanja z okrajnimi učiteljskimi društvi, to vse do onega časa, dokler se končnoveljavno vse pokrajinske „Zaveze" v kraljestvu SHS ne razdružijo, kar se zgodi na splošnem učiteljskem kongresu o velikih počitnicah v Beogradu. Dotlej pa se smatrajo pokrajinske „Zaveze" v likvidaciji in vrše še nadaljne funkcije v polnem obsegu do končne razdružitve. Potni fondi. V počitnicah se vrši v Beogradu učiteljski kongres, kjer se ustanovi enotna, edinstvena organizacija vsega učiteljstva v kraljestvu SHS. Želeti je, da se ga udeleži čim največ slovenskega učiteljstva. Pričakovati je, da bodo za potovanje dosežene kake ugodnosti". Toda kljub temu bodo stroški za posameznike še vedno veliki. Zato treba skrbeti že sedaj, kako bi se potovanje omogočilo in udeležba slovenskega dela učiteljstva kolikor mogoče dvignila. Poživljamo vsa okrajna društva, da stavijo na dnevni red prihodnjega zborovanja točko o društvenem „potnem fondu". Društveni blagajniki naj zbirajo bodisi prostovoljne doneske ali zneske, ki jih določi društvo na zborovanju. Vplačujejo naj po možnosti vsi, tudi taki, ki vnaprej vedo, da se ne bodo mogli kongresa udeležiti, vendar s tem omogočijo ostalim tovarišem, da bodo mogli na kongres. Za „p o t n i fond" zbirajte med seboj povsod: na zborovanjih, sestankih, krožkih, po šolah i. t. d. Pripravljajmo se in storimo vse, kar je v naši moči, da bo naša udeležba kolikor mogoče častna in velika! Vsem učiteljskim društvom! (Vsem predsednikom, tajnikom In blagajnikom!) Vodstvo „Zaveze" Je z naknadnim odobrenjem upravnega odbora ih delegacije sklenilo pri zadnji seji, da zviša „Za-vezino" članarino za L 1920 na 60 K t. j. okrajna učiteljska društva plačajo „Zavezi" od vsakega čiana po 60 K. Ker imajo učiteljska društva tudi svoje stroške in izdatke, naj zvišajo celo članarino nad 60 K po. lastnem prevdarku, morda po 4 K ali več za svoje društvene potrebščine. Povišek velja od 1. jan. 1920. Za posamezne liste znaša naročnina: Popotnik 20 K na leto. Učiteljski Tovariš 30 K na leto. Zvonček 20 K na leto. Kdor je samo naročen na katerega iztned listov, naj se ne smatra včlanjenega v „Zavezi". To more biti le oni, ki pripada kakemu okrajnemu učiteljskemu društvu in plačuje tam polno članarino, za njo pa prejema „Učit. Tov." in „Popotnika". Učiteljski pari (zakonski pari, starši rti otroci, bratje in sestre) na isti šoli po sklepu zadnjega delegacljskega zborovanja nimajo nikakih ugodnosti ir\ mora vsak posamezen plačevati polno članarino. Vsako društvo naj priglasi točno število članov. Kolikor članov je priglašenih, za toliko je društvo odgovorno in za toliko članov naj blagajnik vpošlje članarino. Nujno prosimo vse predsednike o z i r. tajnike, naj vendar že vpošljejo članske sezname društev. Vse izpremembe (prirastek, izstop oz. preselitev) je javiti takoj vodstvu „Zaveze" v Ljubljani. V „opombi" članskih seznamov je točno navesti, ali je nov član; ako je bil Že prej organiziran: pri katerem okraj, društvu. Kdor ne sprejema redno listov (ali kjer je sploh kaka nerednost) naj o tem sploh takoj obvesti in reklamira na: Vodstvo „Zaveze" v Ljubljani, Frančiškanska 6. Reklamacija naj se izvrši kratko potom dopisnice takoj, ne pa šele pozno sredi ali koncem leta. Opozarjamo ponovno vsa društva (posebno predsednike, tajnike in blagajnike) naj uvažujejo navedene točke. Predvsem naj vpošljejo na „Zavez o" sledeče podatke: 1. Društveni odbor (predsednik, tajnik, blagajnik) z navedbo bivališča. 2. Točno število društvenih članov s stanjem koncem decembra 1919. 3. Število društvenih zborovanj tekom 1. 1919. Navedeno kot tudi članske sezname je vposlati tako), ker jih nujno potrebujemo. Vodstvo „Zaveze Jugoslov. učiteljstva44 v LJubljani. . • > Društvene vesti. -j Ljubljansko učiteljsko društvo vabi tem potom svoje člane k zborovanju, ki bo v nedeljo, dne 18. januarja t. L ob 3. uri popoldne v poslopju I. m. deške ljudske šole (Ledina) s tem-le vzporedom: 1. Načrt zakona o narodnih šolaii za kraljestvo SHS. 2. Poročilo o nujnih stanovskih zadevah. Odbor. + Smarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo dne L februarja 1.1. ob 9. uri v Šmarju po siedečem sporedu: 1. Dopisi. 2. Zapisnik. 3. Tajniško in blagajniško poročilo. 4. V olive novega odbora. 5. Predavanje: »Čebelarstvo in šola'«. 6. Slučajnosti. — Kurbus, t. č. pred. sednik. -f Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico je imelo dne 29. decembra c. 1. zborovanje v Učit. tiskarni. Predsednik tov. Žirovnik prisrčno pozdravi navzoče, ki so se v obilnem številu udeležili zborovanja. Omeni, da se društvo sklada z vsemi predlogi, ki jih je sklenila »Zaveza« glede šol. reforme. Izreka »Zavezi« in predsedniku Jelencu zahvalo glede uspešnega posredovanja v našem gmotnem stanju. — Tajnik A. Korbar poroča tako le-Nimam povedati kaj novega o našem položaju — o tem bo razpravljal ljubljanski tovariš Likozar. Omenim naj le, da hočejo nekateri, da bodi učitelj še vedno glede plače zadnji, a glede dela pa prvi. Od svo jih zahtev pa ne odnehamo! — Načrt šol. zakona še ni potrjen, razpravljalo pa se je o njem že v raznih časopisih. Bral sem pazljivo članke v nekem časopisu. !z njih se pokaže nazadnje »konjsko kopito*: Klerikalizem imej šole v rokah! Šustei-šičeva in Krekova struja sta se zedinili, da tako strnjeni dobita zopet oblast v roke. Smo tudi za versko vzgojo, a ne za tako, pri kateri bi glede šole imeli glavno in od-očilno besedo ljudje, katerim je šola trn v peti. Nočemo, da bi posamezne politične stranke zlorabljale šolo v svoje samopašnc namene. Če nima učiteljstvo glede name-ščenja nekaterih gospodov ničesar govoriti, naj isti tudi več ne odločajo pri imenovanju učiteljstva. Ne vtikamo se v razmere in službene zadeve .drugih, zato kličemo vsem: Hands off« — od šole roke proč. Tu je naše polje, katero hočemo obdelovati sami! Treba pa, da smo tesno združeni v naši »Zavezi« in noben sovražnik nas ne premaga! Bodimo med seboj odkritosrčni, zvesti, potrpežljivi tovariši — proti nasprotniku pa neupogljivi, neustrašni vi," pa tudi ponosni! Vrši vsak sVojo dolžnost v ^oli — hi kdo ti kaj more?! Imenovani bodo kmalu novi šol. nadzorniki, a prav ni to, da pri tem imenovanju učiteljstvo nima besede. Od zahteve: Učiteljstvo voli svoje nadzornike iz svoje srede — ne odnehamo. Voliti nam bo svoje zastopnike v okr. šoi. svet in prav b; bilo, da današnji zbor iste določi že danes. Poudarjamo pa: Kakor morajo biti šol. nadzorniki (seveda ne krajni!) naši svetovalci — ne policaji; tako naj bodo zastopniki učiteljstva v okrajnem in višjem šolskem svetu naši advokati — neustrašeni, krepki zagovorniki. Ti imajo tudi dolžnost, da poročajo učiteljstvu, kaj se godi v teh kor-poracijah — ker »pod klobukom« ne bomo dalje igrali. Bodimo v vsem delovanju in nehanju pravi demokrati — zahtevajmo to tudi od drugih. Hrbtov ne bomo krivili pred nikomur, ne pred posamezno osebo, ne pred kako politično stranko! Šola in mi smo temelj — podlaga razvoju vsega napredka celokupnega naroda, zato hočemo, da se nas upošteva povsod in vselej! Predlaga, da se učiteljstvo strinja z razpravo tov. Plesničarja, da se že apro-birani knjigi (Schreiner - Fink, Kržištiikl konfiscirata, kar učiteljstvo sprejme. — Delujmo po gieslu: Vse za našo šolo, za :iarod, vse za našo Jugoslavijo! Pozabiti ra ne smemo sebe — ker kdor ni naš, Je zoper nas in kdor nas ne pozna, istega ne poznamo tudi mi. Za svoje pošteno delo, hočemo pa tudi jioštenega plačila! — Tovariš Likozar nam ie na to v krepkih besedah pojasnil naš položaj, za kar je prejel od zborovalcev zasluženo pohvalo. Odbor ostane stari. Pregledovalcem računa sta bila voljena tovarišica Antončičeva in to variš Rant. oba iz Borovnice. Članarino naj vsak pošlje predsedniku. Zastopnikom učiteljstva v okr. šol. svet je zbor soglasno določil tovariša Avgusta Korbar-ia iz Prc-serja in Ivo Trošta iz Tomišlja, namestnikom pa Heleno Franketovo in Joško Ber-gania. Zborovalci so darovali precejšnjo vsoto za rezervni sklad »Zaveze«. Celo zborovanje ie bilo prav živahno ler '<: pr-kažalo. da se učiteljstvo zaveda svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic. K sklepu se predsednik zahvaliuie vsem za obilno udeležbo in vošči vsem veselo, pa srečnejše novo leto. Iz Jugoslaviie. — Iz kronike sramotllccv in skrunfl-cev Šolstva (Dopis.) V »Domoljubu-* od 31. decembra p. 1. št. 47 čitam sledeče izbruhe strankarske zagrizenosti na ro„ vaš učiteljstva z raznih shodov »Kmečke zveze«: St. Rupert na Dolenjskem: iVU bi morali skrbeti za šolsko poslopje, lepo stanovanje učitelju, država bi pa govorila, kaj se bo učilo in kdo bo učil in lahko nam pošlje Turke iz Bosne s turbanom ua glavi in učil bo turško vero in mi se ne bomo mogli pritožiti. V St. Petru pri Novem mestu so protestirali tudi proti šolskemu zakonu; v Tržiču so nastopili proti brezverskemu učitejstvu. Čemu navajam to? Odgovori naj si vsak tovariš, vsaka tovarišica zase na to. Ako bomo v bodoče še molče trpeli, da se vsak šuš-mar in politični demagog zaletava v šolstvo in ga blagi, potem nismo vredni, da se štejemo nied inteligente. V roke tiskani načrt novega šolskega zakona beograjskega kakor našega — pa med ljudstvo, S poljudno besedo brez vsakega zabavljanja in hujskanja ali poniževanja političnega nasprotnika pojasnite pri roditeljskih sestankih ali pa v javnih predavanjih oba načrta, povdarite hibe, pokažite na vrline in verujte, da Vaš trud ne bo zaman. Pisec teh vrstic Vam to iz lastne izkušnje lahko mirnim srcem priporoča in zagotavlja uspeh. Učiteljstvo kvišku — v boj za šolo — v boj za čast stanu. D e-m a g o g i j i boj. V zadoščenje pa mi je, da je tudi »Slomškova zveza« 29. m. m. obsodila to kujskočo pisavo »Domoljuba« in poseganje »Kmečkih zvez« z zgolj strankarskega stališča v borbo za reformo šolstva. To ni boj za krščanstvo in križ. to je boj za novo usuženje šolstva v strankarski jarem. Ne razburjal bi se, ko bi ne bil ta list tako zelo razširjen med našim ljudstvom. Strup, ki ga širi med nje utegne roditi zelo žalostnih sadov za nas za šolstvo in državo. To ni pisanje, to ni kritika dostojnega nasprotnega lista — ne to je blatenje, zaničevanje, to je hujskanje, ki ni utemeljeno v nikaki resiiični ljudski potrebi ali v skrbi za blagor naroda. To je izrodek predvojnega stran-karstva — to je metoda elementov, ki žele ribariti v kalnem. V daljavi pa se izgublja v meglo srečnih dni paševanja človeka, čigar ime bi moral izgovarjati z gnusom vsak Jugoslovan. Učiteljstvo ni slepo gospodje, ki se igrate z ognjem. Če Vam je za blagor ljudstva — krinko fa-rizejstva do! in nadaljujte vnovič po poti, ki jo je V a m k o t nam začrtal nesmrtni Krek — ne pa po potih zločinske strankarske demagogije in pod patronanco raznih elementov, ki bi morali dnevno hvaliti Boga. da ne udari strela iz višine izdajalcev domovine. — Odlašanje izvršitve zakona o novih plačah. »Nar. Prosveta« iz Beograda nam je javila z dnem 28. dec. pr. 1., da :-e prevod na nove plače za učiteljstvo ne inore izvršiti, ker ie finančno ministrstvo izreklo, da nima potrebnega kredita za ta prevod. »Nar. Prosveta« opozarja vlado na velike posledice, ki bi jih imelo tako postopanje z učiteljstvom. V naslednji številki Nar. Prosvete« z dne 5. januarja t. 1. pa čit tmo, da je kredit, za prevod na nove plače za učiteljstvo že odobren. Podrejenim oblastvom je naročeno, da izvrše zakon, kakor jim bo podalo prosvetno ministrstvo navodila. — Pri nas se ie zakasnelo tudi izplačilo predujemov. S 1. februarjem najbrže še ne bo urejeno tudi redno izplačevanje novih prejemkov in upamo, da bo naučna uprava skrbela za to, da dobi učiteljstvo v nadomestilo vsaj še enkratne predujme. - Prihodnja seja višjegs šol. sveta ?e vrši dne 22. t. m. Učiteljstvo -ške šola v kranjskem okraju je storilo sklep, da se nadzorniku — denuncijantu ne da nadzorovati in da bo v danem slučaju izvajalo konsekven-ce. Ker se je že več tovarišev v tej zadevi obrnilo na nas. Jim na ta način odgovarjamo. — Popravek. V članku zadnje štev. »Uredniški program Učit. Tov. v dobi 60. let« se je vrinila v predzadnji odstavek stvarna napaka. Zadnji stavek se ima glasiti: Enega nasprotnika pa imlamo skupnega s svetovnim prrletarijatom in učiteljstvom — to je izkoriščajoči kapitalizem, pa najsi ima to ali ono obliko! • — »Ugovarjamo«. — »Meščanske šoie«. - (Dopis.) V št. 44. Uč. Tov. je či-a rne-ščanskošolski učitelji mislijo, da niso všteti pri učiteljih ljudskih šol, pa sploh še državni uradniki niso; zgodi se lahko, da ohranijo svoj pokrajinski značaj kot »deželni uradniki«, to tembolj, ker Srbija nima meščanskih šol. S tem pa, tla bi se smatrali meščanskošolski učitelji drž. urad-n:kom X.—Vil. čin. razreda, pa zopet ni dobro z ozirom na to, ker ja učitelji ljudskih šol žele biti uvrščeni v te razrede, kar jim tudi gre. Ako zavzemajo meščanski šolski učitelji te stopnje, se gotovo uvrsti učitelje splošnih ljudskih šol v splošni uradniški pragmatiki za en razred nižje. Edino pametno je, da tudi meščansko šolski učitelji sprejmejo nov plačilen zakon, a s posebno odredbo se jim naj priznajo doklade v izmeri ene plačilne stopnje, oziroma čin. razreda. — Šegula. — Upomba uredništva: Za enkrat je predlagano za meščanskošolsko učiteljstvo doklada 600 dinarjev letno, ki bo urejena s posebno na-redbo. Je pa to le začasna uredba zopet, ki bo definitivno urejena z uvrstitvijo učl-teljstva v splošno pragmatiko drž. učitelj-stva. Dotlej ima meščansko učiteljstvo čas. da se sporazume glede svojega stališča. V ta namen priobčujem o ta dopis. — Ustanovitev »Prosvjetnoga Saveza« v Zagrebu. Na prosvjetnoj anketi u »Radi-šinom tjednu« mjeseca kolovoza prošie godme porodila se misao, da se u Zagrebu osnuje »Prosvjetni Savez«. Prosvjetna anketa. koia je na poziv gradonačehrka g. d Stj. Srkulja obdržavana 13. studenoga u gradskoj viječnici, jednoglasno je zaključila, da se taj Savez imade osnovati, a Oblasnom odboru državne zaštite djece i mladeži i noegovu predsjedniku povjera se. da obavi sve predradnje. On je povio sve prosvjetne ustanove 1 društva u Zagrebu, da 13. prosinca pošalju svoje izaslanike u gradsku viječnicu na skupštinu, koja če Savez osnovati. Iza pročitanih pravila generalne debate zaključeno je, da se pravila štampaju i pošalju svim kulturnim ustanovama, društvima i ncvinama, da ih prouče i odluče, hoče li u takav Savez pristupiti ili ne. U roku od tnjesec dana imadu isti, koji su ovaj sastanak priredili, sazvati novu skupštinu. na koju če doči samo opu-nomočeni izaslanici onih ustanova, dru-štava i uredništva novina, koje u Savez pristupaju, da pravila pretresu i prihvate. »Prosvjetni Savez« osniva se radi ekonomije u pučko-prosvjetnom radu. On ne če nikako dirati u autonotniju pojedinih kor-poracija, nego če preuzeti samo onaj rad, koji je svima ili barem vrlo mnogima za-jednički. Pratit če prosvjetni rad tt našoj državi i u vanjskom svijetu, pa o tome izvješčivati. Sastavljati če popis popularno pisanih knjiga i časopisa. Proučevat če kazališne komade, koje rnogu diletant-ska društva prikazivati; pribavljat če po-trebiti za to materijal, da ga uzmogne svojim članovima posudivati. Podupirat ce i osnivati pučke knjižnice. Bit če centrala za skioptikone, diopozitive, kinematografe, filme i druga pomagala za širenje pro-svjete u narodu. Okupirat če predavače i kulturne radnike uopče. Pomagat če kod saradnje članova, izmjene predavača i učila. Obavljat če one predranje, koje na-ročito u pokrajini iziskuju vanredno mnogo suvišna posia i troška.. Tako če svojim članovima olakšati pojeftiniti pučko-pro-svetni rad. Prva glavna skupština Saveza bit če dne 2. veljače 1920 u 10 sati prije podne u gradskoj viječenici u Zagrebu. Svi se izaslanici umoljavaju, da izvole na tu skupštinu doči, a posebni se pozivi ne če slati. Iz pravil posnamemo sledeče: Svrha »Prosvjetnoga Saveza« je: 1. pomagati prosvjetni rad faznih prosvjetnih ustanova (škola, knjižnica, muzeja, kazališta i zvje-zdarne), prosvjetnih društava i pojedinih prosvjetitelja; 2. da vati inicijatiyu u pro-svjetnom radu; 3. sabirati podatke o pro-svjetnom radu. Članovi »Prosvjetnoga Saveza« mogu biti samo korporacije: učiteljski zborovi pučkih, srednjih, stručnih i visokih škola, prosvjetne ustanove društva koja po svojim pravil ima imadu za zadaču širiti prosvjetfi, kcnačno uredništva svih novina. Svaka korporacija, koia u taj Savez pristupa, ima odrediti jednoga izaslanika, koji če je u rjemu zastupati. Sredstva jesti: a) dobrovoljni prinosi; b) doprinosi države, opčina i drugih javnih ustanova; c) zapisi; d) čisti dobitak od priredbi, koje savez priredi na svoj račun. — Ministrstvo prosvete je Izdalo posebno naredbo — kakor poročajo listi — o otvarjanju prvega razreda na vseh učiteljiščih, Po tej naredbi se bo pričel pouk v prvem razredu učiteljišč tekom onega meseca, ko se končuje šolsko leto na gimnazijah. Na ta način dijaki, ki so dokončali četrti razred gmnazije, ne bodo prisiljeni gubiti čas do septembra, ampak bodo lahko takoj vstopili v prvi razred učiteljišča. — Predstavniki učiteljskih društev v Beogradu so bili 26. dec. p. 1. pri zastopniku ministra za prosveto Trinajstiču, da protestirajo proti temu, ker je vlada izločila učiteljstvo iz naredbe o povišanju draginjskih doklad javnim nameščencem. —■ «Poziv ua učiteljstvo« V knjižnici ^Zaveze« v Ljubljani nam manjka 1. 1873. »Učitelskega Tovariša«. Oue tovariše, ki imajo ta letnik »Tovariša« na razpolago in bi ga hoteli proti odškodnini odstopiti »Zavezi« prosimo, da to javijo »ZavezU. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani se ima od srede aprila do srede julija vršiti II. delm tečaj za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih' nadaljevalnih šolali. Tozadevni razglas s podrobnimi podatki se nahaja v »uradnem listu« št. L, z dne 3. t. m. in smo ga prinesli mi v zadnji številki »Učit. Tovariša«. — ■- Poljedelska šola. Minister za obnovo zemlje ¡bo ustanovil v najkrašem času, ako bodo dopuščale denarne razmere, višjo strokovno poljedelsko šolo z obtrnim oddelkom. — Vseučiliška vest. Kakor javljajo iz Zagreba, je medicinska fakulteta zagrebškega vseučilišča predlagala, da se pozove na medicinsko stolico kot oftalmolog vseučiliški docent dr. B o 11 e r i ljubljanskega vseučilišča. Dr. Botteri je rodom iz Splita. — Učitelj Vinko Moderndorfer v Ma letn Šem Vidu na Koroškem je bil rad» uspešnega in požrtvovalnega dela na narodnem polju pohvaljen od predsedništva deželne vlade. — Vojaške službe oproščeni bodo pr > stovoljni sodelavci, ki posvetijo svoj trud državni zaščiti dece in mladine, dokler bodo aktivno v rečeni namen sodelovali. Gospod vojni minister je glasom rešitve FDIO Br. 92.627 od 13. decembra 1919 dovolil, da se za vsak konkretni primer napravi poseben predlog ter da se navede, v kaki vojni obvezi je dotičaiik. V prvi vrsti pridejo v poštev poverjeniki, ki v manjših krajih (kjer krajevnih zaščit ne bo) prostovoljno prevzemo posel. Državno odeljenje bo raz v en tega izposlovalo tem poverje-jenikom brezplačno vožnjo za službena potovanja po železnicah in z ladjami. Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani. — Darujte za revue prekmurske dijake. Za revne prekmurske dijake na državni gimnaziji v Murski Soboti se bo z novim letom otvorila dijaška kuhinja, katere namen je preskrbovati revnim in pridnim dijakom potrebno hrano in po možnosti tudi stanovanje. Vkljub silnemu pritisku od strani naših nasprotnikov pohaja vendar redno v I. gimn. razred 30 dijakov; njih pretežna večina je zelo revna in mnogi bodo morali opustiti študije, ako jih ne bomo vsestransko podpirali. — Slovenke in Slovenci, priskočite dijaški kuhinji v Murski Soboti na pomoč in prispevajte kolikor je v vaših močeh! Darovi naj se pošiljajo na: Dijaško kuhinjo v Murski Soboti. Neodrešena domovina. —r Učiteljem beguncem oa znani«! Z ozirom na poziv, naj se povrnemo v zasedeno ozemlje in zopet nastopimo tam svoje službe na razna važna kompetentna mesta na razna važna vprašanja, ki jih je treba poprej rešiti, predno se prične z izvrševanjem te akcije, kajti v nasprotnem slučaju ter s prenagljenimi in nepremišljenimi koraki bi vtegnHi nele nam marveč tudi splošnemu narodnemu blagru bolj škodovati kakor koristiti. Ta vprašanja pa se ne dajo rešiti brez direktnega sporazuma z nami. zato ,ie klub opozoril vlado in višji šolski svet tudi na to okol-nost. Intervencija se je izvršila potom Zaveze. Toliko za enkrat na znanje vsem prizadetim s priporočilom, naj se, predno store odločilen korak, posvetujejo poprej pismeno ali ustmeno z našim odborom. Klub primorskih učiteljev v Ljubljani, Gosposvetska ulica 13'55. —r Zveza slovanskih učiteljskih društev Julijske Benečije ima v Trstu dne 1. in 2. svečana svoj ustanovni shod. Zvezma pravila je vzela italijanska vlada na zn/anje, čaka se samo še na izjavo redarstvenega urada v Trstu. Novi Zvezi želimo največjega uspeha v prospeh narodnega šolstva in učiteljstva! —r Na državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši v času od 15. aprila do 15. julija t. 1. drugi delni tečaj za ižobrazbo učiteljev risnja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Opozarja se na ta tečaj vse one tovariše v zasedenem ozemlju, ki so dovršili v šol. letu 1913./14. prvi delni tečaj za risanje. Prošnje le vlagati do 29. febr. 1920 neposredno pri ravnateljstvu državne obrtne šole v Ljubljani Preskrbeti si je seveda pravočasno v to potrebni dopust. —r Vendar enkrat pameten glas! »L* Istria socialista'« piše: Pojte v šole po sellh, kjer so Slovenci, pa proučite najprej jezik roditeljev, potem pa dece! Otroke se sili v italjanske šole, dasi ne znajo niti besedice italijanski. Učitelj, ki ponavadi nikjer ne zna slovenski, mora te nesrečnike, sam nesrečnik, poučevati v tujem jeziku. Tako ne znajo otroci po petih letih pohajanja šole niti italijanščine niti slovenščine, niti nimajo pojma o stvareh, o katerih je učitelj izgubil ž njimi toliko dragocenega časa. —r Za slovenske šole v Trstu. Dne 10. jauarja seje vršil v tržaškem Narodnem domu velik Ciril - Metodov ples, čigar čisti dobiček je bil namenjen vzdrževanju slovenskih šol v Trstu. Tolažljiv in razveseljiv pojav, ki priča, da je v tržaških Slovencih še mnogo volje do dela in vere v boljše dni. To so pokazale zlasti narodne prireditve naših vrlih rojakov ob Adriji na zadnje Silvestrovo. Podobne novice prihajajo tudi iz drugih krajev naše neodrešene domovine. —r Piranska občina v Istri je sklicala dne 6. januarja javer. shod, na katerem se je sklenilo, naj vlada nemudoma ugodi upravičenim zahtevam istrskega učiteljstva. Podobni shodi se vrše po vsej Istri, kar je v dokaz, da istrsko prebivalstvo zna ceniti učiteljstvo in njegovo delo za narod. Te dni se mudita v Rimu zastopnika učiteljstva Zorzenon. predsednik istrskega in Lona, predsednik Zaveze i tal. učiteljskih društev v Trstu. Od tega nujnega drugega potovanji». v Rim se vsekakor pričakuje ugodnega uspeha. — r Shod tržaškega učiteljstva. Dne 7. t. m. se je vršil v Trstu shod vsega tržaškega učiteljstva. Glavna točka na shodu je bila: Zahteva po povišanju dohodkov in sicer 13. mesec za ieto 1919. Obljubilo se je učiteljstvu ugoditev pod pogojem, če se učiteljstvo odreče vsakemu povišku za najmanj šest mesecev. Učiteljstvo je izjavilo, da ne samo šest mesecev, ampak da ne bo tudi šest let ničesar več zahtevalo, ako vladni komisar obljubi, da ustavi vsako nadaljnje višanje cen. — r Ubogi slovenski jezik! V zadnji številki »Učit. Tovariša« smo omenjali neznanje odnosno nesramnost, s katero pačijo novopečeni laški «pedagogi« naš jezik na pripravnici za učiteljišča v Tolminu. Čujemo, da tudi Škodnikov kon-vikt tozadevno ne zaostaja za slovito pripravnico. Na čem konvlktu ravnateljice okrajni šolski nadzornik Spazzapan, o katerem se sicer pripoveduje, da govori s svojimi gojenci rad slovenski, ki pa rabi tako-le klasično slovenščino: »Jest nisem kapac i no nisem kapac. Ne sme bit use tako po luftu, en rekelc tam, en čevelj tam*. Ta človek res ni »kapac«, da bi ravriateljeval konviktu za slovenske učiteljiščnik£! —r Resolucija učiteljskega društva za tolminski okraj. Na občnem zboru tolminskega učteljskega društva, čegar predsednik je agilni naš tovariš Josip Ra-kovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji ob Soči, je bila dne 7. decembra sprejeta soglasno sledeča resolucija: Društveni odbor obsoja vedenje nekaterih tovarišev (—ic). ki se tudi v teh resnih časih dosledno morda tudi namenoma prav nič ne brigajo za stanovsko ali društveno organizacijo, nekateri nis¡G niti Člani društva. Dandanes ni pač nobenega izgovora za pristop, ker je društvo le stanovska organizacija brez političnih naziranj. Dosledno bi bilo od njih, da bi odklanjali tudi vse materijalne koristi, katerih bi bili deležni brez svojega truda. To nezaniman.je dokazuje le njihovo kulturno poslanstvo. Tako vedenje moramo imenovati nestanovsko in netaktno. Vabimo, torej vsa neorganizirano učiteljstvo v svoje okrilje. — Književnost in umetnost. »Šolski list« za vse tri stopnje Je že razposlan. Kakor prejemamo poročila je zanimanje za »šolski 'iste zelo veliko in so ga tako otroci, kakor starši, sprejeli z velikim veseljem. To je najboijša kritika. Tovarišice in tovariše prosimo, cia nam v pošljejo tudi v bodoče svoje ocene in kritike »Šolskega lista* z ozirom na otroke, kako odgovarja in vzbuja zanimanje in z ozirom na učne svrlie, kako jim služijo. Važna je ta podrobna kritika z ozirom na nadaljno Izdajo » Šol. lista« in z ozirom na bodočo sestavo beril. Hočemo pa tudi. da bo kritika čimšlrša In člmobjektivneiša ter ne bo le subjektivna ocena. „Šolski list" Učiteljica tovarišica iz Petrove vasi nam piše: Težko smo 1 dočakali »Šolski list«. Vnaprej smo vedeli, da bo i z boren, a naše iznenadetije je večje od pričakovanja. Čitam, čitam in čitam in iznova odpiram in čitam in se veselim nad lepoto pocameznih sestavkov. Za razlago kar misli vro in kipe. Deca je zavriskala ob naslovni strani, ob raznih berili h, pesmih, da, takega veselja še nikdar nisem občutila v šoli. Ob slovstveni uri žarijo oči, lica; vse roke so v zraku. To bo uspehov! — Vnema in gorečnost dece se ne bo ohladila. * Šolski list« jI bo 'preljuba knjiga. Vse novo, novo! — Imenom dece se založništvu bi tovarišem urednikom presrčno zahvaljujem. »Popotnik« je izšel. Št. 10—12. Vsebina: Razprave: 1. Dragotin Kveder: Religija in vzgoja. 2. Pavel Flerfc: »Narodne šoe se dele v otroška zabavišča, osnovne... šole«. 3. Rudolf Dostal: Podeželski vzgojni domovi. 4. F. Kranjc: O ljudskih univerzah. (Konec.) 5. Maksim Blumeau: Pomožna akcija za učence in učitelje begunce v Rusiji. Iz Šolskega dela: 1. Fr. Karbaš: Vzojni načrt. 2. Josip La-pajne: Domoznanstvo. 3. Fr. Zagorc: Na-vod k preustrojitvi prirodopisnega pouka. L —é: Zapiski iz metodike. Razgled: A. Slovstvo. — Dr. K. Ozvald: Smernice novega življenja (-č). — Viktor Bežek: Občno ukosiovje z umnoslovnim uvodom. I. zv. (Pav. Flerfc) — Schreiner-Fink: Zemljepisne in zgodovinske slike. (F.) — fingelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. V. zv. (—č). — Simon Gregorčič: Poezije. I. zv. i- ts.) — Cirilica. (—č.) ~ Književne novosti: 1. Boškovič-kalendai z.a prestupnu god mu 1920; 2. Knjižnica »Obnove . B. časopisni vpogled. C. To in ono: Fnotna šola in socializem. (F.) — Za šolski zakon. (Frančev.) — Izobrazba naroda. (Lj. Stiasny). — Krnet'jski tečaj (Andr. škulj). — Sistem rn princip. (Jat Režny). — škola za svaboga. (Fr. Nov Ijan). - Visoka ljudska kmetijska šoto — Ustanavljanje pomožnih šol. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. PROSTOVOLJNI ORGANIZ VČNI DAVEK. (Skien upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XXXVII. izkaz. Po 60 K: Andrej. Stanko in Milka Rapé — Ljubljana. Po 50 K: Poldka Bavdkova — Vinica pri Črnomlju. Po 10 K: Učiteljstvo v Teznu pri Mariboru. Po 20 K: Ix>všin Fran, Zora BHnčeva — Vinica pri Črnomlju; Zemljič Branko — Solčava. Po 10 K: Stergar Fran — Ljubljana; F. S. — Trebnje. Po 6 K: Valerija JeraJeva — LJubljana. — Današnli Izkaz 226 K. Preá izkazanih 9748 K. Skupaj 9974 K. Ivan Petrlč, Ljubljana, VIL. Gasilska cesta 172,1. JLISTNICA UREDNIŠTVA. Prof. M. P.: Hvala za Vaš prispevek. Žal le, da smo ga prejeli za jubilejno številko prepozno. Tudi Vaši želji glede osemdesetletnice Tomo Zupana smo ustregli. D. H. — J.: Hvala za iwočilo! Žal, da je za današnjo števiko prepozno. Radi pošiljanja lista bomo uredili in ustregli Vaši želji. M. H. v L}.: II. zvezek Ganglovll zbranih spisov za mladino (pripovedni pesmi) je razprodan. Knjiga izide v dru gem natisku. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v LJubljani. Ženitna ponudba. Uradnik na deželi, 50 let 3tar, vdovec, išče 35 do 40 let staro družico k trojimi majhnimi otroci. Slika s pismeno ponudbo naj se pošlje pod št. 520 postno-ležečo Zgornje Trušnje via Vellkovec (Koroško). Razglas. Usposobljenostni izpiti za pouk na pomožnih šolah se bodo vršili meseca maja 1920. Kandidati se naj oglasijo oz. pošljejo prošnje do 20. januarja 1920. Prošnji je priložiti usposobljenostno izpričevalo za obče ljudske šole, v prošnji sami pa je izrecno povedati, ali se je kandidat že teoretično pripravljal na izpit in ali je morda že poučeval na pomožni šoli. Ravnateljstvo izpraSevalne komisije za obče ljudske in me&čanske šole. V Ljubljani, dne 14. jan, 1920. : s co o • a O rt "£ MS _ (M ® 73 X —. ■2 (M o es >-. >N o. S « X • p D . p n * co l> «C I LO 1 tO tO rt X o o «o d M II •r h II R o ~ p co | rt 1 rt rt M O «H L K 1 K * 1 p n R oi rt X rt 00 co to 8 o l> ič 55 CT JS p » f F ( I P O O I Iff o m.. 1 i> «o * os -es > o Ji o Sh I © 1 »C r r r r «> r * ® ^ W N N H H p r r «s r p r SH 43 o "33 .S X iS o s- C >« v aj © S (M t » > P P R oo ^ oo «o o c m n.iN co ^ r [» i» r • K p * K C C oo O a J 08 C bC a c CS M 'S. — o a. «S 4S > -c S V > '-¿j J« 05 C V p R R p r t r s 60 x > i> as r- a O) 5 n n w kj o M p r * p p p r p p *> p ■ r *• prt p p p » i S cs u C S o ca O a CS s x O Ji 'e >M Z S N O a* S 'ST h a. te a. a £ «s S .2 'S. s a CS u 12 a C5 u «n v z M Z' ce > o ts -o o v a © © "C cs a o «o CS N Ji S cs a e es ao O a. > M V u X © X "S. o •c es 55 (k x •rt =s « s « '5" ® M >4 C8 2 I s? < © >13 ca a ca N Z ti O a S CQ a es OS OS rH O •m O) < es N a s «8 N ¿S co S S «J C8 »f c« «5 S >C O s_ o pii es -o N M as £ o i. s. a u es a © a Ji S a. a- X © £ 13 © M Oh K/3 OMMNO •i oi m IO IO tO Ti o r- ^ co tO T-t O^I—< — t~.iO CO 1 IO CC C0 os co i-i 00 o to ei O t> ^ I 1-OM I LO tO lO | 00 — šo o r-ot"-r- OS LO ^ O IO "ta «s 03 41 n= u c\2 to > o. ® M. c C Ji 03 43 QQ * M bc ^ i: > ^ £ . a fn C 'i 3 = C > T > s ® ,S • "O ^ ® _ s — r- — c a -S 03 aj Se ¿'gf^ ® J; cs — > £ L ; S 3 O B OSOZX>fi M 43 £ o ¿t j« a 03 "O Pjos . OS n 03 X! • E y O. Ji "C C T3 ° -s-v -v c "a as Ch 03 a > o H-» o (N ®COS5N0005®0 OOMO^lOKCf tO OS O o OIMOI> -»-ea X' t^ — — OS Os LO 1— IO lO 00 TI -t rt CO TJH IO os C» tH to as C -o ® (H o. >cn X OS cs t. £ a> cs X co es C > C o o (H cs a as 03 bt as a a> « - o — S-2 O JO — > ii 3 a = > „ C w as £ a g = -S c - © - • t-£ C « £ J3 I O J co co oo oo ib I> 11 1-H ^ "O l> t £3 oo X • o a es 7=, 'S ® L. _ X J. bc S > ISflJr C ©, t. C3 ^ ■ ej B © .£ -o 03 'n O O. C3 es Ji ScBg C 53 > -- x 'O ¡s e o. c a. as >&,cszo>iDa, T-Nij^mit-ooao (N « r i> -»h rt iti co X ^ X (N O (N X f ^ X ^ rO tO tO CO Ti Ti co © £ o u CU 03 O, 3 Ji 03 V Ji a. i '57.2 C CS 0 •p» J > C» o g B > O Jt V s O I ? i bjD sli 5 ^ I cc ©» i-r £ © : a s« v n ti a u ■o cc K B SS > e i O CC o «S S O 2 C C cc i. ca C s a C > o t> >« I Ji > O #N 'c 03 -C f-* J9 > C rt iS co 'Si C >N i* "C CD & N *cn > 73 c3 O C H 03 tO t O • o (M co H 03 03 3 ti -C .O» -Id c T3 0 £ 5 h , £ * a > o Ji C > i—• - >i3 JSS 5 3 « •g "O £ 1 »S 1 ^ N G S O i C1 M lO > g ■o 55 M > 03 a o > a. >x £ © X 03 a u n © c 'rs 1 £ £ « S ^ _ © ai ® —. > 3 £ » a S ja , a a >s © T. -S qj « — s! Ji . «i lO — • m a as >u —i 0 3 43 u o 2-g 1 a o © a cs bc © © x o > X -> o > 3 »i— x C " > a 5 o se « © .g «H S v s »a s o s-© C- o Ji © X 33 OS N oš dO CS > cc I. JO © © a C -c 3 h O X! N £ © a >ts jO O £ © a 73 as > X o Oh Ž g a 03 .£. a « 3 b£N es — CS X! hi © —i ^ >3 © a .ti -a 'S 03 3 e , _ Ji kh as S a © £ * 3 3 J " C3 H •» < > M > O N O Ji 2 a > a >si n »N 3 >N a «h o (.rs 55 ^ es n g o a. © «H 3 00 © O > - o a a " es a c u C. Ji *E m X as e > # N "S > © (H O C 5C X 'EL ■u S Q- g- C 0 T1 1 a. x -a» N 3 O — >U ra ., » o g- > c. "O S © C - T -© O a. «- — a. © o ® ' X --• H* a. . -rH os t> - © 2 Ji X a n > o B O o-' Ji s CS rr. N _ N- a ® C lš « £ >w ® i 3 > O = ^ J3 as © « > - s: C — 03 ® iŽ W IO .s ® "H = g Sh W iT O « '2 S ■S £ a? J © a o >cs s a „C HI O .. tH B © es 33 >"3 hi © N 3= O U > S3 N © a •o > n aj © > «Si bc © C © > a N O > a § g k 45 >3 Sh _ 3 "3 o CS es N >g o p r >N © 13- i _ © o OS "C ~ ^ $ O > "S * S £ 5 *H a, os -S © "O TJ O e © o >8 g -M ® g # S ^ ,|o ' -M 1 ^ •-n ^ CO g © ® iM S "T «0 TS P JS •i N n U > s © ^ 2 cč - Ji 'E "K es g >£3» g 00 > O CO a. «o m > g a- ■c © > Ž, % "" ž c o ce a »i® a>N o b m . a a. N OS ¿5 ^ 3 ^ i "C SI O OS es a. Js n N Ji B CS 2 as aj m u 3 5» S O Sh — f" .3 ® s — as >« >0 -Sh 3 £ 00 os H5 >cs a (25 _ O g — > B cs x O 3 O u ¿j P "3 13 £ 83 « x N Z J= cs •= B .3 >«s a: c 3 t 03 a. 5 § ^ & ^ CS O % « i T3 N N — B © n N — © X O X 3 a • a © (M ¿5 Z io "S x a os 5 OS « £ ti > o rt a S a. x a o 5 3 x 73 2 > > « > >N .2 :£* >N Ji ti J3 ~ •a c B os ra u a x . g •e o: io ^ X rt 5/ C o C o Ji CS ra5 es •S. > ? as -a >cs <3 J5 •S I 5 ,„ 3 TI TJ rt © es « a S "" 3 ® ® ^ o — O - S, £ o s i ^ © M. « « ® i g >43 Ti 3 B .2 5 J 3 Jn ^ S N ^ ® j © -n —1 © __a x cs' CS © a S; > a. © « a ~ CS « X? cT 43 X > §. ¡*5 .2 a o 8 a £ © Ji X © a . S 03 a N es a es •o a o as a 'a' ^ a • > o a 73 es © "S 3 « »S o k b © '5*73 X © 73 Ji 03 •2. "S © x x _ 3 © X ■ © C •rt rt X oo 5 a « © CS os — o. rt § O « S ~ SJ3 o B «3: .«rt >n '5 o a ^ Ji J= 3' 'S -© N X •2 © •i. "S» x O > B C. X w X © iri a, — -a a «r. §. o o. © X C >X ® > CS > y a S o ^ (--a o M a o _ © NO S « 1 £ J 2 - > « S B C 73 — a) w N ^ N J3 bc ® ? -2 a T. as a N es N C3 £ © L 3 88 S CX B se ona 3. tj i s j « "o O £ e. s. ® s. PT ® "s* « 5. & H s B5 o< G B "S. ET < s B •o o B o N< S s B O« s| 5 g o S S. « J? ° ® D < S- s» 2 ca ■■ 25 se «S N iS S B 00 «S O o as I C t* Jv f s 3 * S t B D. •o P g* ¿i 0 s» s <3 t*-• S" N Q' c £ •O B S B B M ex o< I" 5 s cd s - ° z 03» s s 3 & O W » L. «-. " I- B S ■o a o g. "O 3. B ® * o < 3 a c B B oo< » B N g* s. & i b s; GC c t» 5 a. » M O. 5 5. pr 50 •• i f ►i C« B o » O" r- g- O P i' > B o O" B S r1 c p » o i N OB ** 0» z » o< CD «1 O B E b s F £ B i ? B % a n x «* S* o ¡e. IT g. •< tB K O o o* M« rt* » S o« S 0 B. O cr »a« 5*r as S' sr cr •a cr v 'C iT 'S ^D tO 'C '-O CD S lC00-~tCJ)CŽirtG0t3 — O Poslovno leta rt K3 « CO Ol OC a ^ u co n: m u Cd novih zadružnikov rt — K2 CO i; — CO ti-MlOONO 0 2. S" a cv cpcs i i cc -e- to oc uopi 1 1 -^rocnS® B" « g: —_rtrt|0 — N3M lto.COOrtOt-iCnOOCO-4 novih vlagateljev < rt ts i 102243 42910 19481 11675 18173 9564 19717 50153 20645 44934 « vloženo 7? a CB Cn-oooa-jssio^i-o) cr M — rt rt COrtrtrtNSOSOOOrtCn «-¿OOrtCStOtOCOOO — K3 novih dolžnikovi 87800 57050 43810 45140 39890 8690 6170 3220 11670 93250 0 & 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 S sr ¡s F rfkCncO — CCOiOl^-tOCO zadružnikov 22984 25063 28563 30361 30121 28833 27952 26881 25235 25032 1 g. CB »OiCSOOOlCNUl® er COOOOOCOOOO — — rtNS «OlUlMlCOlOlOCOO! vlaga-teljev 188727 194356 186725 181806 177880 139968 116172 99985 107399 120146 < f 0 B ooooooc*-^ia>ooooo> <>.CioooO)airocooo-o Cr ■ a a •-CnMOCCogtc-MO dolžnikov ti ■a 0 213918 223536 222915 217769 213320 174595 147642 124358 95768 153275 00 % O < B a CnlCOOCO — COOO—04». sr — — — rt MrttototOCO --ICC^CiCo^ji — coco K3CO(OtO-vJtCCi>CO-^00 <*0> 05 00 00~J&10>5TCO « | čistega i dobička K | CB — -itn—-0005^1 NSNCnOcgiCiOOlO B" C0 ►¿6? . rtKJIO--rtrt S8SS8o5SSg ono. a» 0 » ® rr M iS 1 1 1 i 1 1 1 cr 3 g « 0 » e» 9780 11625 13092 14721 15647 17196 18144 19125 20722 22267 1 »«C-J-^NSOirtSoCicO V C9 1 TS 1 O B » B g •C ® sr s s se 9 O. g. Oi c& ■S* °EL g « B a. o* 1 B t-k «O C* O CL 0 01 rt» a » ® B a* 3 H* «O « < < S g" 1 a < B C6 a a < a n< b" B B g B i < cd CD B ¡L« B b < O o. § 3 i-* < o B B cn • i! co < r*» < O 0 iS! B < A CL ® B < B B P B CD »M & (rt < t F < P O B B P a i a < ? < t» B £ |< 3 r e *• rt- ■ cr. r» N b a B cx ® < o & 5. ir cc i* F ^ A. f» ^ v?» O O" Ir a. -i ® ® ® g S' 3 < o S i cr c o G. O o B cl -v B E f g" «5 r» 1. B B K B B 5 š; B.% 3 g- S- B ® "O o o C. o tc c S C5< Jg B S co N ? * 3 3 C eo 5 ^ » to _ ti 2 05 S. ^ 0 00 S'W B ® 5 1 6 ® I E P 0 w 1 o B ax < © C B- N £ B S; o 3 CL B N 3 1*8 . ® CL N« cr ® o < N B <5 ® s ® £> to r M 55* _ as O* ^ rr a o. I! I ® a. 3 © B 3* N S. CL 5' ® ® ES PT 4 a ® 2 < Jf C 5 © B B «S B B" ' f §• B B B < — B a V s 7 B ^ B 3 O I £. S. ® S. sr 9) .. O < N B ® B O. M e i ^ B ■O "S O » -4 Et * B •rt 'K n B B < B c: b «< 2. S* < o 7 b B i> "1 B b .O r. s sr a B a a n t" ff N CL a «J k» OD £ P a o c a< K P s ?r b K 9 < B N B B a H 0 1 09 O o > 2 o* •i 9 12 c* I— »-k O 8 8»$ r r ž s s š § ^g5 rt- co i. o co ® ® B. B jSs S. 5T £ o S n< * rrc ® B JČ O O o< • O* B SS & N O CC p* < ■8 0Q N-" O <1 B 2 »< B cc pf 5 B & C si