TRUBARJEVA NA USTAVNEM SODIŠČU
Stran 13
PROMETNI ZAKON KOT ŠOK TERAPIJA
Stran 11
ŠT. 50 - LETO 59 - CELJE, 16.12.2004 - CENA 350 SIT
RADIO CEUE
90,6 95,f 95,9 100,3
RAČUNALNIŠKI TeČAJI
Na/boljše iz klasja tudi v letu 2005
«pie™» fo\
POPUST
r	Popust ne velja ?a posamezne posebej označene izdelke v akcijah.
ercator ©sodGoi? (M]0®
vsak dan med ! 5. in 17. uro BOŽIČNE ISKRICE petek 17. december. 2004 ob 17. uri ZGODBA O IZGUBLJENI DUDI
sobola 18. december. 2004 ob 17. uri
ZALJUBLJENA PREDSTAVA
nedelja 19. december. 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - PREDSTAVA PALČIČA IN PRIJATELJI
Informacije:
MTKTN\ M-A^/l/^li-IJAK f
N E P R E M I Ď
MOJSTER MAGIJE PRVIČ V CELJU
Stran 12
■ J.lllUA'1.1
Prodajna M
AKClJAsm
POHIŠTVA ALPLES CENAH
V MESECU DECEMBRU
(DNEVNE,SPAL"--------
INKAflIMPEXi
IPAVČEVA 22.3000 CEUE. SLOVENIJA
Tel.. 03 5411-304.5416-101; 051 383 986
BP«*
DARILA ZA PREBOLD
Stran 10
KRVAVO OTROŠKO IGRIŠČE Stran 30
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
( prezračevalni sistem GECCO )
"NOVA" OKNA
o rednost jo v kvaliteti] MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b . PECelje 03 425 50 501
080 12 24 www. mik-ce.si

se v celoto združijo človekova pamet in znanje ter učinkovitost aparatur. Oboje
KRATKE-SLADKE
NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV
dodatne informacije na Elektro Turnsek d.o.o, tel. (03)42 88 119
UVODNIK
Vzeti tuje življenje...
Za enake možnosti preživetja
»Zakaj nisem bila z Darinko? lahko bi preprečila ... « si očita Vlasta Iva-čič, sestra v soboto umorjene Darinke Končan. Bili sta zelo navezam. Vsem je jasno, da si tega ne bi smela očitati. Kdo
kot pravijo policisti.
jih tudi na to, aa ima uariiiKin pari- ou«uim juumi. ner pištolo, naj vendar nekaj storijo. Pa so? Bi ob tem, da si je poskušal Jože Dolšak, ki jo je umoril, sam vzeti življenje in ob vseh grožnjah, o čemer naj bi jih obvestila Darinkina sestra, lahko vsaj malo posumili, da je sposoben potegniti tako usodno potezo? Ob vsem tem se zdijo vse tiste ovadbe in predlogi za sodnika za prekrška, ki so jih spisali zanj, le kup papirja.
Javnost niti tisti, ki o tem pišemo, nismo razsodniki. Jih pa imajo na policiji. V obliki skupine iz Ljubljane, ki preverja, kako je z vsemi klici na policijo. Čakamo na njihov zaključek.
Vprašanje, ki ga je te dni slišati po Celju, pa je, ali policija res ne more storiti ničesar, dokler ni prepozno. Lahko. Na kraju dogodka mora policist zaznati, da je bila kršitev (npr. nasilje v družini), nato se lahko odloči za 48-urno prepoved približevanja kršitelja. Dokončno odločitev da preiskovalni sodnik, ki pa lahko prepoved približevanja tudi zavrne. Toda kam se bo domnevni nasilnež čez 48 ur vrnil? Nazaj domov. Če je kršitev še hujša, mu lahko preiskovalni sodnik odredi tudi pripor. Toda slej ko prej se kršitelj spet vrne, če se zadeva ne konča na sodišču. Vrne se največkrat - k žrtvi. In če se ne vme k njej, ji grozi. Dokler se ne zgodi sobotna tragedija. Začaran krog.
Letos je bilo na Celjskem 505 primerov ogrožanja varnosti, prepovedi približevanja niso izrekli še nikomur, v vsej Sloveniji pa naj bi tak ukrep izrekli do zdaj le osemkrat! Toda policija upošteva zakone. Le te pa pišejo drugi.
Strah vzbuja tudi dejstvo, da si danes skoraj vsak lahko priskrbi pištolo. Za 40 oziroma 50 tisočakov jo dobite na črnem trgu že v nekaj minutah! Policisti resda ne morejo kar tako preverjati, ali imate doma orožje, kaj pa, če so na to opozorjeni večkrat?
Verjetno je kdo med nami te dni razmišljal, koliko je vredno človeško življenje. Verjamem, da je med tistimi, ki berejo te vrstice, tudi kdo, ki ve, kaj pomenijo grožnje in kaj pomeni biti žrtev nasilneža. Takšni primeri bi jim morali dati moč, da se iz objema nasilnežev rešijo, še preden se v Celju ponovi sobotna tragedija, le z drugimi imeni. Mislite, da vaš partner ni sposoben storiti kaj takega? Mislite ali veste?
►CM Nočni spodrsljaj
Ljubek (?) nenamerni (?) spodrsljaj Zmaga Jelinčiča: »Šc telefon imam pokonci, kar ženi ni najbolj všeč.« Prvak nacionalistov je kaj hitro besedico »pokonci« zamenjal s »ponoči«.
Mrliči in veseli december
Ponavadi so zadnje seje občinskih svetov v letu v vzdušju veselega decembra, na Dobrni pa so imeli tokrat kar dve točki na temo mrli-čev. Prebivalci Paškega Kozjaka pač želijo novo mrliško vežico, občinska uprava pa je ugotovila, da so dobrnske grobnine najcenejše ter jih je treba povišati. Zaključek leta v bližnjem lokalu, ki je sledil seji, je bil seveda v vese-lejšem vzdušju.
mi
Predčasno slaiqe
Vrstni red »iskanja mrličev po omarah« (avtor citata Z. Jelinčič) v posameznih občinah gre takole: opozicija skliče novinarsko konferenco, napadeni župan odgovori, nato pa opozicija napove, da bo oblast prevzela čez dve leti. V Žalcu že slavijo, v Šoštanju pa .so še bolj previdni.
I
Ob bolnikovi |
Sodoben način odkrivanja sprememb na srčnih žilah in zdravljenja srčnega infarkta le z dragim aparatom
Do pred šestimi leti so v celjski bolnišnici beležili eno najnižjih umrljivosti po srčnem infarktu v Sloveniji. Danes imajo večjo možnost preživetja bolniki iz bližine Ljubljane ali Maribora. Razlog je preprost: bolnišnici v teh dveh centrih razpolagata s sodobnimi aparaturami, celjska še ne.
»Aparature vedno bolj opredeljujejo raven zdravljenja,« ugotavlja predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v celjski bolnišnici prim. doc. dr. Go-razd Voga, dr. med. Da imata človekova pamet in znanje svojo težo le do določene meje, potrjuje med drugim tudi zdravljenje srčnega infarkta. Dokler so ga zdravili samo s trombolitičnimi zdravili, je bila umrljivost približno 10-odstotna, z uvedbo intenzivne diagnostike in intervencije v akutni fazi infarkta s posebnim rentgenskim aparatom pa se je zmanjšala še za dodatne 3 do 4 odstotke. »Poseg je uspešen le ob izpolnitvi dveh pogojev. Opravljen mora biti kakovostno, predvsem pa dovolj zgodaj. Od prvega stika z zdravnikom, torej od takrat, ko pokličemo, pa do posega naj ne bi preteklo več kot 1,5 ure. To pa je v Sloveniji težko oziroma nemogoče zagotoviti vsem prebivalcem, saj imajo rentgensko aparaturo za invazivno srčno diagnostiko, s pomočjo katere je mogoče razširiti zamašeno srčno žilo in tudi vstaviti žilno opornico, zaenkrat le v ljubljanskem kliničnem centru in v mariborski bolnišnici. Iz oddaljenih krajev pri sedanjih transportnih možnostih bolnikov ni mogoče pripeljati pravočasno,« opisuje prim. doc. dr. Voga nedvomno najboljši način zdravljenja srčnega infarkta, ki ima svoje omejitve.
Prim. doc. dr. Gorazd Voga
enako pomembna tudi opremljenost oddelka z raz-1 ličnimi medicinskimi aparaturami. Tipičen primer takšnega oddelka je ravno intenzivni interni oddelek celjske bolnišnice, ki sodi v sam strokovni vrh slovenske intenzivne medicine tako v diagnostiki kot pri zdravljenju kritično bolnih.
Glavne zasluge za to imajo usposobljeni kadri. Med njimi je šest zdravnikov in en specializant, ki namenjajo veliko časa tudi za izobraževanje drugih (dva sta ha-bilitrana visokošolska učitelja, eden je asistent). Tako za delo z bolniki kot tudi za raziskovalno delo pa potrebujejo ustrezne aparature. Večino jih imajo, saj so oddelek ob preselitvi pred nekaj leti na novo opremili, pojavljajo pa se potrebe po novih.
Mednje sodi tudi aparat za merjenje tkivne oksigeniza-cije, ki omogoča določanje vsebnosti kisika v različnih delih telesa na neboleč način. Tako lahko zdravniki bolje, prepoznavajo različne bolezni I in spremljajo učinke zdravljenja. Za nakup aparature, ki je uporabna tudi za raziskovalno delo, si oddelek prizadeva že nekaj časa. Z raziskovalnim delom je zbral približno 2,5 milijona tolarjev, kar predstavlja polovico potrebnega denarja. Ker so bolnišnična sredstva za investicije omejena, so za pomoč zaprosili donatorje. Odzvalo se je podjetje EHO, d.o.o iz Laškega, ki je 600 tisoč tolarjev namesto za nakup poslovnih daril namenilo za aparaturo, ki bo pomagala reševati in ohranjati človeška življenja.
Boljše je dražje
Glavna omejitev, zaradi katere ni vsem dostopen, je cena. Sam aparat stane približno 200 milijonov tolarjev, posamezen poseg z njim pa 250 tisoč tolarjev. »V Sloveniji smo na najvišji strokovni ravni, v razširjenem strokovnem kolegiju za interno medicino in v združenju kardiologov, opredelili ta način zdravljenja kot najbolj primeren, žal pa država ne zagotavlja dovolj denarja, da bi bil dostopen vsem državljanom.«
Da bi ta problem rešili, je v Celju civilna iniciativa skupaj z društvom Korona ob'i-kovala namenski sklad za zbiranje denarja za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko. Bolnišnica je iz svojih sredstev za nakup že namenila 40 milijonov tolarjev, torej jih je potrebno zbrati še 160. Pobudniki upajo, da jim bo to uspelo v pol leta. »Civilna iniciativa gotovo ni najlažja pot, je pa edina možna. Ob tem pa moramo vedeti, da s tem v Celju ne skačemo iz slovenskih okvirov. Želimo samo omogočiti ljudem enake možnosti, kot jih drugod že imajo,« meni dr. Voga.
Utemeljene potrebe
Potrebe po dragi aparaturi v celjski bolnišnici brez dvoma so. »Bolnikov, ki bi potrebovali poseg, je vsako leto povprečno 150. Če k tem prištejemo še vse tiste, pri ka-
terih bi lahko z zgodnjo diagnostiko sprememb na srčnih žilah preprečili kasnejše zaplete, je število še bistveno večje.« V Celju ocenjujejo, da bi letno opravili 700 preiskav. Številka ni pretirana, saj bi jih razen za Savinjsko regijo opravljali tudi za Posavsko.
Predsednica društva Korona mag. Frančiška Močnik Škrábl, dr. med., je po prvih odzivih med darovalci prepričana, da bodo aparaturo za zgodnje odkrivanje sprememb in za posege na srčnih žilah lahko kupili v dobrega pol leta. Denar zbirajo na transakcij-skem računu št. 06000-0948065010.
V obeh regijah je skupaj 300 tisoč prebivalcev. Ne smemo pozabiti, da zaradi srč-no-žilnih bolezni pri nas umre 40 odstotkov ljudi, povrhu pa se prebivalstvo stara, s tem pa tudi ogroženost za temi boleznimi. V celjski bolnišnici se tega zavedajo in čeprav še niso pridobili koncesije za opravljanje te dejavnosti (ocenjujejo, da bi 700 preiskav letno stalo 600 milijonov tolarjev), se trije zdravniki za delo z rentgenom za invazivno srčno diagnostiko že usposabljajo.
Prevlada aparatur
Včasih smo rekli, da je dober bolnišnični oddelek tisti, kjer delajo dobri, usposobljeni zdravniki. To sicer še vedno drži, vendar postaja
Velikanska moralna zmaga
V Celju slovesno proslavili 60-letnico osvoboditve zapornikov iz Starega piskra
Po osvoboditvi so se celjski junaki Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, ki so v noči na 15. december 1944 osvobodili Stari pisker, fotografirali na Glaziji, na mestu, kjer so kar 3 ure čakali na začetek akcije. »Nič nas ni bilo strah,« je povedal Ivo Grobelnik. »Bili smo mladi... sam sem za nekaj časa med čakanjem celo zaspal...«
V noči s 14. na 15. december 1944 je šest aktivistov Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar s pomočjo paznika Ivana Grada, ki jim je odprl vrata v zapor, iz zloglasnega celjskega Starega piskra osvobodilo po nemških podatkih 127, po nekaterih drugih tudi mnogo več zapornikov. Številne med njimi bi že naslednji dan odpeljali v Maribor na usmrtitev. 60-letnico junaškega dejanja so v minulih dneh v Celju slavnostno proslavili.
! Zgodbo o junaškem dejanju, o katerem je dan kasneje poročal tudi Radio London, smo slišali že večkrat, čeprav v nekaj različicah in j predvsem brez glorifikacije, ki bi si jo ena najbolj množičnih osvobo-! ditev zapornikov iz strogo zastra-! ženih zaporov tedanjega rajha za-j služila. A osvoboditelji so dolgo ča-I kali na pravilno zgodovinsko ovrednotenje dogodka. Dolga leta so mu I zmanjševali pravi pomen zlasti za-I to, ker je do njega prišlo spontano, po odločitvi aktivistov samih in brez neposrednega ukaza takrat vsemogočne Partije. Ker si osvoboditelji niso pustili vzeti zaslug za dejanje niti po svobodi, je pravo zahvalo in primerno odlikovanje za pogum dočakal letos spomladi le zadnji od še živečih osvoboditeljev - Ivo Grobel-t nik. Predsednik države Janez Drnovšek mu je izročil zlati znak svobode. Grobelnik ga je sprejel z zavestjo, da je to odlikovanje vsem šestim, i Minuli torek ga je izročil v hrambo Muzeju novejše zgodovine.
Kaj se je zgodilo?
Nekaj dni pred akcijo so aktivisti izvedeli, da so Nemci zajeli dve terenski aktivistki, na sam dan akcije tudi, da okupatorji pripravljajo za naslednji dan velik transport ujetnikov za usmrtitev v Mariboru. Isti dan so obiskali paznika Ivana Grada, ki je pristal na sodelovanje, da jim bo 15. decembra ob 2. uri zjutraj odprl glavna vrata v Stari pisker. To se je tudi zgodilo in
šesterica je po vstopu v zapor zajela stražarje - večina jih je spala -potem pa odprla vse celice zapora. Po dobrih 40 minutah so skozi glavna vrata zapora naenkrat odšli vsi osvobojeni in njihovi osvoboditelji. Niso šli po istih poteh, a glavnina je šla po isti poti nazaj v Slatino, v Šmartno v Rožni dolini in naprej v gozdove. Odločitev. Organizacija. Akcija! Vse v nekaj urah in dejanje le šestih pogumnih mož.
Nikoli ne bo znano, koliko ube-glih so okupatorji vnovič polovili, a po dostopnih podatkih jih veliko ni bilo, Nemci pa zaradi akcije tudi niso izvajali kakšnih večjih re-presalij. Brez sence dvoma tudi nikoli ne bo jasno, koliko zapornikov so junaki sploh osvobodili. A Ivo Grobelnik pravi: »To sploh ni pomembno. Šlo je za eno največjih osvoboditev zapornikov iz zaporov rajha in predvsem za veliko moralno zmago, za udarec nemški vojski, ki je dokončno spoznala, da na okupiranih ozemljih ni nikjer več varno.«
Harmonika, škarje in Stari pisker
Po šestdesetih letih od zgodovinskega dogodka smo slednjič dočakali tudi avtentično pripoved o njem. Na prigovarjanje strokovnjakov iz Muzeja novejše zgodovine Celje je Ivo Grobelnik le poprijel za pero in v knjigi Harmonika, škarje in Stari pisker zapisal svoje spomine. Ne le na drzno akcijo, tudi na svojo mladost, pa na čase, prebite v starojugoslovanski vojski, in v nemški, kamor je bil prisilno mobiliziran, pa o drznem pobegu, času v partizanskih enotah in na občutljivem terenu, kjer je bil aktivist. In seveda na akcijo. Pa tudi na leta po osvoboditvi in na privilegije ter »privilegije«, ki jih je, tudi zaradi drzne akcije izven partijskega dežnika, doživljal v svobodi.
Knjiga, uredil jo je mag. Tone Kre-gar, oblikoval Jože Domjan, lektoriral pa prof. Tone Šepetavc, je od danes naprej dragocen pomnik času in zelo pronicljiv, mestoma duhovit, predvsem pa avtentičen pogled na čas, ki je zaznamoval avtorja in njegove tovariše. Že avtorjev stavek, »da ni treba biti kdo ve kako pameten, le
srečo je treba imeti...,« pove o tem delu, ki ga priporočamo v branje in v razmislek, zelo veliko.
Slovesnost
Ob množični udeležbi so se na dvorišču Starega piskra v torek poklonili spominu usmrćenih. Spominski venec je položil nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, zbranim pa je govoril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je med drugim opozoril, da podobni dogodki, kot so bila mučenja in streljanja v Starem piskru opominjajo tudi danes, da je življenje le eno, zato moramo pozabiti na zamere in sovraštva, častiti hrabre in živeti s ciljem, da se podobni dogodki ne bi nikoli več zgodili.
Na osrednji slovesnosti, ki je sledila v Narodnem domu, je v prepolni dvorani govoril nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je med drugim dejal: »Danes smo tukaj, da se na enem od mest takratnega veli-
kega bojišča poklonimo veličini dejanja tistih svojih rojakov, ki so pogumno tvegali svoja življenja zato, da je slovenski narod preživel in da moremo Slovenci danes živeti svobodno. Spoštljiv spomin, domoljubna dolžnost in hvaležnost nam narekujejo, da to storimo. Vendar je naša možnost, da po toliko letih kaj prispevamo k veličini tega dogodka kljub naši trdni volji omejena. Ljudje, ki so ga izpeljali, so sami poskrbeli za njegovo veličino. Temu ni mogoče ničesar odvzemati, niti ni treba ničesar dodajati. Besede, ki jih tukaj povemo, bodo šle hitro v pozabo. Tega, kar so ti ljudje storili, pa ne bi smeli nikoli pozabiti.«
V nadaljevanju je Kučan govoril o veličini narodnoosvobodilnega boja, ki je bil sestavni del velike zavezniške koalicije. Pa tudi o razdvajanjih, ki jih je slovenski narod takrat doživel, o kolaboraciji, ovaduštvu... časih, ko je Slovenec dvignil roko nad Slovenca. »Ta dejanja je mogoče razumeti, mogoče je tudi vse storjeno odpustiti. Cas za oboje je dozorel. Ni pa tega mogoče opravičiti. Zločinsko dejanje zoper brata in narod ostane zločin, ne glede na to, ali je bilo storjeno v apokalipsi vojne ali pa v času neposredno po njej...« Šele enotnost naroda, kot smo jo izpričali ob osamosvajanju, je pokazala pravo pot do vrednot, ki smo jim ljudje in narod trajno zavezani. »Vendar je prav 60-letnica konca vojne priložnost, da svojo zgodbo vzamemo nase v celoti, tako kot se je zgodila, z njeno svetlo in temno platjo. Tlidi zato, da ne bi z njo obremenjevali prihodnjih rodov... Zato 9. maja povejmo samozavestno in ponosno, bili smo tam, Slovenci smo bili poleg pri tej veliki zmagi, katere zadnje dejanje v Evropi se je odvilo prav na slovenskih tleh,« je pozval Milan Kučan.
Osrednje proslave so se med drugimi udeležili predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik, župani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, med udeleženci pa je bilo tudi 11 še živečih osvobojenih iz Starega piskra in Ivo Grobelnik.
BRANKO STAMEJČIČ
Avtor Ivo Grobelnik in urednik mag. Tone Kregar sta predstavila knjigo Harmonika, škarje in Stari pisker.
Pred prepolno dvorano Narodnega doma so se zbrani, ob nagovoru Milana Kučana, spomnili junaškega dejanja pred 60 leti.
Na čelo kolone pohodnikov se je postavil edini še živeči od osvoboditeljev Starega piskra, Ivo Grobelnik, in prehodil lep del poti.
Po poteh osvoboditeljev
Minulo soboto je območna borčevska organizacija speljala prvi spominski pohod po poteh osvoboditeljev, od Starega piskra preko Slatine, kjer so ob domačiji enega od osvoboditeljev, Dominika Lebiča - Borisa, pripravili skromno malico. Pohod, ki se ga je udeležilo preko 150 sodelujočih, so zaključili s partizanskim mitingom v dvorani kulturnega doma v Šmartnem in s partizanskim golažem, ki so jim ga skuhali pripadniki Slovenske vojske. Pohod bodo poslej izvedli vsako drugo soboto v decembru.
Hč
Prve jaslice med
vojno v taborišču
Bernard Žličar iz Šentjurja je s sinom Jankom zaslovel po jaslicah s pravljično deželo. Prve božične jaslice je iz lepenke izrezljal in zlepil med drugo svetovno vojno, ko je tri leta in pol preživel v nemškem taborišču Kastel bei Amberg. »Zaradi poškodbe na nogi sem bil leto in pol v taboriščni bolnišnici, kjer sem počel marsikaj,« se spominja danes skoraj 79 let star mož, ki je vse življenje zapisal oblikovanju lesa. »Za miklavževo sem se v taborišču oblekel v parkeljna, za božič sem razstavil jaslice. Brez mahu in zelenja. Naredil sem jih po spominu, saj sem čisti samouk.«
V življenju je napravil več kot 500 »ruštov« in sedem zvonikov na štirih cerkvah v Šent-jurju z okolico, Sevnici, Dramljah in Rušah. Delal je kozolce, letos pa je postavil v Botričnici velik križ in sodeloval pri oblikovanju nekoč popularnih »štepihov«.
»Rad imam vse, kar je povezano z lesom. To je moje veliko veselje,« pravi med smehom čvrsti starejši mladenič. ki po prihodu iz taborišča ni bil nikoli pri zdravniku, razen za oči, ko je bilo potrebno zaradi vozniškega dovoljenja.
Pred dvanajstimi leti je začel izrezovati hišice, mostove, cerkve, kozolce, mline in ostalo, kar vidimo v naravi, iz tega pa so nastale božične jaslice s pravljično deželo. Objekte je lepil in barval, sin Janko pa je poskrbel za osvetlitev razstavnih prostorov, delovanje mlinov, lučke v hišah in drugo. Prve jaslice sta pripravila v sobi stanovanjske hiše, naslednja leta pa zaradi vse večjega obiska prestavila v kletne prostore. Žal tudi to ni zadoščalo in sta vse skupaj prestavila nad sedanjo bivalno hišo. Zdaj imata jaslice v šestih večjih prostorih na površini dobrih sto kvadratnih metrov.
Vsako leto pripravita novo postavitev. Letos bodo obiskovalci ob vhodu v stavbo najprej videli vas Botričnico nad farno cerkvijo v Šentjurju, Šmarje s sv. Rokom in kal-varijo, jaslice z Betlehemom, v posebnem prostoru je Šentjur ter v dveh sobah še splošni pokrajini. Za opremo sta potrebovala pet traktorskih prikolic mahu in zelenja ter več sto kilogramov kamenja ter peska. Postavila sta 150 različnih hiš, devet mostov, dve žagi, tri kapele, šest cerkva, tri gradove, tri jezera, tri kozolce, vse pa povezala s potmi, potoki, slapovi, svetlečimi drogovi in pastirci ter z ovčkami. Tehnično zahtevna postavitev traja dva meseca, jaslice pa bodo na og-
led od 18. decembra do sveč-nice, 2. februarja. Ogled bo možen vsak dan od jutra do večera, saj sta v tem času oče Bernard in sin Janko doma in na voljo mnogim obiskovalcem iz vse Slovenije in tudi tujine. V prostoru odmevajo nežne božične pesmi, na voljo so razglednice in video-kasete ter spominska knjiga za dobre želje. Žličarja sta vsakega obiska vesela in ob dobri besedi ter razlagi ponudita tudi topel čaj ali kuhano vino. Bernard Žličar je za svojo mojstrovino lani dobil priznanje KS Šentjur.
Povečala sta parkirne prostore, da je gneča ob koncu tedna lažje obvladljiva. Ob jaslicah rada pokažeta domačo kapelico in na novo postavljen imeniten primerek slovenskega kozolca.
Med mnogimi gosti se rada spominjata večje skupine iz Rima, ki se je lani pripeljala na svetovno razstavo jaslic v Ljubljano, nato pa prišla še na ogled Žličarje-vih jaslic. Gostje so bili navdušeni.
In Žličarjeve mojstrovine sploh ni težko najti, saj jih do cilja iz Šentjurja pripeljejo vidni smerokazi. Po svečnici bosta Žličarja dober mesec jaslice pospravljala, tako da sta z njimi zaposlena več kot pet mesecev. Žličarjeve jaslice so mala mojstrovina ročne spretnosti in izredne ljudske navdušenosti pri ohranjanju starih, lepih običajev, kjer oče Bernard uspešno nadaljuje tisto, kar je začel v hudih časih v taborišču.
Med letošnjimi novostmi bo tudi na steni urejen prikaz objavljenih zapisov o Žli-čarjevih jaslicah, saj novinarji kar tekmujejo, kdo bo več in bolje poročal o ljudski zanimivosti. Prav zapisi v časopisih in televizijski prispevki pa so tista reklama, ki vsako leto k Žličar-jevima privabi veliko ljudi. Mnogi se Bernardu in Janku oddolžijo s skromnim darilom, pa tudi kakšen skromni prostovoljni prispevek kane v prostor, namenjen tem finančnim drobtinicam. »Ne delava za denar, ampak z ljubeznijo in za ljudi, naj ob praznikih v najinem domu uživajo v opazovanju lepih pravljičnih motivov, sredi katerih so v središču jaslice,« pravi oče Bernard, ki je s sinom upravičeno ponosen na to mojstrovino. In kar je res, je res, po Žličarjevih jaslicah pred dvanajstimi leti so začeli take in podobne primerke pripravljati tudi v drugih krajih, da o živih jaslicah sploh ne govorimo.
TONE VRABL
Celje, magnet za milijone
Minulo nedeljo izžrebano sedmico, vredno 510 milijonov tolarjev, sta si velikodušno razdelila Celjan I in Kranjčan. V Celju je bil listek vplačan na prodajnem mestu v centru Inters- j par, kdo je srečni dobitnik, pa na Loteriji Slovenije ne smejo izdati.
Če gre verjeti govoricam, ki krožijo po Celju, je milijonar postal natakar v eni izmed celjskih gostiln, kjer naj bi potem, ko so izvedeli, da je njihov sodelavec bogatejši za 255 milijonov tolarjev, zaprli gostilno in pripravili pravo veselico. Če je izžrebanec sprva podvomil v svojo srečo, je v njeno resničnost zagotovo verjel včeraj, ko je na svojem osebnem računu zagledal večmilijonski znesek.
Nasmeh do ušes imajo vnovič tudi v Mestni občini Celje, ki si je na račun sedmice zagotovila 15 odstotkov dobitka. Do zdaj rekordna sedmica je bila v Celju izžrebana predlani, ko je bila vredna več kot 680 milijonov tolarjev. Mestna občina Celje je tudi lani prejela 15-odstotkov sedmice, ki je bila vredna 93 milijonov, in lotka, ki je bil vreden 84 milijonov tolarjev. Pred mesecem dni so bili srečni tudi v Rogaški Slatini, kjer je bil vplačan lot-ko, vreden več kot 101 milijon tolarjev.
Pa naj še kdo reče, da Ce- ' lje (z okolico) ni magnet za milijone.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na Celjski koči sneži
Sinoči je celjski zavod ZPO na smučiščih ob Celjski koči predstavili novo razsvetljavo, ki so jo namestili letos in s tem znatno izboljšali pogoje za nočno smuko.
Kar nekaj upanja je, da bi letošnjo smučarsko sezono na tem smučišču, ki je bilo dvakrat zapored proglašeno za najboljše v Sloveniji v kategoriji manjših smučišč, pričeli že to soboto. Na priče-tek sezone so pripravljeni že dalj časa, vendar je dolgotrajni temperaturni obrat s temperaturami nad ničlo onemogočal pričetek zasneževanja. Zdaj je že nekaj dni vreme takšno, kot se za december spodobi, zato so Jaka Prelog in njegova ekipa, ki že tretje leto skrbijo za smučišče, že uspeli pobeliti brežine. Ko bo snega dovolj, bodo smučišče, na katerem bo mogoče smučati vsak dan od 17. do 21. ure, čez vikende pa tudi preko dne, odprli. Cene smučarskih vozovnic so tudi letos enake kot lani. Dnevna vozovnica tako stane 2.500 tolarjev, vozovnica za nočno smuko pa 2.000 tolarjev, za otroke do 12. leta so cene še za pol tisočaka nižje.
BS, foto: ZPO
O Prelčevem nasledniku šele januarja
Čeprav je Tomaž Benči-na že od lani edini kandidat za naslednika dolgoletnega predsednika uprave Cinkarne Marjana Prelca, ga nadzorni svet ta teden še ni želel imenovati za novega prvega moža tega celjskega podjetja. Odločanje o tem je preložil na januarsko sejo.
Kot je povedal član nadzornega sveta Tomaž Subotič, nadzorniki želijo, da jim Tomaž Benčina pred imenovanjem še dodatno pojasni svoj petletni program, neuradno pa je slišati, da se največji lastniki Cinkarne, med katerimi so kapitalska in odškodninska družba, NFD1 in holding Zvon 1, o nasledniku Marjana Prelca še niso uskladili. Subotič, ki v nadzornem svetu zastopa kapitalsko družbo, je še povedal, da osebno podpira Benčino in da je nje-
Tomaž Benčina je še vedno edini kandidat za naslednika dolgoletnega predsednika uprave Cinkarne Marjana Prelca.
govo imenovanje predlagal že oktobra, saj želi, da na čelu Cinkarne še naprej ostane nekdo iz Celja.
Nadzorni svet je imel »težave« z imenovanjem To-
maža Benčine že lani, ko ga je za novega člana uprave in tudi za svojega naslednika izbral Marjan Prelec. Predstavniki lastnikov se namreč niso mogli uskladiti okoli imen, saj so nekateri večji delničarji bolj navijali za nekoga, ki ni na vodstvenem položaju v Cinkarni. Največ možnosti so pripisovali takratnemu sekretarju Slovenske ljudske stranke Andražu Vehovar-ju.
Marjanu Prelcu, ki vodi Cinkarno že več kot dvajset let, se bo mandat iztekel 30. junija prihodnje leto. Kot je znano, so ga nekateri lastniki želeli poslati v pokoj že lani, vendar so potem sprejeli kompromisno rešitev in mu mandat podaljšali le za dve leti.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Jaslice so pripravljene
Otvoritev 12. Žličarjevih jaslic v Šentjurju Pod vrbco 24, s pravljično deželo v šestih prostorih na več kot 100 kvadratnih metrih bo v soboto, 18. decembra, dan pred zadnjo, četrto adventno nedeljo. Ogled bo možen vsak dan od jutra do večera do svečnice, 2. februarja 2005. Prav bi bilo, da bi Šentjurčani Žličarjev primer vzeli za svojega in bi avtorjema pomagali z vsaj kakšnim prospektom, ki bi ob jaslicah po Sloveniji uspešno reklamiral tudi ostale šentjurske lepote.	TONE VRABL
V Celju četrtina preplacanih telefonov
Minuli teden se je iztekel tudi podaljšani rok za vlaganje zahtevkov za vračilo čezmernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Do roka je na državno pravobranilstvo prispelo 32.916 zahtevkov, največ, kar 7.468 vlog, pa je bilo vloženih na zunanjem oddelku državnega pravobranilstva v Celju.
Do vračila bodo upravičeni le tisti, ki so v resnici vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje. V državnem pravobranilstvu v začetku ted-
na niso mogli napovedati, kdaj bo končana obdelava zahtevkov in kdaj bo vladi posredovano končno poročilo. Vseh zahtevkov še niso pregledali, doslej pa so poslali zahtevo za dopolnitev vloge v 3.754 zadevah in zavrnili 13.028 zahtevkov.
Podobne so tudi številke v Celju, kjer se »spopadajo« z ogromnim številom vlog, ki jim bodo verjetno vzele več časa kot v drugih slovenskih oddelkih. Po podatkih državne pravobranilke na celjskem oddelku Vide Zimšek bodo
vse prispele zahtevke najprej temeljito prečistili in zavrnili vse vloge, ki so nesporno neupravičene. Na tem kupu se je že znašla skoraj polovica vseh zahtevkov - še preden so v Celju pregledali vse vloge, so jih dobrih 3 tisoč že arhivirali. To pomeni, da so zavrnjene ali pa posamezniki niso pravočasno predložili zahtevane dokumentacije.
V drugi fazi bodo v Celju za zahtevke, ki bodo na rešetu ostali kot vprašljivi glede na tekst pogodbe, Telekom zaprosili za obrazložitev name-
na vplačila. V tretji fazi bodo, podobno kot drugod po Sloveniji, pristopili k poravnavi. V nekaterih oddelkih državnega pravobranilstva po Sloveniji ocenjujejo, da bodo prvi skupini poravnavo ponudili že januarja, kar se v Celju zaradi izjemnega števila vlog verjetno ne bo zgodilo. Ocene o skupni višini vračila vložkov so v Sloveniji sila različne, od deset do 30 milijard tolarjev, denar za vračilo pa se bo začel stekati šele po prodaji Telekoma Slovenije.
US
Zdravo življenje navdušuje
Projekt Živimo zdravo, ki ga je Zavod za zdravstveno varstvo Celje letos razširil v občine Dobrna, Gornji Grad in Vitanje, so krajani dobro sprejeli. Praktičnih delavnic o zdravem življenju se skupaj udeležuje več kot 400 rednih obiskovalcev, krajani pa sami organizirajo še pohode za zdravo življenje.
Delavnice so v vseh treh krajih ob sredah. Včeraj so na njih govorili o zdravi prehrani. V Gornjem Gradu je v okviru šeste delavnice predavala diplomirana medicinska sestra Olga Štancar o prehran-ski piramidi in zdravem krožniku. Na Dobrni je o debelosti in zdravem hujšanju predaval asist. mag. Andrej Kra-vos, v Vitanju pa na isto temo prim. Jana Govc Eržen.
Na dosedanjih delavnicah so spregovorili o dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih obolenj, o vplivu telesne dejavnosti na zdravje ter o preprečevanju bolezni srca in ožilja. Vsem udeležencem so izmerili telesno težo, telesno
Pohod za zdravo življenje je na Dobrni pritegnil številne krajane.
višino, krvni tlak in jim do- »Krajani so se na delavni-ločili indeks telesne teže, na ce za zdravo življenje izred-Dobrni pa so že izvedli tudi no dobro odzvali. To doka-
test hoje na dva kilometra,	zuje, da ljudem ni vseeno, kaj ni vseh treh občin, sedaj pa
na katerem so udeležencem	se dogaja z njihovim zdrav- projekta ne bi bilo moč iz-določili indeks telesne zmog- jem in da so tudi sami pri-
za boljše zdravje. Vsebi-programa so najprej toplo sprejeli in podprli župa-
ljivosti.
Nacionalna anketa o epilepsiji
vajati brez posameznih lokal-pravljeni odigrati aktivno vlo- nih koordinatorjev, ki požr-
_ tvovalno načrtujejo izvajanje
delavnic, vabijo in obveščajo krajane in skrbijo za nemoten potek delavnic,« je poudarila prim. Jana Govc Eržen, vodja projekta Živimo zdravo v celjski regiji.
MBP
Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, ki ima svojo skupino za samopomoč tudi v Celju, ugotavlja, da njihovi člani še vedno doživljajo številne težave tudi zaradi neosveščenosti javnosti o tej bolezni. Da bi lahko svoje delo postavili na nove temelje, so se lotili projekta, s katerim želijo predvsem ugotoviti, s kakšnimi težavami se soočajo ljudje z epilepsijo, težave proučiti in predlagati možne rešitve.
Projekt so vključili v obe-ležitev 50-letnice organiziranega zdravstvenega varstva oseb z epilepsijo v Sloveniji, poimenovali pa so ga Bomo zmogli - seveda bomo.
Sestavni del projekta, ki ga je podprl minister za zdravje, je tudi nacionalna anketa
o epilepsiji. Po vsej Sloveniji jo izvajajo že od junija, z odzivom pa zaenkrat niso zadovoljni. Zato javno pozivajo vse ljudi z epilepsijo in njihove svojce, da v nevroloških ambulantah, zdravstvenih domovih ali lekarnah poiščejo vprašalnike, nanje odgovorijo in jih najkasneje do konca leta tudi odpošljejo.
Kot poudarja predstavnica društva za celjsko in koroško regijo Mojca Kodrun, je anketa anonimna, vprašalnik pa je sestavljen iz več vsebinskih sklopov glede na starostna obdobja oseb z epilepsijo, saj vsako prinaša svoje težave. Začnejo se pri vpisu otroka v vrtec ali šolo, nadaljujejo pri možnostih sodelovanja pri izvenšolskih dejavnostih, nuđenju strokov-
ne pomoči pri težavah pri učenju, vključevanju mladostnikov v družbo ... Za odrasle je glavni problem zaposlitev, v zvezi s tem pa tudi prevoz na delo, pridobitev in podaljševanje vozniških dovoljenj in podobno.
»Če želimo dobiti pravo sliko o kvaliteti življenja oseb z epilepsijo in njihovih svojcev, moramo dobiti čimveč odgovorov na naš vprašalnik. Le tako bomo lahko utemeljeno predlagali potrebne spremembe zakonodaje in opozorili na pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izvajanju zakonov ter naših osnovnih človekovih pravic,« poziva k sodelovanju v anketi predsednik Lige proti epilepsiji Slovenije prim. Igor M. Ravnik, dr. med.
MBP
Dobrodelnost
V predprazničnih dneh so srca, pa tudi denarnice, bolj odprta kot preostali del leta. Tisti, ki imajo, želijo vsaj nekoliko olepšati življenje manj srečnim. December je tako tudi čas dobrih del.
Že za Miklavževo so člani humanitarnega društva Lions klub Konjice obiskali 15 družin med Zrečami in Lo-čami. Sedem članov društva jim je razvozilo za skoraj pol milijona tolarjev živil in gospodinjskih potrebščin, pri tem pa niso pozabili na dobrote za otroke.
Prejšnji teden so se zvrstili dobrodelni koncerti Orkestra Slovenske vojske z dirigentom Milivojem Šurbe-kom v Krškem, Celju, Rušah in Slovenskih Konjicah. Pripravili so jih v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in s pomočjo Študentske organizacije Univerze v Mariboru, namenjeni pa so bili za pomoč pri odpravi posledic poletne ujme v občini Slovenske Konjice. Za po-
moč so zbrali približno 350 tisoč tolarjev.
V	ponedeljek so predstavniki Zdravniškega društva Celje izročili 130 tisoč tolarjev Jožetu Povaleju, vodji Centra Sonček. Gre za denar, ki so ga v dobrodelne namene zbrali udeleženci tradicionalnega Valčkovega plesa, ki ga je Zdravniško društvo Celje organiziralo že marca. Društvu Sonček so ga namenili za obnovo bivalne enote v Štorah.
V	podjetju Camloh iz Laškega so se odločili, da bodo s 600.000 tolarji, ki jih vsako leto namenijo za poslovna darila, tokrat obdarili družino sedemletnega Filipa Jagodiča iz Laškega. Akcijo zbiranja denarja za Filipovo družino je začel Lions klub Celje. S sredstvi želijo pomagati prvošolč-ku Filipu, ki je slep in še ne more hoditi, je pa zelo glasbeno nadarjen. Podjetje Camloh je znesek v začetku tedna nakazalo Lions klubu Celje, ta pa je denar v navzočnosti vodstva podjetja predal družini Jagodič.	MBP, DM
Svinje pred zaprtimi vrati
Vrata svinjskega sejma v	upravno enoto vložili že pred
Celju so že od konca okto-	tedni, dobili pa naj bi jo v
bra zapečatena s trakovi ve-	teh dneh. Če jim bo uspelo,
terinarske inšpekcije in z	naj bi bil svinjski sejem po-
odločbo, da je obratovanje	novno odprt prihodnji teden
sejma prepovedano. Veteri-	ali najkasneje čez štirinajst
narska inšpekcija je sejem	dni. Glavno besedo pri tem
prepovedala, ker prostor ni	bo seveda imel veterinarski izpolnjeval pogojev, ki so . inšpektor, ki si bo sejem og-
odrejeni z zakonom o vete-	ledal in odločil, ali ustreza
rinarstvu.	vsem predpisom.
Z vstopom Slovenije v Na razne predpise in od-Evropsko unijo so se predpi-	ločbe pa se ne ozirajo kmet-si glede prodaje živali bistve-	je, ki pred ograjo svinjskega no poostrili. Tako mora bi-	sejma na prikolicah, kljub teti, denimo, sejem ograjen, v	mu, da je sejem zaprt, vese-njem morata biti pokrita le-	lo ponujajo svoje prašičke, sena objekta za živali, vhod	»Takšna prodaja ni dovolje-za razkuževanje, vsaka žival	na, zato veterinarska inšpek-mora imeti zdravstveno spri-	cija izvaja redne nadzore v čevalo... Predsednik celjske-	okolici sejma, večkrat smo ga konjerejskega društva, ki	tudi že ukrepali,« pravi vete-upravlja sejmišče, Andrej Pi-	rinarska inšpektorica Andre-šek pravi, da so v tednih, od-	ja Bizjak, »zato tudi kmetje kar je sejem zaprt, izpolnili	komaj čakajo, da se bo se-vse predpisane pogoje, pri-	jem končno odprl in da bo-dobiti morajo le še lokacij-	do lahko brez slabe vesti pri-sko informacijo za postavi-	peljali svoje živali.« tev ograje okoli sejmišča, kjer BOJANA AVGUŠTINČIČ "bo živina. Zahtevek so na Foto: GREGOR KATIČ
GOSPODARSTVO
Laščani izvlekli adute
Pivovarna Laško ima že skoraj 54 odstotkov Uniona - Zdaj pričakuje brezpogojno soglasje varuha konkurence za
prevzem ljubljanske pivovarne
Pivovarna Laško je tudi uradno postala večinska lastnica Uniona. Prejšnji teden je od Perutnine Ptuj za nekaj manj kot 2,5 milijarde tolarjev kupila 27.011 delnic ljubljanske pivovarne in s tem svoj dosedanji 47,86-odstotni delež povečala na 53,85 odstotka. Laščani zdaj pričakujejo, da jim bo urad za varstvo konkurence v kratkem izdal brezpogojno soglasje za prevzem Pivovarne Union.
Zgodilo se je torej tisto, kar so nekateri napovedovali zadnje mesece. Perutnina Ptuj, ki je delnice Uniona kupila januarja lani, je namreč veljala za delniško parkirišče Pivovarne Laško in zato naj bil zdaj, ko je urad za varstvo kon-
kurence tik pred izdajo nove odločbe o sldadnosti koncentracije obeh pivovarn, pravi čas, da se razluijejo prave karte. V Laškem sicer pravijo, da so se za odkup deleža s Perutnino Ptuj trdo pogajali in da je povsem slučajno, da jim je to uspelo prav zdaj. Vendar je dejstvo, da bo zdaj, ko so Laščani tudi uradno postali večinski lastniki Uniona, varuh konkurence Andrej Plahutnik nekoliko lažje spisal dolgo pričakovano odločbo. Se bo to zgodilo še letos, v uradu ne povedo, pravijo pa, da si bodo za odločitev vzeli dovolj časa. Odločbo želijo dobro sestaviti, saj vedo, da bo kakršnokoli odločitev ena ali druga stran spodbijala na sodišču.
Interbrew razočarano molči
V belgijskem Interbrewu, ki ima v lasti 41,32 odstotka Unionovih delnic, so zaradi novega položaja Laščanov v ljubljanski pivovarni razočarani, vendar ga še ne želijo komentirati. Njihov pravni zastopnik v Sloveniji pa pravi, da urad za varstvo konkurence Pivovarni Laško ne bi smel izdati soglasja, da je koncentracija z Unionom skladna s pravili konkurence.
Naj spomnimo, da je varuh konkurence v svoji prvi odločbi, ki pa jo je upravno sodišče zaradi nezakonitosti in kršitev postopka razveljavilo in vrni-
lo v ponovno odločanje, ugotovil, da bo koncentracija med podjetjema nastopila šele, ko bo Laško preseglo 50-odstotni pragv Unionu. Zato mu zdaj o tem ne bo treba odločati, to pa je tudi vse. Povečanje lastniškega deleža namreč, kot trdi Andrej Plahutnik, na vsebinsko presojo o skladnosti koncentracije ne bo vplivalo. Zato so še vedno možne tri odločitve urada - da koncentracijo odobri ali ne, ali pá, da jo odobri pod določenimi pogoji.
Brez združitve ne bodo preživeli
Vodstvo Pivovarne Laško je prepričano, da jim bo urad izdal brezpogojno soglasje za
prevzem Uniona, in to že v kratkem. Za kakšno drugačno odločitev, menijo, glede na opravljene analize in študije ni prav nobenega razloga. Po 1. maju so se namreč razmere na trgu pijač tako spremenile, da zdaj proizvajalci nastopajo na skupnem evropskem trgu, to pa pomeni, da je konkurenca še večja. Pomembno je tudi dejstvo, pravijo v Laškem, da trgovci uvažajo pivo vseh cenovnih razredov in s tem pritiskajo na zniževanje cen doma. Tržni deleži domačih pivovarn se zaradi tega nenehno znižuje. Združitev slovenske industrije pijač je zato ključnega pomena za preživetje podjetij, zato Pivovarna Laško pričakuje dovoljenje za brezpogojni prevzem Uniona.
Poznavalci trdijo, da je Pivovarna Laško ne glede na to, ali bo urad za varstvo konkurence odobril koncentracijo s Pivovarno Union, z nakupom skoraj šestih dodatnih odstotkov ljubljanske pivovarne, naredila dober posel. Če bi namreč svoj delež v Unib-nu morala prodati, bi zanj iztržila krepko več, kot v primeru, če bi bil njen delež še naprej manjši od 50 odstotkov.
Le tako bo lahko zaključila proces združevanja, ki ga je uspešno začela s prevzemom Radenske in Vitala, pri ljubljanski pivovarni pa se je morala ustaviti na pol poti.
JANJA INTIHAR
Leclerc se Je poslovil od Celja
Namesto Francozov bo na svinjskem sejmišču gradil Engrotuš - Nov cash&carry center do leta 2006
Francoska trgovska veriga Leclerc zagotovo ne bo gradila v Celju. Zemljišče v neposredni bližini svinjskega sejma nasproti Cinkarne, ki ga je kupila od celjske občine pred štirimi leti in na njem nameravala zgraditi 5.000 kvadratnih metrov velik trgovski center, je prodala Engrotušu.
Zdaj, ko je zemljišče ponovno v celjski lasti, je krog sklenjen. Lastnik Engrotuša Mirko Tuš je namreč leta 2000, ko je občinsko vodstvo v Celje spustilo še francoske trgovce, kuhal veliko zamero. Za naš časopis je takrat izjavil, da razmišlja celo o tem, da bi celotno podjetje prestavil v kakšen drugi kraj. »Celju je popolnoma
vseeno, kdo bo prišel v mesto in kako bo njegov prihod vplival na ostale trgovce. V takšni občini, kjer njeno vodstvo ne ceni podjetja, ki je po prihodku med največjimi tudi v Sloveniji in je pomemben delodajalec, ne vidim več prave perspektive,« je bil takrat ogorčen TUŠ.
Čas celi rani, Mirko Tuš je še vedno v Celju, izpolnila pa se mu je tudi velika želja, da bi pridobil 28.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Kidričevi cesti. Koliko jih je stal nakup, v Engrotušu ne želijo povedati. Leclerc je zanj pred štirimi leti plačal okrog 30.000 tolarjev za kvadratni meter. Kot je povedal direktor Aleksander Svetelšek, bodo novo lokacijo po-
rabili za postavitev cash&carry centra. Čeprav tovrstno ponudbo v Celju že imajo, želijo zgraditi nov center, saj imajo sedanjega v najetih prostorih, in sicer v eni od Intereuropinih hal, prav tako ob Kidričevi cesti.
Svetelšek napoveduje, da bodo takoj v začetku prihodnjega leta začeli postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če pri tem ne bodo naleteli na kakšne posebne ovire, bodo z gradnjo začeli predvidoma prihodnjo jesen, končana pa naj bi bila v letu 2006. Ker je zemljišča več, kot ga potrebujejo za svoj center, želijo k sodelovanju pritegniti še kakšnega drugega ponudnika.
JANJA INTIHAR Foto: GK
Mirka Tuša je 28.000 kvadratnih metrov zemlje ob Kidričevi cesti mikalo že leta 2000. Francozi so sicer zdaj odšli, na tablo, ki je kar štiri leta oznanjala, kaj bodo naredili v Celju, pa so očitno pozabili.
Preboldski tekstilci prijavili terjatve
Stečajni upravitelj Branko Đorđevič in predstavniki celjskega svobodnega sindikata se trudijo, da bi delavci Tekstilne tovarne Prebold še letos dobili denar iz jamstvenega sklada in tako vsaj deloma omilili finančno stisko po stečaju podjetja.
Predstavniki sindikata so prejšnji teden na okrožno sodišče v Celju vložili terjatve, ki jih imajo delavci do propadlega podjetja. Kot je povedal Forto Turk, so izračun naredili za svojih 189 članov, za preostalih 22 delavcev bo terjatve vložil odvetnik. Podjetje tako 189 delavcem na račun neizplačanih plač, odpravnin, regresa za zadnja tri leta, nadomestila za neizkoriščeni dopust ter potne stroške in jubilejne nagrade dolguje 397 milijonov tolarjev.	JI
Domofin v novi podobi
Mednarodni specializirani sejem Domofin, ki ga družba Celjski sejem pripravlja že od leta 1999, bo prihodnje leto še bolj aktualen. Zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje, ki so jih na sejmu predstavljali doslej, bodo nadgradili z novimi ekološko naravnanimi vsebinami.
Novo podobo sejma je pred kratkim podprl tudi njegov programski svet, v kate-
rem so predstavniki vseh večjih slovenskih gradbenih podjetij. Sklenili so, da bo prihodnje leto rdeča nit Do-mofina, ki bo na celjskem sejmišču od 17. do 20. marca, ekologija v gradbeništvu. V času, ko se svet sooča s prekomernim onesnaževanjem okolja, postaja namreč ekološka naravnanost podjetij vse bolj pomembna in je tudi pomemben dejavnik njihove konkurenčne prednosti. Te-
Probanka raste
Finančna skupina Probanka je že do konca novembra dosegla vse cilje, ki jih je načrtovala za letos. Obseg poslovanja je povečala za 18 odstotkov na 216 milijard tolarjev, vrednost Probankinih skladov v upravljanju pa znaša 41 milijard tolarjev, kar pomeni 28-odstotno rast.
Samo v Probanki je do konca novembra skupni obseg
ga se zavedajo tudi slovenska gradbena podjetja, zato bodo svoja prizadevanja na področju ekologije predstavila na razstavnem in tudi strokovnem delu Domofina.
Na sejmu bodo med drugim govorili o odpadkih v gradbeništvu in varovanju voda ob prometnicah, predstavili pa bodo tudi možností pridobivanja sredstev iz evropskih skladov za področje ekologije in zaščite voda.	JI
M,6 95,		
II; i	'ft1	|
95,9 100,3		
poslovanja znašal 163 milijard tolarjev. Letos so s tujino ustvarili za več kot milijardo evrov plačilnega prometa, domači plačilni promet pa bo presegel 750 milijard tolarjev. Bruto dobiček bo znašal dobrih 900 milijonov tolarjev, kar je več kot so pričakovali.
Zaradi dobrih rezultatov v Probanki načrtujejo, da bodo prihodnje leto prvič v svoji 14-letni zgodovini imeli več kot milijardo tolarjev bruto dobička. Obseg poslova nja naj bi se povečal za 16 čisti prihodki pa za 11 od stotkov.
J
Cetis se v Makedoniji ne da
Celjsko podjetje Cetis se zopet poteguje za nakup tiskarne skopskega podjetja Nova Makedonija, ki jo na mednarodnem natečaju prodajajo že tretjič.
Cetis je na razpisu za nakup makedonske tiskarne sodeloval že aprila in čeprav je bila njegova ponudba najvišja, ga niso izbrali. Na tokratnem razpisu je Cetis edini ponudnik, za tiskarno pa je pripravljen plačati 2,6 milijona evrov, kar je najvišja ponudba vseh dosedanjih natečajev.
Skupščina upnikov tiskarne Nove Makedonije, ki je že nekaj časa v stečaju, bo o Cetisovi ponudbi odločala jutri, 17. decembra. V tiskarni se ukvarjajo predvsem s tiskanjem knjig in časnikov, Celjani pa se zavezujejo, da bodo nadaljevali osnovno dejavnost podjetja.	JI
ÍGtOl] Winer z nujMjùm okus om GOSPODARSTVO
7
Dežela savn in zunanji bazen
Največ poslov s Krko
Inovatorji Gorenja med najboljšimi
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo minuli teden kar živahno, čeprav je v primerjavi s ponedeljkom Slovenski borzni indeks SBI 20 ostal skoraj nespremenjen. V četrtek je vrednost borznega indeksa znašala 4.871,74 točke.
Največ poslov je bilo v minulem tednu opravljenih z delnicami Krke (KRKG), ki so ob prometu 430 milijonov tolarjev izgubile 0,56 odstotka vrednosti in četrtkovo trgovanje končale pri 85.519,78 tolarja. Na borznem trgu je bilo v ospredju dogajanja Gorenje, katerega delnice so po nekajdnevnem padanju v ponedeljek sicer kazale znake ponovne rasti, vendar so do četrtka zopet izgubile 0,55 odstotka. Med prometnejšimi v borzni kotaciji so bile delnice Save (SAVA), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 243 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je zrasel za 3,19 odstotka. Vlagatelje je k nakupu delnic Save vzpodbudilo predvsem dejstvo, da je minuli teden kranjska Sava v skladu z dogovorom od Merkurja (MER) kupila 16 tisoč delnic Gorenjske banke, pri čemer bo Merkur s kupnino poravnal izgubo, ki jo je ustvaril z naložbo v avstrijski Bofex. Sava je tako povečala svoj delež v Gorenjski banki na 41 odstotkov, s čimer uresničuje svojo strategijo finančnih naložb. Vrednost delnic Emone obale Koper (EOKG) še naprej pada, do četrtka so izgubile 9,7 odstotka. Uprava družbe je za januar napovedala tiskovno konferenco, na kateri naj bi pojasnili nekatere govorice, ki močno vplivajo na vrednost delnic.
Koprski Istrabenz je v sredo objavil prevzemno ponudbo za vse delnice Kolinske. Ponudba velja do 14. januarja 2005, pri čemer za delnico ponujajo 6.500 tolarjev oziroma za vse delnice 20,6 milijarde tolarjev. Praga za uspešnost ponudbe niso določili. V Kolinski se bo na začetku prihodnjega leta zamenjalo vodstvo, saj jo bo po dolgoletnem vodenju zapustil Lojze Deželak, ki odhaja v pokoj. Nasledil ga bo najmlajši član uprave Iztok Bricl. Slednji je v upravi odgovoren za finance in računovodstvo, je pa tudi član skupine, ki vodi postopek povezovanja s portoroško Drogo.
V letališko stavbo Aerodroma Ljubljana je minuli teden stopila milijonta potnica. To je prelomnica za letališče, ki je z aktivnim trženjem privabil nove prevoznike. Letos so pridobili Malev, Easy Jet in Air France. Cilj letališča je odpiranje novih trgov, ki bo imelo za posledico nadaljnjo rast prometa, zato bodo potrebna vlaganja v posodobitev infrastrukture.
Oktobra je po začasnih podatkih Slovenija izvozila za 277,4 in uvozila za 295,2 milijarde tolarjev blaga. Medletna rast uvoza je v tem času upadla z 12,6 na 9,6 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,0- odstotna.
MATUA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Terme Dobrna so v dveh letih vložile v posodobitev objektov in novo ponudbo 2,5 milijarde tolarjev - Kmalu na vrsti tudi Zdraviliški dom
V Termah Dobrna so zaključili obsežen investicijski cikel, s katerim so temeljito prenovili in posodobili svoj največji hotel Vita ter obogatili ponudbo. Zadnja pridobitev sta manjši zunanji bazen in 500 kvadratnih metrov velika Dežela savn. Vrednost vseh naložb znaša 2,5 milijarde tolarjev. Na Dobrni pričakujejo, da se bodo pravi učinki vseh novosti pokazali šele prihodnje leto, novo naložbeno fazo pa bodo začeli s prenovo znamenitega Zdraviliškega doma.
Dosedanja prenova je tekla postopno od leta 2002. Najprej so se lotili hotela, kjer so temeljito prenovili 174 hotelskih sob, ki sodijo zdaj v kategorijo štirih zvezdic, razširili in posodobili so tudi prostor ob recepciji, prenovili restavracijo in notranji bazen ter uredili konferenčno dvorano s 54 sedeži. Pred enim letom so odprli tudi center lepote. V vse te posodobitve in novosti so vložili 2,5 milijarde tolarjev. Samo za zunanji bazen, ki ima sicer skromnih 160 kvadratnih metrov vodnih površin.
Terme Dobrna v novi Deželi savn gostom ponujajo dve turški, tri finske pregrevanje telesa, ledeno sobo osvežitve, topli masažni in hladni potopni nja ter Kneippove poti in kadičke.
vendar je pomemben del celotne ponudbe, in za savne so odšteli 700 milijonov tolarjev. Gradnja zunanjega bazena, ki je povezan z notranjim, je trajala nekoliko dlje, kot so načrtovali, saj je šlo za dokaj zahteven gradbeni poseg.
Ker se je ponudba zdravi-.lišča povečala, so se v Termah lotili še temeljita prenove parkirnih prostorov ob
hotelu Vita. Gradijo jih v etaži in bodo v kratkem dograjeni. Do konca aprila prihodnjega leta nameravajo v zdaj slabo izkoriščenih prostorih letne kavarne odpreti še igralni salon, kot je povedal direktor Janez Mlakar, pa se bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju lotili še ostalih zdraviliških objektov. Končno bo na vrsto prišel tudi Zdraviliški dom, ki ga že ne-
in infrardečo savno za globinsko bazen, Vichyjeve tuše preseneče-
kaj časa postavljajo na stranski tir. Natančnejših vsebin za ta, več kot 150 let star objekt, še niso opredelili, zato tudi še ne vedo, koliko jih bo stala naložba. Vsekakor pa želijo Zdraviliški dom, ki ima zdaj eno samo zvezdico, preurediti v hotel višje kategorije, namenjen predvsem zahtevnejšim gostom.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Nova KBM ima v Celju nove prostore
Celjska podružnica Nove Kreditne banke Maribor se je v začetku decembra s Krekovega trga preselila v nove prostore na Mariborski cesti. V preteklih treh letih, kolikor deluje na območju celjske regije, je poslovala samo s podjetji in samostojnimi podjetniki, zdaj pa lahko svoje storitve ponuja tudi občanom.
Kot je pojasnil direktor podružnice Andrej Šporin, jim dosedanji prostori, ki so jih imeli v zgradbi pošte, poslo-
vanja s prebivalstvom niti niso omogočali. Čeprav so v Celje, kjer je ponudba različnih bank zelo velika, prišli šele med zadnjimi, je prepričan, da bodo tržni delež, ki ga imajo na tem območju, še povečali. V preseljeni podružnici, ki so jo uredili v pritličju zgradbe bivše Kovinotehne, bodo podjetja in samostojni podjetniki še naprej imeli svoj prostor za urejanje finančnih poslov.
Uradne otvoritve, ki je bila v začetku tedna, se je udeležil tudi predsednik uprave
Nove Kreditne banke Maribor Črtomir Mesarič, ki je med drugim poudaril, da je banka letos posluje uspešno in bo presegla načrtovane cilje. Od januarja do oktobra so ustvarili nekaj več kot 5 milijard tolarjev celotnega poslovnega izida, kar je za 11,4 odstotka več kot lani v enakem obdobju. Bilančno vsoto so letos povečali za več kot 35 milijard tolarjev in je konec oktobra znašala skoraj 580 milijard tolarjev.
JI, Foto: AŠ
Za Erine Adute kar dve diplomi
Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je podelilo diplome za najboljše prodajalne.
Pri projektu je sodelovalo 113 družb in samostojnih podjetnikov, ki so prijavili 257 prodajaln. Ocenjevanje je potekalo na območju celotne Slovenije, prodajalne pa so bile razdeljene v 12 skupin glede na njihovo površino in ponudbo.
Diplomo naj trgovina je prejelo 11 prodajaln. Na Celjskem so to Priora Celje, Modiana v Mercatorjevem centru v Celju, Modna hiša Žalec in Erina prodajalna Adut v Žalcu. Era je bila nagrajena tudi za svojo prodajalno Adut v Lenartu.	JI
V Novi KBM so se odločili, da letos ne bodo poklanjali novoletnih poslovnih daril, ampak so denar namenili za donacije slovenskim porodnišnicam. Predsednik uprave Črtomir Mesarič je ček za milijon tolarjev izročil direktorici celjske bolnišnice Štefki Presker.
Gospodarska zbornica Slovenije je prejšnji teden razglasila pet najboljših slovenskih inovacij. Med izbranimi je tudi Gorenje.
Inovacije so izbrali med 38 predlogi, vseh pet najboljših pa je bilo tako dobrih in izenačenih, da so jim podelili zlata zbornična priznanja. Med dobitniki je tudi Gorenje, ki si je mesto med najboljšimi prislužilo z novo generacijo vgradnih pečic, za katero so uporabili kar nekaj inovativnih rešitev - med njimi: tudi nov način hlajenja aparata, novi pa so tudi ergonomsko oblikovani gumbi s simboli.
Pri razvoju nagrajene inovacije so sodelovali Aleš Zaverla, Andrej Bolčina, Bojan Felle, Oskar Fučik, Tomaž Krajne, Marko Kreča in Boštjan Pečnik.	JI
Dokončan objekt KZ Laško v Sevcah
Nov objekt sta s prerezom traku odprla direktor KZ Laško Karel Krašek (levo) in predsednik upravnega odbora KZ laško Zoran Kramer.
Boštjan Pražnikar (levo) in Peter Vrisk
V Sevcah pri Rimskih Toplicah je Kmetijska zadruga Laško minuli teden slovesno odprla nov objekt, ki pod isto streho združuje predelovalni obrat, diskontno prodajalno in servisno delavnico za tovornjake. V objektu so tudi upravni prostori zadruge, vendar se bo uprava na novo lokacijo preselila v naslednjem letu, medtem ko je delo v proizvodni in servisni dejavnosti že steklo.
Nov objekt ne pomeni velike pridobitve le za Kmetijsko zadrugo Laško, temveč tudi za Rimske Toplice, saj je z novim obratom prišlo v kraj tudi novo življenje, so prepričani tamkajšnji prebivalci. Nenazadnje obrat ponuja tudi nove možnosti za zaposlitev. TYenutno je zaposlenih okoli 55 delavcev, pri čemer se je pet ljudi zaposlilo na novo, ko bo obrat dosegel svoj optimum, pa računajo še na dodatnih 15 delavcev, obljublja direktor KZ Laško Karel Krašek, ki je s svojimi sodelavci odločitev za novogradnjo sprejel zaradi izboljšanja delovnih in tehnoloških pogojev ter zaradi zagotovitve zahtevnih pogojev Pravilnika o veterinarskih pogojih za mesno predelovalne obrate. »Pomemben faktor pri tem je bilo tudi dejstvo, da je star obrat klavnice in predelave vključno s transportno dejavnostjo zadruge v neposredni bližini Pivovarne Laško, kar je bilo za obojestransko dejavnost vedno bolj moteče. Pomembno je tudi to, da se v Kmetijski zadrugi Laško ukvarjamo s predelavo mesa že več kot 50 let, da izdelujemo nekatere značilne visoko kakovostne mesne proizvode in smo v širšem celjskem prostoru poznani kot dobavitelj kakovostnega mesa in mesnin,« pojasnjuje Krašek. Dejavnost predelave mesa je izjemnega pomena tudi zaradi zagotavljanja dolgoročnega odkupa goveda in drobnic v občini Laško, Radeče in vZasavju, pa tudi od kmetij s področja Zadruge Mozirje, Koroške zadruge in KZ Lenart v Slovenskih goricah.
Z izgradnjo novega obrata so v Kmetijski zadrugi Laško omogočili idealne prostorske in tehnološke postopke ter v celoti zagotovili visoko raven higiensko veterinarskih pogojev, ki jim omogočajo proizvodnjo kakovostnih in varnih mesnih proizvodov in mesa.
Novi objekt ima kapaciteto do 10 ton svežega mesa in izdelkov dnevno, kar je tudi do trikrat več kot doslej. Klanja v tem objektu ne bo, vendar bo zadruga odkupovala žive živa-
Na odprtje novega objekta je v Sevce prišla velika
li kot doslej, s to razliko, da jih bodo klali v eni od bližnjih klavnic, ohlajene trupe živali pa bodo vozili v Sevce, kjer bodo meso razsekali, predelali in prodali. V obratu z ovalnim žigom, ki pomeni neomejeno možnost trženja v deželah EU in izven, bodo doďelovali sveže meso govedi, prašičev, drobnice, gojene in uplenjene divjadi za potrebe trgovin in mesnic, torej končnih potrošnikov, za manjše mesarije, gostinske obrate in menze različnih ustanov.
Vse, kar bodo v novem obratu predelali in pripravili, pa je mogoče kupiti v diskontni prodajalni. Poskrbeli so tudi za veliko parkirišče, ki ga bodo po dogovoru lahko uporabljali tudi lastniki oziroma vozniki tovornjakov. V sklopu predelo-
valnega obrata je ta teden svoja vrata odprla še servisno me- ~ hanična delavnica z avtopral-nico in vulkanizerskimi uslugami za tovorna vozila.
Nov obrat je zasnovan na osnovi idejno tehnološkega projekta, ki ga je izdelal projektivni biro Falkenstein iz Ulen-dorfa iz Nemčije. Vse potrebne projekte za izgradnjo pa je izdelalo projektivno podjetje IBE Ljubljana. Glavni izvajalec je bilo Gradbeno podjetje Gradiš iz Celja, soizvajalci pa Trimo Trebnje, Kovintrade Celje, Kota Petrovče, Unimont Slovenske Konjice in drugi. Investicija v celoten objekt je veljala 1,45 milijarde tolarjev, pri čemer je 299 milijonov sredstev primaknil Sapard.
Foto: ALEKS ŠTERN :
Direktor KZ Laško Karel Krašek
Peter Oprčkal, vodja komerciale v KZ Laško (desno), v družbi s poslovnimi partnerji.
Transakcijski račun Nove KBM
i
. A-
ar"-*1
Dobrodošli v Novi KBM z izjemnimi ugodnostmi ob prenosu
transakcijskega računa v Novo KBM:
»
MESTNA OBČINA CELJE
MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE
OBJAVLJA JAVNI RAZPIS
za podelitev priznanj zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju skupinam), za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta.
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (ur. list RS, št. : 125/2004) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje
1.	NAZIV ČASTNI MEŠČAN
za izjemen prispevek posameznika na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki ima trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini
2.	ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN KRISTALNI GRB
ZA LETO 2005
za profesionalne in druge dosežke ter uspehe posameznikov ali skupin na kateremkoli področju ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta.
ZLATI CELJSKI GRB
-	za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine.
SREBRNI CELJSKI GRB
-	za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti.
BRONASTI CELJSKI GRB
-	za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
KRISTALNI CELJSKI GRB
-	za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2004 zaključili visokošolski študij ter katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 in več. Lahko ga prejme le posameznik s stalnim prebivališčem v Celju.
POBUDE OZIROMA PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI.
Predlog za podelitev naziva častnega meščana Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku,
-	predstavitvene podatke o kandidatu,
-	vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan,
-	utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
-	podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno,
-	datum pobude.
Predlog za podelitev kristalnega celjskega grba mora vsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku,
-	podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov),
-	potrdilo o diplomi
-	potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo,
-	potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje,
-	naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje,
-	datum pobude.
Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do vključno 17. januarja 2004.
Komisija bo obravnavala le predloge, ki so bili predloženi pravočasno.
Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira.
Mestni svet Mestne občine Celje
i" leto dni brezplačno vodenje računa
kartico Activa Maestro vam bomo izdali brezplačno i» ob izdaji plačilno-kreditne kartice vam podarimo enoletno članarino dovoljeno prekoračitev na računu vam bomo odobrili v enaki višini kot ste jo imeli v prejšnji banki, in za to vam ne bomo zaračunali stroškov «'za uporabo elektronskega bančništva Bank@Net boste plačali le polovico stroška izdaje identifikacijske kartice
»•uredili bomo plačila vaših rednih obveznosti z direktnimi obremenitvami in trajnimi nalogi V na bančnem avtomatu boste gotovino lahko dvigovali v okviru enakih zneskov kot dosedaj
Ugodnosti veljajo za prenos transakcijskega računa, na katerega boste prejemali plačo ali pokojnino. Imetniki TRR pri Novi KBM lahko uporabljajo bančno kartico Moneto za plačevanje z mobilnim telefonom.
o KBM, Podružnico Celje na Mariborski cesti 7 v Celju.
Podružnica Celje posluje za pravne osebe in zasebnike od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro
Telefonska številka: 03 425 32 30
Ujemite ponudbo izjemnih ugodnosti!
Nova Kreditna banka Maribor
Še veliko vode bo moralo preteči.
Preden bo vsa tako bistra, kot je naša.
www.bistra.info
Bistra
čista kot solza
VELIKA NAGRADNA IGRA
FARAONSKI ZAKLADI
SE ZAKLJUČUJE. CITROEN PLURIEL
BO KONČNO DOBIL LASTNIKA
Predpraznično obdarovanje v Preboldu
Ena od že tradicionalnih akcij, ki jih Občina Prebold vsako leto pripravi v sodelovanju z območno organizacijo Rdečega križa in približno 30 prostovoljkami, je prednovoletno obdarovanje socialno ogroženih in starejših krajanov oziroma družin.
Pakete, ki so jih začele prostovoljke družinam odnašati včeraj, v sredo, je tudi letos darovala občina, ki je na pobudo župana Vinka Debelaka in ob podpori občinskih svetnikov uspela zbrati tudi finančna sredstva za enkratno pomoč ljudem, ki so se po stečaju tekstilne tovarne znašli brez dela.
V prednovoletno obdarovanje se je s skromno pozornostjo za otroke letos vključila tudi naša medijska hiša Novi tednik&Radio Celje. Za otroke staršev, ki so bili v tekstilni tovarni zaposleni do
zadnjega dne, smo pripravili darilca, ki so jih otrokom odnesle prostovoljke, ki družine dobro poznajo in jih redno obiskujejo. Ob pomoči nekdanjega predsednika sindikata tekstilne tovarne Prebold Milana Jambroviča in tamkajšnjega občinskega svetnika Vinka Drče srrro pripravili darilca tudi za otroke iz občin Braslovče in Vransko - v upanju, da bi jim vsaj malo polepšali predpraznič-ne dni.
Na stisko ljudi iz spodnjesavinjskih občin, ki so po stečaju preboldske tekstilne tovarne ostali brez dela, so se že odzvali posamezniki in predstavniki različnih podjetij. Če želite pomagati tudi vi, lahko pokličete na Občino Prebold ali pa sredstva nakažete na TRR: 06376-0944012744 (krajevni odbor RK Prebold).
AMS
Foto: GREGOR KATIČ
V SOBOTO, 18. DECEMBRA, OB 24. URI V CASINOJU FARAON
Razburljivo žrebanje sanjske nagrade se bo pričelo po sklepnem programu natanko ob 24. uri. Torej, v soboto zvečer nasvidenje v casinoju Faraon v Celju (bivši hotel Merx)!
-*'» v •	IpiBiliiiL "4mmâ
Nagrajenci zadnje radijske oddaje Faraonovi zakladi:
Tatjana Gunzek, Rimske Toplice, Tadej Pasar, Vojnik, Nežka Škrlat, Šalovci, Lucija Gobec, Celje.
Med vsemi kuponi pa smo izžrebali še nekaj nagrajencev. Kape Casinoja Faraon Celje prejmejo: Zinka Potočnik, Zreče, Janko Knešak, Laško, Jani Blažič, Celje, Slavica Ulaga Kandorfer, Celje, Anica Benedičič, Šk. Loka, Sandra Planine, Vransko, Milena Vipotnik, Žalec in Simona Madile, Rogaška Slatina. Šale Casinoja Faraon Celje prejmejo: Ivan Blažič, Solčava, Irena Lukan, Laško, Iztok Grobelnik, Celje, Berta Videc, Šentrupert, Jožica Vitanc, Braslovče, Gregor Petrovič, Celje, Ana Marija Rovšnik, Štore, Mladen Stubičar, Celje.
NAJ VOŠČILNICE
Pomembno je, za koga delaš voščilnico
Prostovoljke iz Prebolda, skupaj s predsednico krajevnega odbora RK Marijo Kapus, že vrsto let skrbijo za predpraznično obdarovanje posameznikov, starejših občanov in družin. Letos se je v prednovoletno obdarovanje otrok vključila tudi naša medijska hiša NT&RC.
V pregledu akcij za izbor naj voščilnic se bomo tokrat spomnili let 2001 in 2002. Leta 2001 smo zaključek pripravili v gostišču Koprivnik v Socki. Komisija - Jože Žlaus, Tatjana Cmok, Tatjana Cvirn in Tone Vrabl -je podelila pet enakovrednih nagrad.
Dobili so jih Natalija Ja-ger s Straže na Gori pri Dram-ljah, Vladka Lajh iz Celja, Gi-zela Fidler - Lorbek iz Do-briše vasi pri Petrovčah, Bernarda Obreza s Ponikve in Janko Selič iz Doma Nine Pokom na Grmovju, ki je ob voščilnici sporočil: »Pošiljam vam voščilnico iz odpadnega papirja, ki sem ga dobil
pri tiskarjih in tako ponovno koristno uporabil. Dodal sem suho cvetlico, ostanke kave, čajev in podobno. Ker so moje voščilnice brez kemičnih dodatkov, sem jih poimenoval Poskrbimo za naravo - ohranimo jo zdravo!«
Med vrtci je zmagal Vrtec Zarja iz Celja, enota Iskrica, in med osnovnimi šolami Vojnik, od koder so poslali trideset voščilnic, opremljenih
z besedili in ročno izdelanimi miniaturnimi izdelki iz gline. Med družinami je slavila družina Majcen iz Zado-brove.
V letu 2002,smo dobili približno 200 voščilnic, kar 72 so jih poslali iz Osnovne šole Vojnik. Med vrtci sta bila nagrajena Vrtec Zarja Celje, enota Iskrice, in Vrtec Mavrica Vojnik. Med osnovnimi šolami so bili najboljši predstavniki OŠ Primoža Trubarja Laško s prilagojenim programom in med srednjimi šolami Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur. Med družinami so izdelali najlepše primerke pri Baumanovih v Vojniku in Majcnovih v Za-dobrovi, med posamezniki pa Marta Lukaščik in Tjaša Senica iz Celja ter Jelka Kom-pan iz Ločice pri Polzeli. Posebno priznanje za izvirno idejo voščilnice (razbite čre-pinje za srečo z voščilnico, op.p.) je dobila družina Jur-gec iz Vojnika. Novost je bila razstava najboljših primerkov v knjižnici Vojnik, ki je postala tradicionalna in tako pomaga popularizirati akcijo. Ogledali so si jo tudi učenci iz Laškega, potem pa
so doma narisali voščilnice, ki sd bile kasneje nagrajene. Navdih za ustvarjanje je z ogledom razstave dobila tudi Lidija Bauman iz Vojnika. Zaključek akcije je bil v gostišču Lovec v Vojniku.
Letos bomo voščilnice sprejemali do vključno petka, 31. decembra. Ocenjevanje bo v prvi polovici januarja, nato pa podelitev priznanj in razstava najboljših voščilnic v knjižnici v Vojniku. Pri oblikovanju doma izdelanih božično-novoletnih voščilnic naj vas vodi misel, komu je voščilnica namenjena.
TONE VRABL
nmam
90,6 95,1 95,9 100,3
Božični popust v Pokrajinskem muzeju Celje
Muzejsko literaturo in grafike lahko kupite z do 33% božičnim popustom v muzejski trgovinici na Muzejskem trgu 1 v Celju.
Nudimo tudi pisano paleto muzejskih spominkov s katerimi boste razveselili svoje najbližje.
Muzejski trg 1 Tel.: 03/4280 950 Fax: 03/4280 966 INFO@POKMUZ-CE.SI
POKRAJINSKI
MUZEJ ♦
Dobro Je vedeti...
Registracija je po novem vpis vozila v evidenco vozil, poleg tega zakon ukinja krajevno pristojnost pri izdaji in podaljšanju vozniškega dovoljenja in registrska območja. Vozila bodo lahko registrirale tudi pooblaščene registracijske organizacije, npr. večji trgovci z avtomobili. Registrske tablice bodo vezane na vozilo, dopuščena pa je osebna izbira. Na registrskih tablicah bo slovenski grb z evrologom, tablice pa bodo začeli nameščati na nova vozila do 13. avgusta 2005. Prometna nalepka bo nameščena na zadnji registrski tablici, ki jih zaradi novih določb ni treba menjati. Ob tem velja opozoriti, da starih registrskih tablic ni dovoljeno spreminjati - tudi za lokalpatriote, ki na tablice lepijo grbe svojih občin, je po novem zagrožena kazen 40 tisoč tolarjev.
Zmanjšujejo se dokazila ob registraciji s sedanjih sedem na tri: potrebujete dokazilo o lastništvu, izjavo o skladnosti in dokazilo o sklenjenem obveznem avtomobilskem zavarovanju. Prometna nalepka se izda, ko je plačano letno povračilo uporabe ceste in ko je vozilo tehnično brezhibno. Novo vozilo bo na tehnični pregled moralo po treh, nato po dveh in spet po dveh letih - torej bo na vsakoletni tehnični pregled treba po sedmih letih. Podobno možnost daje zakon tudi glede plačila cestnine in sklepanja zavarovanja. Spet so v veljavi enoletni tehnični pregledi za vozila, starejša od 12 let.
Prometni zakon kot šok terapija
oziroma takojšnje plačilo, kazen polovična od zagrožene.
Zakon je sicer že v veljavi, uporabljati se bo začel 1. januarja. Je kakršnakoli možnost, da bi, zaradi vseh polemik recimo, nova vlada ustavila ta postopek?
Državni zbor lahko sprejme spremembe, dopolnitve ali nov zakon, v nobenem primeru pa ne more priti do tega, da se zakon nebi pričel izvajati v delu, kot je določeno.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ
Novi Zakon o varnosti cestnega prometa buri duhove - Sekretar v MNZ Darko Repenšek o razlogih za sprejetje zakona, ki bo udaril po denarnicah
Do decembra je bilo na naših cestah 253 mrtvih, lani v istem času pa 215. Slabše kot pri nas je le še v Grčiji in na Portugalskem. V Sloveniji so najpogostejši vzroki prometnih nesreč hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, izsiljevanje prednosti, hitrost in prekratka varnostna razdalja.
To je le deček statistike, ki je bo-. trovala sprejemu enega najbolj »vročih« zakonov - Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVPC), ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2005. Čez nekaj dni torej, zato nekatere novosti in odzive predstavlja sekretar v ministrstvu za notranje zadeve, Zgornjesavinjčan Darko Repenšek, sicer vodja sektorja za upravne zadeve prometa, zbiranja in druženja, eksplozivov in orožja.
»Temelje varnostne politike v Sloveniji je postavil leta 1998 sprejeti Nacionalni program varnosti cestnega prometa v RS, katerega cilj je zmanjšanje števila smrtnih žrtev ter prometnih nesreč za polovico. V Evropi je to t. i. »vizija nič«. Na sprejem zakona je vplivalo dejstvo, da je varnost udeležencev v prometu srh vzbujajoča ter da so prometne .vsebine in pristojnosti nerazumljivo razpršene med različna ministrstva. Poleg tega začne 1. januarja 2005 veljati Zakon o prekrških,, s katerim je bilo treba v novem ZVCP uskladiti sankcije, v naš pravni red pa je bilo treba vnesti 12 direktiv EU, sprejetih na tem področju,« je Darko Repenšek naštel glavne vzroke, ki so »zakrivili« nov zakon.
Zakon prinaša kar nekaj novosti, med najbolj izpostavljenimi pa je kaznovanje prehitrih in pijanih voznikov ...
Glavna razloga, ki botrujeta prometnim nezgodam s smrtnimi žrtvami in veliko materialno škodo, sta hitrost in alkohol. V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil vinjen voznik. Ne glede na to, da smo ciljna skupina vsi udeleženci v prometu, je bilo treba v zakonu posebej izpostaviti ravno ti skupini voznikov. Med povzročitelji prometnih nezgod je 21,8 odstotkov mladih med 18 in 24 leti, zato jim namenjamo poseben poudarek. Namen zakona pa ni le zagotavljanje večje varnosti, temveč smo v upravnem delu želeli voznikom in last-
Nekaj kazni
Če boste v naselju hitrost prekoračili do 10 km na uro, bo kazen 10 tisoč tolarjev, od 10 do 20 km pa 30 tisoč. Če bo hitrost prekoračena od 20 do 30 km, bo treba odšteti 60 tisoč. Najhujši dirkači, ki bodo v naselju vozili več kot 50 km na uro preveč, bodo kaznovani z najmanj 120 tisoč tolarji in 18 kazenskimi točkami, kar pomeni, da bodo izpit opravljali še enkrat. Enako velja tudi za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi. Neupoštevanje pešcev na prehodu vas bo stalo 50 tisoč tolarjev, prav tako neustrezno razvrščanje v križiščih in prepočasna vožnja.
nikom vozil olajšati in približati nekatere postopke.
Mnogi trdijo, da so kazni, predvidene v novem zakonu, previsoke. Kaj je pripravljalce vodilo pri določanju?
Vodenje postopka o prekršku in določitev sankcij za kršitev ZVCP je usklajena z določili novega Zakona o prekrških, ki predstavlja reformo prekrškovnega sistema v RS. Zakon je dvignil višino globe, tako splošni minimum kot maksimum. Za posameznike je moč predpisati globo v višini od 10 do 300 tisoč tolarjev, odvisno od nevarnosti ravnanja. Globe so v največ primerih predpisane v višini med 10 in 60 tisoč, v zneskih med 100 in 150 tisoč tolarjev pa v 14 primerih. So pa tu še kazenske točke. Kazni so popolnoma primerljive s kaznimi, ki so zagrožene v večini držav EU, še zlasti, če primerjamo tudi ukrepe, ki jih izrekajo poleg glob. V mnogih državah EU so po drastičnem dvigu kazni skoraj povsem umirili hitrost. TUdi sam trdim, da se Slovenci šele potem, ko čutimo udarec po žepu, zavedamo svojih ravnanj in šele takrat začnemo razmišljati, kako se v prometu obnašamo.
Verjetno pa tudi iz tega izhaja ocena, da bodo visoke kazni vplivale le na najšibkejše sloje?
Dve državi v Evropi imata sorazmernost globe glede na socialni status - Finska in Švedska uporabljata mnogokratnik dnevnega zaslužka. Pri pripravi zakona smo razmišljali o tej opciji, vendar smo pri presoji v različnih krogih zavzeli stališče, da v tem trenutku v Sloveniji to ne bi bilo primerno, vprašljivi bi bili tudi učinki. Po moje je vprašljiva smiselnost postavljanja ločnic med državljani, pred zakonom smo namreč vsi enaki.
Menite, da bodo ravno visoke kazni zmanjšale število prometnih nesreč?
Ne! Dejstva pa preprosto kažejo, da je treba v slovenskem prostoru tudi skozi prizmo sankcij nekaj postoriti. V Evropi je dokazano, da so najbolj učinkovite, vsaj za nekaj časa, oblike šok terapije oziroma bistveno zvišane kazni. Je pa tudi dejstvo, da ZVCP predstavlja le majhen del velikega prometnega mozaika. Morda je vzgoji otrok, od vrtca naprej do družine, ki ustvarja vzorčne oblike vedenja, v resnici dan premajhen pomen. Obstajajo še mnogi drugi dejavniki, ki morajo prispevati svoj delež, da bodo izpolnjeni cilji, določeni v nacionalnem programu. Nov zakon posega le v en del, potrebna bo širša družbena akcija, da bi bili čez nekaj let vidni pozitivni premiki. Ustrezna normativna ureditev je po merilih EU temeljni pogoj za učinkovitost države pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa, kaznovalna politika pa je njen pomemben del.
Pomembne novosti se obetajo tudi za neizkušene in mlade voznike, ki so najpogostejši povzročitelji in tudi žrtve ...
Dana je možnost, da se kandidat za voznika motornih vozil v kate-
dal zakon. Svojo vlogo bo dobil tudi starešinski kader na policijskih postajah, za katerega vemo, da je fa kultetno izobražen. Ne vidim raz loga, da bi se porajali dvomi ozi roma pomisleki.
Nekako pričakujete, da bodo zaradi posameznih določil zmanjšane vrste na sodiščih ...
Sodniki za prekrške so »zabasa-ni«. Namen pristojnosti, ki so jo dobili policisti, je v tem, da se zagotavljajo dolgoročni učinki v smislu hitrejšega odziva na kršitve, hitrejše vodenje postopkov o prekrških in manjše število zastaranih zadev.
Nekaj dni pred uveljavitvijo zakona se v Sloveniji vse bolj krešejo mnenja, kot da bi zakon mnoge presenetil.
Ta zakon je eden redkih, ki sta ga vse od osnutka presojali in sooblikovati strokovna javnost in civilna družba. V delovni skupini smo obravnavali ogromno pripomb in pobud, ki smo jih prevetrili in smiselne tudi vgradili v besedilo. Govoriti o tem, da je bil zakon pisan v policijskih vrstah oziroma da so ga v notranjem ministrstvu pisali sami sebi, je velik nesmisel.
Bodo kazni še razpolovljene?
Tlidi v naprej velja, da je, za plačilo v osmih dneh na izdano polož nico
goriji B začne usposabljati s 16 leti in pol. Uvajamo vožnjo s spremljevalcem, ki bo lahko samo sorodnik (star najmanj 30 let, s 7-letni-mi vozniškimi izkušnjami, z največ 5 kazenskimi točkami) in bo vpisan v evidenčni karton vožnje. Status spremljevalca bo pridobil po 2-urnem usposabljanju v avtošoli. Evropske izkušnje kažejo, da tako tudi rutinirani stari vozniki osvežijo znanja. Kandidat bo prevozil med 3 in 5 tisoč kilometri, z 18. leti bo lahko pristopil k izpitu, po tem pa bo pridobil vozniško dovoljenje s statusom voznika začetnika. V dveh letih oziroma do 21. leta bo dolžan opraviti dodatni program usposabljanja, sestavljen iz vožnje odličnosti, vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic. V tem času ne bo smel voziti pod vplivom alkohola, program pa bo moral opraviti v predpisanem času, sicer bo vse opravljal znova. Večkrat rečem, da bo šlo za »pranje možga-
Mnogi takoj pristavijo, da nove možnosti niso zastonj ...
Stroški bodo logična posledica teh zahtev. Vendar danes žal ugotavljamo, da je usposabljanje v av-tošolah slabo, da kandidate celo brez predhodnega teoretičnega usposabljanja posedejo za volan in da se s cestno prometnimi predpisi seznanjajo kar med vožnjo. To je nedopustno in ni čudno, da mora kandidat tako v povprečju opraviti 50 ur vožnje, preden opravlja vozniški izpit. Tudi to stane - z novimi možnostmi pa se bo število teh ur zmanjšalo.
Nekateri pomisleki se pojavljajo glede izreka kazni oziroma tega, da policisti dobivajo večje pristojnosti. Bodo dovolj usposobljeni?
Po Zakonu o prekrških postajajo policisti t. i. prekrškovni organ. Za kršitve ZVCP bodo vodili hitre postopke, izdali odločbo o prekršku ter z njo izrekli sankcijo - poleg globe tudi do 5 kazenskih točk. Nedvomno bodo s 1.
»Delam za denar, a ne živim zanj!«
Mojster magije Marlizz prvič v Celju - Ob 25-letnici delovanja je za otroke pripravil brezplačno zabavo
Unionska dvorana Celjskega doma je bila minulo nedeljo v znamenju magije. Dopoldne eno uro in popoldne dve je v njej kraljeval mednarodni mojster magije, dobitnik najvišjih mednarodnih odličij na področju magije in ročnih spretnosti, čarovnik Marlizz.
Čeravno dvorana zaradi silne gneče niti prvič niti drugič ni pokala po šivih, je Marlizz upravičil svoj vzdevek kralj magije. Ker ravno letos slavi 25. obletnico svojega delovanja, se je odločil, da bo v okviru veselega decembra podaril otrokom brezplačne vstopnice za svoje predstave. To pa je bil tudi njegov prvi nastop v knežjem mestu. »Za Celje sem imel vedno preskromno reklamo, vsaj tako se mi je zdelo. So me pa spoznali v vseh okoliških kulturnih domovih,« pove, ko ga povprašamo o nastopih v tem delu Štajerske.
Kralj magije
Najmlajši Celjani so nedvomno uživali, sodeč vsaj po
nenehnih vzklikih navdušenja ob prikazu raznih trikov, še posebej tistih, v katerih so nastopile Marlizzove živali-ce: zajčki, golobčki, dva kuž-ka, morski prašiček in simpatična belonosa opica Vili. S slednjo so se otroci po predstavi lahko do mile volje tudi družili. Nadvse prisrčna je bila tudi točka, v kateri sta sodelovali deklici iz občinstva. Celjanka Ana je s čarobnimi besedami - ki so njeno prijateljico zaradi mravljic, ki naj bi ji prigomazele pod zadnjo plat, kar izstrelile s stola - spravila dvorano skoraj do solz od smeha. Sicer pa se je vsem gotovo najbolj vtisnil v spomin trik z rutami. Marlizz je zavezane rute postavil na eno, nevezane pa na drugo mizo. Potem se je
»Sem živahen popotnik po labirintu, genij vedrosti, čarovnik nemogočega. Moje srce je polno mogočne magije, ki lahko zasenči sto urokov. Jaz sem za to, da vas zabavam. Jaz sem Marlizz.«
umaknil. »Sedaj boste videli, da ne boste nič videli,« je spregovoril svoj legendarni stavek in kot že tolikokrat navdušil. Trenutek kasneje sta kupa rut »zamenjala« mizi. Kako mu je to uspelo? »To je poslovna skrivnost,« odgovarja Ptujčan.
Ni bil od nekdaj kralj
Marjan Lizzy je njegovo pravo ime. Odraščal je pri rej-niški družini na Dravskem polju, zato prave materinske ljubezni, kot sam pravi, ni nikoli občutil. »Bil sem za marsikaj prikrajšan, saj nisem občutil prave pripadnosti. Bil sem njihov in nisem bil. Zame ni bilo denarja in ne zagovora ... Danes sem srečen, ker otrokom dajem tisto, kar sem v svojem otroštvu najbolj pogrešal; veselje in radost,« pripoveduje o sebi Marjan in nadaljuje: »Želel sem postati gledališki igralec, toda moral sem na poklicno šolo. Z magijo sem se začel ukvarjati že v osnovni šoli. Ko sem bil star okoli devet let,
sem si nekoč ogledal predstavo češke skupine Kellners. Barvne luči, lepe obleke in pravljični svet, vse to me je popolnoma prevzelo.«
Še zadnji potujoči par
Marlizz že 25 let živi od magičnih predstav. 20 let ga spremlja tudi asistentka Vera Toplak, bolj znana kot Maja. Skupaj sta zgradila Marlizz šov, s katerim nastopata po vsej Sloveniji. »Prvi moji nastopi so se dogajali kot v sanjah, takšno tremo sem imel. Izvajal sem točke hipnotiziranja gledalcev in prenos misli,« se spominja Marlizz zlatih časov, še posebej pa izpita pri Društvu artistov Slovenije, s katerim je končno pridobil status iluzionista: »Danes ni prave kontrole, tako da je med nastopajočimi magiki tudi veliko di-letantov, ki se imajo za velike mage, pa nimajo ne znanja ne pravih rekvizitov.« Marlizzove osrednje točke, ki si jih je ogledalo tudi celjsko odraslo občinstvo in ki
jemljejo dih, so t. i. ameriški kovček, kabinet strahov, kubus cik-cak, lebdenje asistentke in nenazadnje lebdenje gledalke iz občinstva. »Prvič sem tu in bilo mi je resnično v veselje. Čeprav delam za denar, ne živim zanj.« Tako pa je komentiral skromno število gledalcev in
... odšel naprej, do naslednje dvorane, v kateri bosta z Majo - kot še zadnji potujoči par umetnikov pri nas - burila domišljijo gledalcev. Marlizz pravega čarov-niškega naslednika namreč nima.
VESNA TRIPKOVIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Digitalizirani Gutenbergovi nasledniki
{\jfù marginalija
marginalija, d.o.o.
rimska cesta 98 a. 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mail: info95marginall)a si splet: www.marginalija.si
Digitalni tisk se počasi, a vztrajno uveljavlja tudi v Sloveniji. Ena prvih lastovk, ki tudi v savinjski dolini oznanja prihodnost grafične Industrije z uvajanjem takšnih standardov, ki omogočajo spremljanje vseh procesov v digitalnem tisku. Je tiskarna Marginalija.
Podjetje Marginalija ima že osemnajstletno tradicijo, ki pa jo je vse do letos gradilo predvsem na klasični offset tehnologiji. Pred dobrim mesecem, ko se je iz tesnih prostorov v Dre-šinji vasi preselilo v nov Pluto-nov poslovni center v Šempetru in si v njem na 800 kvadratnih metrih uredilo sodobno digitalno tiskarno, pa je stopilo v prihodnost. »Posodobili smo reprostudio, kupili tri nove digitalne tiskarske stroje, sodobnejša in še večja je tudi knjigoveznica, tako da lahko strankam zdaj ponudimo več vrst vezave - poleg mehke in trde vezave tudi spenjanje z žico ali spiralo, pa tudi z lepljenjem,« pojasnjuje direktor Vasja Knapič. V knjigoveznici imajo tri stroje, ki so bili na sejmu v Dusseldorfu predstavljeni letos prvič. Med njimi je tudi zgibalni stroj z lepljenjem, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Na področju digitalnega tiska so se odločili za tehnologijo Xerox. Takšna postavitev, kjer je celotni tiskarski proces digitalen, združen s sodobno knjigoveznico, je ena prvih v Sloveniji in tudi v tem delu Evrope.
Največja prednost digitalnega tiska je vsekakor hitrost, saj je možno natisniti določeno število izvodov knjige ali kakšne druge tiskovine že v nekaj urah. Poleg tega je digi-
talni tisk s tiskom na zahtevo zanimiv predvsem pri nizkih In nestalnih nakladah, ki so značilne za Slovenijo. In v Marginaliji so se specializirali prav za tiskanje v nižjih nakladah. Knjigo z 240 stranmi v mehki vezavi In z barvnim ovitkom, v nakladi 300 izvodov, izdelajo v samo štirih urah. V klasični tiskarni za takšno knjigo porabijo najmanj en teden. Enako velja tudi za tiskovine z variabilnimi podatki, to je takšne, ki jih je treba poslati različnim naslovnikom. Tisoč računov, vabil ali drugih tiskovin natisnejo in oddajo na pošto v pičli uri in pol. Pri tem lahko naročniki izbirajo med kuvertiranjem ali lepljenjem v mai-linge.
»Naša tiskarna je idealna za manjše založnike, za samozaložnike in za avtorje, ki še iščejo založbo, pri tiskanju reklamnega materiala in tiskovin z variabilnimi podatki pa seveda tudi za velike naročnike. Knjige namreč lahko tiskamo v nakladi od 10 do 300 izvodov, tiskovine z variabilnimi podatki pa od 100 do kar 100.000 izvodov,« pojasnjuje Knapič in dodaja, da je prednost digitalnega tiska v primerjavi s klasično offset tiskarno poleg bistveno skrajšanega časa izdelave tudi v manjših stroških. Naročnik se lahko odloči za tolikšno število izvodov, kot jih dejansko potrebuje, kar pomeni, da mu ni treba financirati zalog, pa tudi skladišča ne potrebuje.
Iz Slovenije tudi čez mejo
Nakup novih strojev in opreme je bil vse prej kot poceni, številke so tako velike, da se je podjetje Marginalija letos po obsegu naložb uvrstilo na drugo mesto v žalski občini. Pri tem Vasja Knapič s ponosom pravi, da niso kandidirali na nobenem od državnih razpisov, ampak so sredstva zagotovili iz različnih drugih virov. Seveda pa ob vlaganju v tehnologijo niso pozabili tudi na vlaganje v kadre. Dobro se zavedajo, da za uspeh na trgu niso
dovolj le kakovostni in tehnološko sodobni stroji, ampak tudi izobraženi in kakovostni kadri.
V podjetju je trenutno zaposlenih enajst ljudi, do konca marca prihodnjega leta jih bo osemnajst. Vasja Knapič pravi, da je dobre strokovnjake težko dobiti, vendar njim to uspeva. Tehnični direktor se na delo v Šempeter vozi iz Ljubljane. Ker nameravajo zaposliti tudi nekaj delavk iz propadle Tekstilne tovarne Prebold in ker bo v Sloveniji kmalu primanjkovalo knjigovezcev, so za to dejavnost pripravili program teoretičnega in praktičnega usposabljanja, v katerega se bodo lahko vključili tudi ostali, ki jih to delo zanima.
S 1. januarjem bodo v Marginaliji poleg petih komercialistov, ki pokrivajo Slovenijo, zaposlili še dva, ki bosta delala na območju Avstrije - eden v Gradcu, drugi pa v Celovcu. »S tem, ko smo posodobili proizvodnjo, smo sicer naredili pomemben korak naprej, vendar bo treba zdaj naše povečane zmogljivosti tudi čim bolj zapolniti. Pri tem pa se poleg domačih oziramo tudi za tujimi naročniki,« pravi Vasja Knapič. Konkurence, ki bo sčasoma zagotovo vse večja, se ne boji. Svojo prednost pred ostalimi vidi predvsem v drugačnem načinu dela. V Marginaliji je namreč izdelavo tiskovin mogoče naročiti preko tako imenovanega FTP-serverja. Če, na primer, nekdo želi poslati vabila na sto ali še več naslovov, lahko to stori kar iz svoje pisarne. Zadostovalo bo namreč, da podatke z vsebino vabila in naslove odda na server podjetja in njegovo delo se bo s tem končalo. Vse ostalo bodo namreč v zelo hitrem času opravili v Marginaliji.
S prihodom nove tehnologije se je delo v tiskarni zelo spremenilo.
Vasja Knapič
NOVI TEDNIK	caJE
m ©
Trubarjeva na ustavnem sodišču
Stolpnica na Trubarjevi, ki ni potresno varna, naj bi predstavljala nevarnost za predvideni prizidek dnevnega centra dobrnskega zavoda.
ter preselijo v Drapšinovo ulico in s tem rešijo tudi vprašanje namembnosti tamkajšnjega opuščenega vrtca. Na Dobrni to ocenjujejo kot neracionalno, saj je bilo v razširitev oddelka na Otoku, vloženega že preveč dela, rešitve pa so dobre in strokovne. »Res so nam ponudili lokacijo na Drapšinovi, a za potrebe naših otrok je to skrajno neprimerna in neustrezna rešitev. Prevelika je za ta naš mali center,« pravi Artankova. In dodaja, da se jim z gradnjo za stanovalce sosednje stolpnice spornega prizidka še ne mudi. »Za sedanjo skupino imamo dovolj prostorov, pri čemer računamo, da bo nov center omogočil možnosti še tistim, ki bodo
v naslednjih letih te naše storitve potrebovali,« je povedala Artankova in s tem potrdila, da so na Dobrni pripravljeni še kakšno leto počakati, lokaciji, ki je tudi zaradi bližine parka naravnost idealna za potrebe prizadetih otrok, pa se nikakor ne nameravajo odreči.
Odlok, ki omogoča investitorju, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da zaprosi za gradbeno dovoljenje, je zdaj sprejet. A kot kaže, bo preteklo še veliko Savinje, preden se bo gradnja manjšega prizidka na tem prostoru lahko tudi zares začela.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK
Presojo zakonitosti bo zahteval mestni svetnik Janez Lampret
Zazidalni načrt Otok I, ki ureja možnosti za gradnjo prizidka k dnevnemu centru Zavoda za varstvo in usposabljanje Dobrna na Trubarjevi ulici v Celju, bo bržkone romal v presojo na ustavno sodišče. Tako je na zadnji seji mestnega sveta v Celju, potem ko so svetniki kljub njegovim protestom sprejeli odlok tudi v drugem branju, zagrozil svetnik Janez Lampret.
Tokrat je razloge za nasprotovanje širitvi dnevnega centra, v katerem dobmski zavod skrbi za 15 otrok s hudimi motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, Lampret iskal v domnevnih nevarnostih, ki naj bi jih za prizidek predstavljala sosednja stolpnica na Trubarjevi 55 a. Je zgolj naključje, da v njej živi kot eden od etažnih lastnikov tudi sam? Lampret že od leta 2000, ko so se začela prizadevanja za sprejem tega odloka, gradnji nasprotuje, na svojo stran pa je pridobil tudi vse etažne lastnike v stolpnici. Zdaj opozarja, da je stolpnica grajena tako, da ne zagotavlja protipotresne varnosti. Pri tem opozarja na nesrečo v sosednji Italiji, kjer se je ob potresu stolpnica podrla na šolo in vrtec, pri čemer so umrli 24 otrok in učiteljica.
Lampret je zaradi te svoje »križarske vojne« doživel obsojanje tudi v celjskem odboru stranke NSi, ki ga je prav zaradi tega lani izključila. Kljub temu, da je bil izključen iz celjskega mestnega odbora, je ostal sekretar sveta stranke. Čeprav ves čas poudarja, da proti otrokom v dnevnem centru nima čisto nič, je to težko verjeti. Bolj verjetna se zdi razlaga, da želi s sabotiranjem
Janez Lampret
odloka, ki se po svetniških klopeh vlači že od leta 2000 in je s tem odlok z najdaljšo brado v občini, doseči ukrepe za sanacijo stolpnice, v kateri živi. Res je namreč - in tu ima povsem prav - da stolpnica ni grajena protipotresno varno. In res je tudi, da so statično utrditev stolpnice zahtevali že pred nekaj časa - po potresu v Skopju. Upravljala stolpnice teh ukrepov niso nikoli izpeljali.
A vsaj moralno, če ne tudi drugače sporno je, da želi skupina etažnih lastnikov v tej stolpnici preko interesov najtežje telesno in duševno prizadetih otrok doseči osebne koristi oziroma, pravilneje zapisano, protipotresno varnost sosednje stavbe in hkrati še ureditev dostopov za reševalna in druga urgentna vozila.
Glas z Dobrne
Irena Artank, direktorica dobrnskega zavoda pravi, da je nasprotovanje, kakršnega so doživeli na zadnji seji mestnega sveta v Celju, na nek način pričakovala. »Prepričana sem, da lahko ta pritisk in oviranje načrte upočasnita, nikakor pa jih ne moreta preprečiti,« komentira dogajanje, »razvoj centra za pomoč otrokom s posebnimi potrebami je nuja, ki jo je v svojih srednjeročnih načrtih predvidel tudi načrt razvoja socialnega varstva, pri čemer imajo starši v imenu svojih otrok pravico zahtevati enakovredno in pravično obravnavo, kot jo imajo zdravi otroci.«
Lampret je v pritožbi etažnih lastnikov, ki jo je predstavil na seji mestnega sveta, omenjal tudi, da bodo »prizadeti stanovalci uporabili vsa redna in izredna pravna sredstva v državi in izven nje, da bodo preprečili nevarnost bivanja za prizadete otroke in stanovalce«. Irena Artank komentira nakazano možnost za začetek postopka pred evropskimi institucijami, v primeru, da presoja ustavnega sodišča za stanovalce ne bi bila ugodna: »Prav tako bi se lahko na evropske institucije, morebiti še z večjo težo, pritožili tudi mi. Dokazovali bi oviranost, nerazumevanje, morda tudi nespo-štovanje pravic vseh, tudi drugačnih, posebej pa še nespoštovanje najbolj ranljivih članov družbe. Prav EU je pogojevala sprejem Slovenije v članstvo s spremembo naše zakonodaje in z vgrajevanjem vrednot humanosti.«
Lampret je na seji mestnega sveta ponovno predlagal, naj celjski cen-
Odločneje nad plazove?
T\idi če bi bil na razpolago koš denarja, bi reševanje problemov trajalo nekaj let
V Mestni občini Celje ogroža stanovanjske objekte in ceste kar enajst večjih plazov ali zemeljskih zdrsov. Odpravljanje tovrstnih težav in vzrokov se vleče kot jara kača. Če bi hoteli z enim zamahom odpraviti vse, bi potrebovali nekaj sto milijonov tolarjev, a tudi če bi jih imeli, bi sanacija trajala vsaj nekaj let.
Takšen je najkrajši povzetek ugotovitev z zadnje seje mestnega sveta, ki je obravnaval poročilo o delu komisije za ugotavljanje in odpravlja-
nje posledic naravnih in drugih nesreč v občini v tem letu.
Svetniki so bili zadovoljni s temeljitim poročilom, a hkrati zelo kritični do počasnosti, s katero v občini odpravljajo posledice plazov. Tako je svetnik Jože Bučer ob kritiki počasnosti ukrepov uspel tudi z dodatnim sklepom, ki pristojnim občinskim službam narekuje sanacijo vsaj tistih plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte, že v letu 2005. Ta sklep se bo moral najprej udejanjiti v rebalansu proračuna za prihodnje leto,
predvsem pa v načrtih oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve, ki bo moral pripraviti vso potrebno dokumentacijo, zagotoviti ustrezne geološke raziskave, pripraviti projekte in slednjič tudi izpeljati sanacijo teh plazov. »Pri tem je treba vedeti,« je povedal Aleš Vrečko, ki predseduje občinski komisiji, »da gre za kompleksno problematiko. Vsi posegi in aktivnosti na področju tehnologije, ki pomaga odpravljati nevarnost plazenja, so zelo dragi, zlasti geološke raziska-- Št. 50 -16. december 2004
ve. Zato je vselej treba tehtno premisliti, s kakšnimi ukrepi se bodo odpravljale posledice, da bodo učinkoviti in tudi finančno racionalni.«
Četudi drži, kot je zapisano v poročilu in kot je med razpravo poudarjal tudi župan Bojan Šrot, da je večina plazov posledica slabo načrtovanih posegov v prostor ali celo črnih gradenj, pa vsaj nekaj plazov v občini zahteva takojšnje ukrepanje. Korak naprej je že dogovor z oddelkom za okolje, prostor in komunalne zadeve, da bodo re-
šitve celovite. Da torej ne bo šlo le za »gašenje požara«, ampak za ukrepe, ki bodo rešili tako odvajanje meteornih kot zalednih vod, ki pretežno povzročajo plazenje, kot tudi za celovito komunalno ureditev problemov, kar vsebuje tudi ureditev kanalizacije.
Med 11 »kritičnimi« plazovi v Mestni občini Celje je posebej v nebo vpijoč plaz v mestnem parku, kjer so arheološka izkopavanja, za katera prav tako primanjkuje denarja, ustavila sanacijska
dela. Ob močnejšem deževju je mogoče pričakovati celo poslabšanje stanja, saj kanalizacije v Maistrovi ulici še ni, ravno tako ni urejeno odvajanje meteornih vod. Plaz ogroža dve hiši. V vsakoletnih poročilih komisije pa se »vlečejo« še plazovi Skale v Košnici ter Čečko, Čater in Stegu v Zagradu. Stanje na teh in še nekaterih drugih pla-ziščih v občini je takšno, da ne dovoljuje več odlaganja reševanja v odmaknjeno prihodnost.
BRST
Kdaj nova Celjska koča?
Izbran idejni projekt za prostorsko ureditev območja najbolj priljubljene celjske izletniške točke
Poročali smo že, da se je pred kratkim iztekel arhitekturni natečaj za idejno prostorsko ureditev turistič-no-rekreativnega območja Celjske koče. Pred tednom dni so v preddverju Narodnega doma v Celju odprli še razstavo vseh idejnih rešitev, prispelih na natečaj.
Prvo nagrado, 2,1 milijona tolarjev, je osvojila skupina arhitektov pod vodstvom Tomaža in Lene Krušec, ki je po mnenju žirije v največji meri izpolnila merila, kot so jih opredelili v razpisni dokumentaciji.
Mag. Miran Gajšek iz občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalo je povedal, da so z natečajem, na katerega je prišlo kar deset predlogov, želeli pridobiti projektante, ki bi projekt pripravili do faze, ko je mogoče z njim pridobiti gradbeno dovoljenje. Poleg tega so skozi zamisli ostalih sodelujočih z dvte-ma odkupljenima in tremi nagrajenimi projekti pridobili možnost uporabe vseh predlogov. »Pri nagrajenih projektih lahko ocenjujem, da so vsaj
trije nagrajeni zelo kakovostni, tudi če ta natečaj primerjamo z ostalimi v Sloveniji. Prvo-nagrajeni projekt še ne pomeni, da bo koča točno takšna, kot je narisana, a izbrali smo skupino, ki problem najbolj pozna in bo lahko pripravila
najboljšo možno rešitev,« je povedal Gajšek.
Zdaj gre nagrajena idejna rešitev v projektiranje in računati je mogoče, da bo izdelek omogočil pridobivanje investitorjev za izgradnjo nove Celjske koče. Pri tem v občini in
ZPO, ki s Celjsko kočo upravlja, računajo tudi na denar iz države in evropskih skladov.
Razstava vseh prispelih idejno prostorskih ureditev bo v preddverju Narodnega doma odprta do 30. decembra.
BRST
Dobrodelni koncert
Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, Rotaract club Celje in I. Gimnazija v Celju pripravljajo v ponedeljek, 20. decembra, ob 18.30 v celjskem Narodnem domu tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert.
Na letošnjem koncertu se bodo celjski publiki predstavili dijaki, ki pod umetniškim vodstvom prof. Alenke Goršič ustvarjajo v Mešanem mladinskem pevskem zboru, ki se lahko pohvali z večdesetletno tradicijo. V drugem delu se jim bo na odru pridružil tudi Mladinski orkester I. Gimnazije v Celju, ki ga že osmo leto zapored vodi prof. Simon Dvoršak. Na sporedu bodo zimzelene adventne in božične melodije, s katerimi bodo ustvarjalci večera skušali dati svoj prispevek k prazničnemu vzdušju v Ce-Iju.
Mladi glasbeniki bodo prireditvi pridali tudi humanitarno noto in izkupiček koncerta namenili celjskemu Zavodu Vir, ki deluje na področju preprečevanja odvisnosti in rehabilitacije uporabnikov drog. Obenem bodo člani Rotaract Cluba Celje v okviru donacije predali tudi izkupičke prejšnjih projektov, ki so jih pripravili za Zavod Vir.
BS
Invalidi lažje do bazena
Celjski zavod ZPO in podjetje Vigrad sta pri hali B na celjskem sejmišču, kjer je celjski zimski bazen, namestila novo invalidsko ploščad, ki paraplegikom in drugim invalidom na vozičkih omogoča dostop do zimskega bazena.
Dobre 3 milijone tolarjev vredna naložba bo približno desetim paraplegikom, ki že zdaj redno uporabljajo zimski bazen, omogočila nemoten dostop do bazena, preko veznega hodnika med obema dvoranama pa tudi do prireditev v dvorani A. Kot je ob otvoritvi povedal predsednik društva paraplegikov Jugozahodne Štajerske Janez Hudej, je na njihovi poti zdaj ena ovira manj
do doslej nedostopnih dobrin. Tako pa-raplegiki kot tudi drugi invalidi, vezani na vozičke, bodo poslej lažje in brez pomoči drugih lahko uporabljali bazen. Z dvižno ploščadjo se bodo lahko povzpeli v nadstropje, kjer je bazen, tam pa uporabljali tudi začasno urejeno slačilnico in garderobne omarice. »Naložba sicer še ni končana,« je ob predaji naprave v namen povedal di-rektor'ZPO Ivan Pfeifer. »Čaka nas namreč še izgradnja pravih garderob in tudi namestitev naprave, ki bo invalidom omogočala samostojni dostop do vode - tako imenovanega podajalnika«.
BRST
POZOR, HUD PES
December
December ima številne pridevnike in kot mesec vsebuje posebno gravitacijo - pridevniško. Veseli, praznični, Miklavžev, prednovoletni, Božičkov ... Zagotovo je mesec, ki je po svojem emocionalnem naboju najbolj raznolik, njegov razpon seže od patetičnega voščila do premišljene voščilnice, strateško načrtovanega poslovnega vabila na zabavo, večerjo ali kam drugam. December naj bi bil sproščen, »nezatežen«, kakor pravi vox populi, neobremenjujoč, pravzaprav tabloiden. December je rezerviran za sentiment! Decembra ljudje postanejo bolj človeški, naj bi postali bolj človeški, a priori december terja zase človeškost, družabnost, več socialnega momenta. Decembra naj bi se spomnili revnih, osamljenih, ubogih, razmišljati moramo širše. Potrebno je poskrbeti, razveseliti tudi revnejše, šibkejše, zapostavljene, pozabljene. Dobrodelnega decembra se zbira celo pomoč za to kategorijo ljudi. Dobrodelna društva in posamezniki trkajo na vest z večjo intenzivnostjo. Celo mediji jim dajo za to več priložnosti. Čez leto je to preveč dolgočasno, naj počakajo na svoj december, takrat je lažje, takrat niso nadležni. Tudi ljudje so rado-darnejši decembra. Verjetno smo že vsi bili kdaj darovalci miloščine ali pa tudi prejemniki, tako da je verjetno vsem jasen ta daj-dam-hvala princip. Verjetno ga ni med nami, ki bi ne bil deležen nagovora reveža, klošarja, ki bi žical za par tolarjev ali bi vsaj bil temu prizoru priča. Sam osebno občasno dam, dostikrat ne dam, odvisno pač, v kakšnem finančnem stanju sem v trenutku, ko me nekdo žica, ko pa dam, me popolnoma nič ne briga, zakaj bo ta denar, ki sem ga dal, se pravi, da ni več moj, porabljen. Dostikrat pa sem bil tudi priča temu, ko so (imel sem jih na sumu, da so skopuhi, perverzno uživajoči v nadmoči nad žicarji) ljudje pričeli ošabno dregati v reveža, češ, kaj boš pa storil s tem denarjem, ki ti ga bom dal, si boš kupil literco, ha? Lahko ti kupim kruh, če hočeš, denarja pa ne dam. Seveda niso kruha nikoli kupili. Skopuška preračunljivost je iznašla tudi način konverzacije in perverz-
MOHOR HUDEJ
no kvazimoralno skrb za ubožce, češ, da mu s svojim »dobrim« dejanjem ne bom še bolj škodoval, ga bom pustil zgolj ubogega kot je, kar je bolje kot ubogega z mojo literco. Podobno kot vidim to »cestno« dobrodelnost, vidim tudi dobrodelnost bogatih in dobrodelnost nasploh, z decembrsko vred. Menim namreč, da bogatun ni zmožen iskrene dobrodelnosti. Dobrodelnost je za bogatuna zmeraj medijska poteza, ki naj bi mu v bodoče še bolj koristila v poslovnem smislu (ustvarjanje pozitivne podobe med potrošniki), revežu pa zgolj prinese tisto poklonjeno ribo iz znamenitega kitajskega pregovora, da mu pomagaš, če ga naučiš uloviti ribo, ne pa, da mu jo pokloniš. Lepo vas prosim, danes, znotraj strogo kompetitivnega kapitalističnega ustroja družbe vsakdo ve, da si ni pametno ustvarjati konkurence, ji pomagati z znanji o lovu na ribe. Tako je danes v večini primerov dobrodelnost preračunljiv sistem ohranjanja lastne pozicije in medrazredne materialne neenakosti, na način, da se v javnosti namensko ustvarja lažni videz nekakšne skrbi in rahločutnosti, posluha za uboge. Dostikrat prezaposlenim možem pri organizaciji tovrstnih prireditev pomagajo njihove žene, dostikrat iz lastnih ekshi-bicionističnih, masturbativ-nih, na(o)sladno ekscentričnih nagibov, kar morda priča o slabi vesti, o čem drugem po mojem pač ne. Na žalost opisana perverznost dostikrat povsem ohromi in zamegli človeku pogled in vpogled v svet tistih, ki so resnično potrebni takšne ali drugačne pomoči. Sam jo osebno vidim kot igračo za otroka in toplo čustvo za starejše, toda dragi moji, a ni to stvar posameznikove »intime«? December je lahko tudi intimen!
^silobîr
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
CELJE	ŠTORE

Živahno v novo leto
V Celju ob Pravljični deželi še drsališče, večerno petje, sejem in silvestrovanje na prostem
Če je soditi po sporedu, ki-so ga organizatorji celjskih novoletnih prireditev pripravili za letos, se nam ne obeta nič spektakulra-nega, a konec leta bo zelo živahen. Minil bo ob dogajanjih v Pravljični deželi, na mestnem drsališču, ob večernem petju na zvezdi, pa tudi med stojnicami bo-žično-novoletnega sejma.
Glavne celjske novoletne prireditve se začenjajo v nedeljo, 19. decembra, ko se bo pričelo dogajanje v Pravljični deželi. Ta bo tudi letos postavljena na Glavnem trgu, pri sestavljanju vsakodnevnega sporeda pa so se držali tradicije, ki je lani na prizorišče privabila več kot 20 tisoč obiskovalcev. Vsak dan pripravljajo dopoldanska vodenja skupin po Celju, iz Pravljične dežele do drsališča, pa v Hermanov brlog. Letos pričakujejo ob že rezerviranih terminih za tisoč otrok iz celjskih šol in vrtcev tudi veliko obiskov otrok iz vse Slovenije. Zavod za turizem Celeia je namreč spored dogajanj v »pravljičnem mestu« posredoval številnim turističnim organizacijam, informacijskim centrom pa tudi šolam, tako da napovedujejo še večji obisk kot lani. V ponujeni paket so s sodelovanjem celjskih gostincev prvič vključili tudi »pravljično kosilo.« Večerni spored v Pravljični deželi, pričenjal se bo vsak dan ob 16. uri, bodo oblikovali otroci iz sedmih celjskih osnovnih šol, vsak večer bo na prizorišču tudi božiček in po 25. decembru še dedek Mraz. Na odru pravljične dežele se bo letos zvrstilo kar 67 najrazličnej-
ših prireditev, prva že v nedeljo, ko bodo tam pozdravili luč miru iz Betlehema. Med drugimi prireditvami velja omeniti še nastope pevcev iz oddaje Radia Celje Fool cool demo top, pa nastop Anžeja Dežana in otroško silvestrovanje, ko pripravljajo, kot je povedala glavna organizatorka dogajanj v Pravljični deželi, Vladimira Skale, vrečo presenečenj. Med novostmi v deželi velja omeniti poprav-ljalnico knjig in igrač, tudi letos pa se bodo mladi lahko po Celju popeljali s kočijo, manjkale pa ne bodo niti najlepše pravljice po izboru knjižničark iz knjižnice pri Mišku Knjižku.
Božično-novoletni sejem bodo letos postavili po Stane-tovi ulici in bo nekakšna rdeča nit med Pravljično deželo in mestnim drsališčem. Svojo ponudbo bo v posebej postavljenih hišicah predstavilo okoli 30 razstavljavcev, sejem pa bodo pričeli odpirati že danes, z upanjem, da bodo vse hišice polne do nedelje.
TUdi letos velja opozoriti na poseben trud, ki ga je v organizacijo novoletnih dogajanj v mestu vložil javni
Luč miru iz Betlehema bodo v Celje 19. decembra prinesli skavti obeh celjskih stegov ter taborniki iz Rodu II. grupe odredov. Prvi sprejem bo pri dopoldanski maši v farni cerkvi sv. Daniela, drugi pa popoldan ob 16. uri v Pravljični deželi. Tam bosta plamen med ljudi razdelila celjski župan Bojan Šrot in opat Marjan Jezernik. Letos v Celju sprejemajo Luč miru iz Betlehema že peto leto zapored. Skavti bodo plamen ponesli tudi v dom upokojencev in celjsko bolnišnico. Akcija ima tudi dobrodelni namen. Od vsake lučke, ki jo bodo prodali, gre pet tolarjev v dobrodelne namene.
sklad za kulturne dejavnosti. Ob nastopih skupin iz sedmih celjskih šol v Pravljični deželi so že sedmo leto zapored pripravilili tudi večerno petje na celjski zvezdi. Na povabilo se je odzvalo rekordnih 16 skupin, ki bodo, z izjemo 25. in 26. decembra razveseljevale mimoidoče vsak dan od 17.45 naprej.
BRANKO STAMEJČIČ
Na novinarski konferenci, kjer so predstavili spored novoletnih dogajanj v Celju, sta božička, ki je že v naprej prinesel najboljše želje, spremljali tudi pravljični vili, ki ju, v si
napornih 13 dni Pravljične dežele.
Mestna občina Celje pripravlja tudi silvestrovanje na prostem, tudi letos na Trgu celjskih knezov. Od 22. ure naprej bodo zbrane zabavale Navihanke in ansambel Žurnal. Prvič je soorganizator tudi Televizija Celje, ki bo prireditev neposredno prenašala, obljublja pa tudi nekaj vročih glasbenih presenečenj.
Kompromisna rešitev ob Koprivnici
Kot kaže, so investitorji skupaj s predstavniki Mestne občine Celje vendarle prisluhnili krajanom, ki živijo na območju ob Koprivnici. Na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje minuli četrtek so svetniki namreč v prvi obravnavi sprejeli spremembe in dopolni-
Veseli december na gimnaziji
Med 13. in 24. decembrom bo na Gimnaziji Celje-Cen-ter dijaški vsakdan popestril niz prireditev, združenih pod imenom Veseli december.
S številnimi koncerti, predstavitvami" in božično-novolet-no oddajo šolskega radia bo praznično vzdušje našlo svojo pot tudi za šolskimi durmi in razgibalo sicer učenja in dela polno dijaško življenje. V tem času je na obisku pri Dekliškem pevskem zboru Gimnazije Celje Center, ki je ravno pripotoval z nadvse uspešne turneje po Poljski, tudi zbor Jara-binka iz češke Opave in tako bosta oba zbora pripravila koncerte za profesorje, dijake in njihove starše danes, 16. decembra, v Celjskem domu, jutri ob 19. uri pa tudi za javnost, in sicer v Opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju.	SB
Certifikati maserjem in pedikerjem
Na Srednji zdravstveni šoli Celje so minuli petek že tretjič podelili certifikate nacionalnih poklicnih kvalifikacij za maserje in pedikerje.
Certifikat za pedikerja je prejelo 11 udeležencev, za maserje pa 74. Komisiji sta v treh primerih zavrnili potrditev znanj in udeležence usmerili nazaj v postopek svetovanja s priporočilom, da se vključijo v dodatno izobraževanje. Od vseh 76 udeležencev, ki so bili prijavljeni v postopek za pridobitev certifikata maserja je bilo 71 samoplačnikov izobraževanja. Samo petim kandida* tom so Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje že odobrile stroške izvajanja priprave za potrjevanje kvalifikacije. SB
tve Odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje IH-sever.
Po številnih protestih krajanov, ki živijo na omenjenem območju, so predlagatelji sprememb zazidalnega načrta pripravili novo, kompromisno rešitev. Ker je eden od investitorjev, velenjski Probau, ki je najprej nameraval na omenjenem območju zgraditi dve trgovini, od gradnje ene odstopil in je namesto
nje ponudil gradnjo športnega igrišča, so se krajani strinjali, da ob Koprivnici vendarle zgradijo eno trgo-
Še vedno pa ni dorečena zahtevana višina blokov, ki jih bo ob Koprivnici gradila Lesnina LG. Kljub zagotovilom direktorja Petra Zi-berta, ki je na oktobrskem sestanku krajanom javno zagotovil, da bodo etažnost objektov znižali na P+3,
predlagana višina načrtovanih blokov v osnutku sprememb še vedno ostaja višja od zahtev, ki jih postavljajo krajani. To vprašanje bodo svetniki predvidoma obravnavali na januarski seji mestnega sveta, ko naj bi obravnavali drugi del odloka o spremembah zazidalnega načrta Dolgo polje IH-sever in ko bo ta predvidoma tudi sprejet.
AMS
Zlati maturanti
Na spominskem srečanju so se sestali dijaki nekdanjega 4.c, ki so na državnem učiteljišču v Celju maturirali davnega leta 1954. Med svojim srečanjem so se zlati maturanti posebej zahvalili tedanji razredničarki, prof. Mileni Trček, pa tudi prof. Ljubanu Šegi, ki sta se udeležila srečanja. Zahvala zlate maturantske generacije 4.c pa gre tudi današnjemu ravnatelju Gimnazije Celje - Center Igorju Majerletu, ki jih sprejel na šoli.	AT
Evropski zvezdi v Štorah
Božično-novoletnega koncerta v Štorah, ki bo 17. decembra, se bosta udeležila tudi izvajalca evropskega slovesa. Koncert z izvajalci iz Italije, Avstrije in Slovenije bo v dvorani osnovne šole.
Med nastopajočimi bo svetovni prvak na diatonič-ni harmoniki Denis Nova-to, zamejski Slovenec iz Italije, ki je nastopil že na vseh celinah. Virtuoz na harmoniki je doslej izdal enajst zgoščenk, večinoma pri tujih založbah.
Drugo zelo znano ime jutrišnjega programa je na-rodnozabavni ansambel Die Mooskirchner iz Avstrije, čigar člane poznavalci te zvrsti imenujejo filharmoniki narodnozabavne glasbe. Popularna skupina je nastopila v priljubljeni Moikovi oddaji Senik godcev v Moskvi, Pekingu in Dubaiu, na dirki formule ena v Avstraliji ter v oddaji Veseli muzikanti v Kanadi.
Med nastopajočimi bosta tudi Irena Vrčkovnik in humorist Klemen Košir. Koncert bosta vodila Nataša Bolčina Žgavec ter Jan Leopoli, voditelj slovenskega programa RAI v Trstu.
Kot so povedali, bosta zveneči imeni v Štorah nastopili prav po zaslugi omenjene voditeljice, s katero so sodelovali že v preteklih letih. Koncert pripravljata Športno kulturno društvo Rudar Pečovje in Občina Štore. Začetek bo ob 19. uri.
BRANE JERANKO
ŠOŠTANJ t POLZELA >
Šaleška naj ne bo sežigalnica odpadkov
Opozicijski svetniki v Šoštanju zahtevajo izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi preklicali dovoljenje za poskusni sosežig gudron solidifikata
Sedem svetnikov občinskega sveta Šoštanj iz vrst SDS, SLS in NSi se je podpisalo pod gradivo, s katerim od župana Milana Kopušarja zahtevajo sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi preklicali junija sprejet sklep.
Takrat so svetniki dovolili šoštanjski termoelektrarni poskusni sosežig gudron solidifikata. »Sklepu so že na junijski seji predvsem zaradi ekoloških razlogov nasprotovali opozicijski svetniki, vendar nas je obvladal koalicijski glasovalni stroj, čeprav smo postregli z močnimi argumenti proti sežigu. Med drugim smo opozarjali, da gudron vsebuje žveplo in težke kovine,« je na novinarski konferenci v torek omenil prvopodpisani svetnik Vojko Krneža. Gudron je v bistvu neuporaben ostanek, ki nastane pri procesu kisle rafinacije rabljenih olj. Veliko ga je v jamah oziroma na odlagališčih v okolici Maribora. Ta odlagališča naj bi tudi s po-
močjo ministrstva za okolje sanirali, za odstranjevalca oziroma sežigalca pa naj bi se prijavil tudi Teš, kjer bi sežigali gudron, predelan v solidifikat.
Junijskemu sklepu so že večkrat nasprotovali nekateri posamezniki, predvsem okolje-varstvenik Peter Rezman, ki opozarja, da je Šaleška dolina ekološko že dovolj obremenjena. V šoštanjski opoziciji so sicer pol leta zbirali dodatno gradivo in material, zahtevo za izredno sejo pa so vložili potem, ko so v začetku decembra slišali izjavo Evgena Jura-ča, da v Tešu zbirajo dokumentacijo za sosežig gudron solidifikata, ki naj bi ga uvozili iz Nemčije. Šoštanjski opozicijski svetniki na osnovi te izjave trdijo, da predstavniki Teša nimajo potrebnih dovoljenj za sosežig gudrona, ta pa tako ali tako ne bi bil primerljiv z gu-dronom v Sloveniji. »Predvsem nasprotujemo, da bi Šaleška dolina postala sežigalnica slovenskih in evropskih odpadkov -
kapital pač ne sme vedno zmagati, ne glede na to, kaj vse se dobi za denar,« je poudaril Marjan Jakob. Podpisniki zahteve se zavedajo, da lahko Teš poskusni sosežig, ki bo trajal dva dni, opravi brez soglasja občine, vendar svetniki ne želijo prevzeti odgovornosti.
Zahteva za sklic izredne seje se navezuje tudi na pismo Petra Rezmana, ki je že minuli teden napovedal zbiranje podpisov, ki bi podprli njegovo zahtevo, da bi občinski svetniki še enkrat razpravljali o spornem sklepu. Rezman je v ponedeljek povedal, da bo z zbiranjem podpisov počakal na dogajanje na občinski ravni.
Šoštanjski opozicijski svetniki pričakujejo, da bo župan Kopušar v sedmih dneh odgovoril na njihovo zahtevo. Že v no sejo občinskega sveta, ki va, da se o tem vprašanju izja-
torek so predlagali, da bi o po-	bo v ponedeljek. »Če naši po- snijo občani na referendumu,«
skusnem sosežigu gudron so-	skusi ne bodo dovolj, nam lah- je omenil Krneža.
lidifikata razpravljali pred red-	ko pomaga le ljudska iniciati-	URŠKA SELIŠNIK
Predstavniki opozicije v Šoštanju
Andrej Vengust (levo) je k SNS oziroma Zmagu Jelinčiču prestopil iz vrst LDS.
Krepitev opozicijskih vrst
Od ponedeljka v Žalcu deluje občinski odbor Slovenske nacionalne stranke, ki ga bo kot v. d. predsednika pol leta vodil Andrej Vengust.
Na novinarski konferenci je predsednik SNS Zmago Jelinčič poudaril, da se Žalec srečuje s podobnimi problemi kot celotna celjska regija. Sicer se je, tako Jelinčič, v Celju marsikaj premaknilo, Žalec pa bi morali predvsem spet vpisati na turistični zemljevid. SNS se bo tudi
na državni ravni zaVzemal za čimprejšnjo gradnjo avtoceste iz Žalca proti Velenju in Koroški. Kar se tiče delovanja občinskega odbora v Žalcu, je Andrej Vengust napovedal, da bodo za začetek vzpostavili vse potrebno za delo stranke, ki se bo pridružila t.i. žalski opoziciji. Po napovedi bodo opozicijske stranke čez dve leti na lokalnih volitvah nastopile s skupnim kandidatom za župana.
US
Prodajalna s srčnostjo
V prostorih žalske enote varstveno delovnega centra so v torek odprli novo prodajalno, v kateri so na prodaj unikatni izdelki varovancev regijskega VDC Saša.
Ta obstaja od oktobra lani, v tej organizacijski obliki pa so združeni VDC-ji Maksi Žalec, enota Mozirje in Ježek Velénje. V prodajalni v Žalcu, na Ulici talcev 5 v neposredni bližini občinske zgradbe, so na voljo priložnostna darila, izdelki za vsakdanjo uporabo in še marsi-
kaj zanimivega. Vsi izdelki so unikatni in ročno izdelani, gre pa predvsem za bo-žično-novoletna darila. »Ponudba je zelo raznolika, od lesenih izdelkov do izdelkov iz gline, poslikav na steklo in voščilnic. Izkupiček bomo namenili za nagrade našim varovancem, ki so v vse izdelke vložili veliko truda in srčnosti,« je omenila v. d. direktorice regijskega VDC Saša Darja Lesnjak.
V VDC Saša je v treh enotah vključenih 73 odraslih oseb z motnjami v duševnem
ali telesnem razvoju. Trenutno je najbolj sporen velenjski VDC Ježek, kjer varovanci zaradi odpravljanja tehničnih pomanjkljivosti še vedno ne morejo v nove prostore. Les-njakova je napovedala, da se bodo najverjetneje selili po novem letu, ki naj bi pomenilo tudi nek nov začetek. »-Izvajalec odpravlja nepravilnosti, selili pa se bomo potem, ko bomo po desetih letih rekli, da je nova hiša povsem naša,« je napovedala Lesnjakova.
Ob pomoči v. d. direktorice Darje Lesnjak (desno) so novo prodajalno v Žalcu odprli varovanci delovnih
centrov, združenih v regijski VDC Saša. - Št. 50-16. december 2004 -
Droge tudi na Polzeli
V	OŠ Polzela so pripravili okroglo mizo o zasvojenosti z naslovom Bodi osveščen, ne zadet, sodelovali pa so učenci tretje triade s številnimi gosti.
V	živahni razpravi so učenci potrdili, da so droge prisotne tudi v širšem okolišu polzelske šole in da se stanje še slabša. Ob tem so učenci izpostavili številna vprašanja in ugotovitve. Predvsem se je težko upreti vrstnikom, ki ti očitajo, da si reva, če ne poskusiš drog. Zato svetujejo vsem, naj bódo odločni in samozavestni ter rečejo odločen ne. Opozarjali so tudi na nasilje, ki je prisotno povsod, ter izrazili željo, da bi si starši vzeli čas za pogovor o njihovih stiskah.
Okroglo mizo so sklenili s pohvalo vsem izvajalcem večmesečnega projekta o zasvojenosti, v tem obdobju pa so na roditeljskih sestankih o drogah spregovorili tudi starši. Tako so v OŠ spregovorili o večletnih, včasih prikritih problemih na Polzeli in dogajanju v neposredni okolici šole. Ravnateljica Valerija Pukl je povedala, da se je za reševanje problemov povezala s policijo in občino, s številnimi aktivnostmi pa bodo v polzelski šoli še nadaljevali.	TT

ŽALEC	VELENJE	GORNJI GRAM	NAZARJE
			
		P	
Z OBČINSKIH SVETOV
Soglasje za urad
GORNJI GRAD, NAZARJE - Svetniki v obeh občinah so sprejeli odlok o ustanovitvi organa občinske uprave Urad za okolje in prostor Saša regije. Gre za odlok, ki ga obravnavajo v vseh devetih občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Urad bo v okviru svojih pristojnosti določal rabo prostora in prostorske ureditve lokalnega pomena. Vodjo naj bi imenoval velenjski župan Srečko Meh, sredstva za delo pa bi zagotovile občine glede na opravljene ure. Z uradom si bodo v občinah zagotovili sodelovanje občinskega urbanista, kar predpisuje zakon, po drugi strani pa bistveno racionalizirali delo.
Še enkrat o RŠS
GORNJI GRAD, NAZARJE - V javnosti je odmeval sklep svetnikov v obeh občinah, ki so sredi novembra sprejeli sklep o izstopu iz Regijskega študijskega središča Celje. Sklep so obrazložili s trditvijo, da država vse več finančnih bremen prelaga na lokalne skupnosti, ki pa za to ne dobivajo dodatnega denarja. Poleg svetnikov v občinah Gornji Grad in Nazarje so podoben sklep sprejeli tudi svetniki v občini Luče, kjer pa so ga že preklicali. Svetniki v gornjegrajski in nazar-ski občini so se na zadnjih sejah odločili, da bodo o izstopu iz študijskega središča razpravljali še enkrat po novem letu oziroma potem, ko jim bo delo RŠS podrobneje predstavila direktorica Adrijana Zupane.	US
NAKRATKO
Modri spominček
ŽALEC - V Domu II. slovenskega tabora so predstavili knjigo osebne izpovedne poezije Mete Rainer, s čimer so v medobčinski matični knjižnici uresničili še zadnji del projekta, ki so si ga zastavili ob 100-letnici pesničinega rojstva. Zbirka Modri spominček je že tretja zbirka poezije, ki je izšla po pesničini smrti, vse pa so izšle s sodelovanjem žalske knjižnice, ki hrani pesniško zapuščino Mete Rainer. Tudi to zbirko je uredila direktorica knjižnice Anka Krčmar.
V programu so nastopili pevci I. OŠ Žalec, plesalci iz OŠ Polzela, kjer je pesnica več let poučevala, recitirali pa so Jolanda Železnik ter Lidija in Jaša Koceli.
Jubilej paraplegikov
ŠEMPETER - V Gostišču Rimljan bodo v petek proslavili 25-letnico delovanja Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. V društvo je vključenih 116 članov iz vseh 32 občin širše celjske regije, vodi pa ga Janez Hudej. V društvu med drugim skrbijo za prevoze, posebne socialne pomoči, ohranjanje zdravja, interesne in športne dejavnosti ter nabavo tehničnih pripomočkov.
Zaprt most čez Pako
VELENJE - Minuli teden so za ves promet zaprli most čez reko Pako na lokalni cesti Paka-Paški Kozjak-Gornji Do-lič. Most je namreč tako poškodovan, da ne omogoča varnega prometa z vozili. Po opravljenem pregledu so v velenjski občini z ustreznimi označbami poskrbeli, da je jasno razvidno, da vožnja čez most ni dovoljena. Za osebna vozila je urejen začasen obvoz po stari železniški trasi ob Paki, most pa naj bi popravili v dveh tednih. Mestna občina je že naročila projekt za izdelavo trajnih rešitev na omenjenem območju pri Inštitutu za metalne konstrukcije iz Ljubljane, njihova izdelava pa je predvidena za prvo polovico prihodnjega leta.
Noč v muzeju
VELENJE - V Muzeju premogovništva Slovenije so se tudi letos, že petič zapored, odločili, da svojim obiskovalcem ponudijo nočni ogled muzeja, ki se bo začel jutri ob 16. uri. Obiskovalci bodo lahko podoživeli nočni delavnik rudarjev, v podzemlju jih bo pozdravil dedek Mraz, v zunanjih delih muzeja bo ob 17. uri koncert trobilcev Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ob 19. uri pa vokalne skupine BIT. V muzeju so se odločili tudi za promocijsko ceno, in sicer bodo za ogled zaračunali 1.200 tolarjev. Z vstopnico bodo obiskovalci dobili tudi kuhano vino, ne bo pa manjkalo tudi druge gostinske ponudbe.
TT, US
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas
Učenci so skupaj z učitelji in ravnateljico Danico Veligošek predstavili svoje delo.
Prvi dan odprtih vrat
V II. Osnovni šoli Žalec, kjer vzgajajo in izobražujejo učence s posebnimi potrebami, so prvič, odkar deluje šola, pripravili dan odprtih vrat, na katerem so predstavili ustvarjalno delo učencev.
Kolektiv šole na čelu z novo ravnateljico Danico Veligošek in učenci iz vseh šestih spodnjesavinjskih občin so s
prijetnim programom, ki so ga naslovili Pokaži, kaj znaš, presenetili številne obiskovalce. Poleg tega so v šoli pripravili tudi razne ustvarjalne delavnice ter prodajno razstavo, na kateri so prodali veliko svojih izdelkov. Zbrana sredstva so namenili za šolski sklad in jih bodo uporabili za dogovorjene potrebe. DN —- Št. 50-16. december 2004 -
Iskrice za otroke
Prešernova nagrada matematiku
Med dvanajstimi Prešernovimi nagrajenci, ki so za izjemne uspehe pri raziskovalnem in umetniškem delu iz rok rektorja ljubljanske univerze dr. Jožeta Mencingerja prejeli Prešernovo nagrado, je tudi matematik Jure Kališnik iz Šempetra.
Jure se je kot matematik potrjeval že v predšolski dobi, številna priznanja je prejel v osnovni šoli, v Gimnaziji Lava pa se je njegovo za-
nimanje za matematiko še poglobilo. Med drugim je bil tri leta državni prvak, prejel je tudi druga priznanja, v slovenski olimpijski ekipi pa je sodeloval na matematičnih olimpijadah na Tajvanu in v Romuniji. Študij je nadaljeval na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer se je ponovno izkazal z izjemnimi študijskimi uspehi.
Kot najboljši študent se je Jure Kališnik trikrat udeležil matematičnega tekmovanja
študentov, diplomiral pa je s 23. leti. Za diplomsko nalogo Upodobitev orbiternosti si je izbral eno najbolj zahtevnih in najmanj raziskanih področij - nekomutativno diferencialno geometrijo, za nalogo pa je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Jure Kališnik je zdaj mladi raziskovalec na Inštitutu za matematiko in fiziko, kjer bo nadaljeval s podiplomskim študijem do doktorata.
TT
Prešernov nagrajenec Jure Kališnik
V	Občinski zvezi društev prijateljev mladine Žalec tudi letos nadaljujejo projekt Podarimo iskrico sreče. Iskrice so namenjene otrokom, ki živijo v socialno ogroženih družinah.
V	žalski DPM so se odločili, da bodo otrokom podarili nekaj popolnoma drugačnega, zato bodo konec decembra 45 otrok odpeljali na petdnevno zimovanje na Pohorje. »Želimo predvsem, da bi otroci doživeli drugačne trenutke, ki jim bodo za vedno ostali v spominu. Vsi, ki na kakršenkoli način delamo z otroki, izbiramo oblike in metode dela, s katerimi bi otrokom oziroma mladostnikom na neprisiljen način pomagali priti do življenjskih izkušenj in določenih znanj, ki jih bodo v življenju potrebovali. Tudi zimovanje bo ena izmed oblik šole za življenje,« pravi predsednica žalske zveze Danijela Puncer.
Na Pohorje bodo odšli večina otroci iz žalske občine, pridružilo se jim bo nekaj posameznikov iz drugih spodnje-
Otroci bodo za zimovanje dobili nove kombinezone. Že pn/o pomerjanje je prineslo veliko veselja.
savinjskih občin, ki so jih predlagali v centru za socialno delo in socialni delavci v posameznih šolah. Ideja o počitnicah na snegu ni čisto nova, saj so v DPM že med zimskimi
počitnicami nekaterim otrokom omogočili zimovanje. Pri izvedbi jim bo tudi konec meseca pomagal Smučarski klub Gozdnik Žalec, med donator-ji pa ima največ zaslug za is-
krice v otroških očeh podjetje Pluton gradnje iz Šempetra, kjer so se skupaj s poslovnimi partnerji tudi letos odpovedali novoletnim čestitkam in obdarovanju.	US
LAŠKO	ŠENTJUR
(R f|J
Že sedmič združili dobre želje
V Kulturnem centru Laško so društvo Sožitje, Območno združenje Rdečega križa, kulturni center. Občina Laško in domači center za socialno delo letos že sedmo leto zapored pripravili prireditev z naslovom Laško združuje dobre želje.
Na prireditev je bilo povabljenih 67 članov društva Sožitje, ki ga v Laškem že vrsto let uspešno vodi Franci Rajh, ter 27 otrok, ki po podatkih centra za socialno delo živijo v rejniških družinah. Vsi so bili kajpak najbolj veseli obiska Božička, ki je mednje razdelil bogata darila. Za slednja so prispevali vedno številčnejši sponzorji iz laške občine. Zbrani v dvorani niso bili nič manj veseli tudi tistih, ki so jim ob tem pripravili tudi lep in bogat program, za letošnjega so poskrbeli kar sami člani društva Sožitje in učenci POŠ Primoža Trubarja Laško s prilagojenim programom, ansambel Kvinton ter Jožica Škorja, ki je prireditev tudi povezovala.
MOJCA MAROT
Praznični asfaltni »likof«
Pri domačiji Bevčevih v Dobrini so v nedeljo dopoldne slovesno odprli dobra dva kilometra prenovljene in asfaltirane ceste, ki kraj povezuje z bližnjim Žu-smom.
Celotna dolžina ceste je sicer 2,5 kilometra, a je bilo slabe pol kilometra cestišča, ki je za krajane še bolj pomembno, ker Dobrino povezuje s krajevnim pokopališčem in cerkvijo na Žusmu, asfaltiranega že prej. Po besedah predsednika KS Loka pri Žusmu Marjana Skale-ta so se obnove ceste lotili po že ustaljenem načinu, tako da so krajani poskrbeli za
pripravo podlage na cestni trasi, krajevna skupnost in občina pa za asfaltno prevleko.
Za izvajalca del so izbrali podjetje Daka iz Podčetrtka in celjsko podjetje Ceste-Mo-stovi. Celotna naložba je bila vredna več kot 20 milijonov tolarjev, od tega so krajani sami zbrali malo manj kot sedem milijonov. Del cestišča so uredili že spomladi, glavnina, vključno z ureditvijo bankin, pa je bila končana tik pred 1. novembrom, zato so tudi slovesno odprtje prestavili v praznični, decembrski čas.
IS, foto: MN
Prenovljeno cesto Dobrina-Žusem sta uradno odprla predsednik sveta KS Loka pri Žusmu Marjan Skale in šentjurski župan Štefan Tisel, v družbi s predstavnikoma izvajalcev, podjetij Daka in CMC.
NA KRATKO
Za prenovo kmetijstva
ŠENTJUR - V Lokalnem pospeševalnem centru Kozjansko obveščajo Šentjurča-ne, da bo 31. decembra drugo odpiranje vlog, ki bodo prispele na razpis Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Dodatne informacije, kako priti do sredstev za programe prestrukturiranja in prenove kmetijske proizvodnje, ter razpisno dokumentacijo lahko Šentjurčani dobijo na sedežu LPC-ja.	IS
V Rimskih gradbišče
Rimske Toplice so v teh dneh eno samo veliko gradbišče, tako pa bo predvidoma še vse do božiča. Podjetje AGM Nemec iz Sedra-ža v središču kraja gradi kanalizacijsko omrežje, preko katerega bodo vse fekal-ne in meteorne vode ločeno speljane na čistilno napravo na Strenskem.
S polaganjem cevi so v Rimskih Toplicah na Zdraviliški cesti začeli že spomladi, nato se z deli nadaljevali vzdolž Ulice Talcev, Trubarjevega naselja, Pešnice in Starih Ogeč,
trenutno pa delajo v Ulici XIV. divizije, tako da je med 7. in 17. uro središče Rimskih Toplic zaprto za ves promet. Čeprav morajo stanovalci zaradi del svoje jeklene konjičke parkirati tudi sto metrov od domov in se pogosto tudi peš s težavo prebijejo do svojih stanovanj, do večjih nesoglasij ne prihaja, saj gre za zemljišče, ki je v javni lasti.
Več težav pri pridobitvi potrebnega soglasja za gradnjo kanalizacijskega sistema imajo na občini z lastniki zasebnih zemljišč, kjer je po-
stopek veliko bolj naporen in dolgotrajen, pravi Luka Pi-cej z Občine Laško, »a tudi v teh primerih zadeve uspešno rešujemo z občani.« Celotno kanalizacijsko omrežje med Laškim in Rimskimi Toplicami bo dolgo okoli 34 kilometrov, pri čemer manjka še povezava med železniško postajo v Rimskih Toplicah in čistilno napravo, tako da naj bi bilo kanalizacijsko omrežje predvidoma končano prihodnje leto, celotna čistilna, naprava pa leta 2006.
BA
Sanacija kritičnih, a ne tudi ostalih plazov
V občini Laško imajo zaradi razgibanosti terena ob vsakem večjem nalivu težave zaradi plazov in zemeljskih zdrsov. Zaradi majhnih proračunskih zmožnosti težko pomagajo pri sanaciji plazov, ki so nastali na zasebnih zemljiščih, četudi ogrožajo prebivalce.
Letos so občinske službe zabeležile deset večjih plazov, ki ogrožajo varnost prometa ali stanovalce. Trije so na zemljiščih v zasebni lasti, zato zanje občina ni dolžna poskrbeti, »vendar ljudem vseeno skušamo pomagati vsaj z ureditvijo projektne dokumentacije in s strokovnim nadzorom sanacije,« pravi Bogomir Potušek, vodja režijskega obrata Oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor. »Postorili bi še kaj več, vendar denarja za vse preprosto ni dovolj, zato saniramo le najbolj kritične plazove, ostali se nam kopičijo na zalogo. V proračunskih rezervah smo letos imeli skupno osem milijonov tolarjev, ki smo jih porabili
Zaradi podrte lesene zaščite, ki je preprečevala podiranje opornega zidu, so zdaj v nevarnosti stanovalci Trubarjeve ulice 23.
za sanacijo dveh plazov ter ureditev projektne dokumentacije. Povprečna sanacija plazu na cestah, na primer, stane od tri do sedem milijonov tolarjev.«
Tudi država se obnaša skrajno racionalno. V posameznih primerih pomaga le, če skupni znesek sanacije presega 140 milijonov tolarjev. »V občini trenutno dva pla-
zova ogrožata stanovanjski hiši, vendar nam je komisija na državni ravni odklonila pomoč, saj sta nastala na zasebnem zemljišču,« dodaja Potušek.
Podobno zgodbo smo pred časom opisovali tudi v našem časopisu. Prebivalci ob Trubarjevi ulici 23 v Laškem so zaradi podrte lesene zaščite, ki je deset let preprečevala podiranje opornega zidu, v precejšnji nevarnosti, saj lahko napredujoči plaz podre še preostanek zidu. Ker lastniki stanovanj v svojih pogodbah nimajo navedeno, da so kupili tudi del funkcionalnega zemljišča, pričakujejo, da jim bo pri sanaciji v celoti pomagala občina, ki pa ima zaradi zasebnega lastništva zopet zvezane roke. »Prebivalcem smo ponudili pomoč v višini stroškov nove začasne oporne konstrukcije, smotrneje pa bi bilo, da bi se lastniki odločili za celotno sanacijo ter si izdatek zmanjšali za vrednost, ki bi jo mi prispevali za oporno konstrukcijo,« meni Potušek. Kaj se zgodi v primerih, če prebivalci zaradi nizkih dohodkov niso zmožni zbrati dovolj denarja za sanacijo, pa države očitno ne zanima.
ROZMARI PETEK Foto: MM
KOZJE I ROGAŠKA S. j ŠMARJE P. J.
Mala hiša bo na Pilštanju
Koncert v cerkvi sv. Petra v Bučah
Cerkveni dekliški zbor iz Buč, v katerem prepeva dvajset pevk, je z zborovodkinjo Mojco Volavšek izdal ploščo.
Na njej je trinajst ritmično duhovnih pesmi, ki so jih predstavili na samostojnem koncertu v domači cerkvi sv. Petra v Bučah na tretjo adventno nedeljo, 12. decembra. Pevke prepevajo enajst let, za ploščo pa so se odločile zato, ker bo nekaj odraslih pevk, ki so v zboru od vsega začetka, skupino zaradi drugih obveznosti kmalu zapustilo. Zgoščenka jim bo v spomin na prijetne cerkvene in druge nastope ter prijateljevanja. Vse posnetke je zbor napravil v domači cerkvi s tonskim mojstrom Danilom Ženkom. TV -- Št. 50-16. i
Pod vodstvom Lee Babič so obiskovalci izdelovali okraske iz testa.
Domači okraski
V Kozjanskem regijskem parku so tudi v letošnjem adventnem času pripravili ustvarjalne delavnice za šolarje in vse, ki radi sami ustvarjajo.
Dopoldanske delavnice bodo vsak dan še vse do 22. decembra od 8.30 do 11. ure v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi. Tri popoldanske tematske delavnice na temo izdelovanja adventnih venčkov, okraskov iz testa ter novoletnih voščilnic in dišečih pomandrov (okrašene pomaranče z nageljnovimi žbicami) so že pripravili, zadnja bo danes, v četrtek, od 16. do 18. ure, izdelovali pa bodo pomandre in sveče.	TZ
Društvo Materina dušica iz Lesičnega je pred dvema mesecema na Pilštanju kupilo staro hišo, veliko približno dvesto kvadratnih metrov, ki jo bodo uredili za otroke, potrebne pomoči.
Tako so uspešno zaključili prvo dejanje akcije, ki se je začela lani avgusta, ko je mednarodno društvo SILA na ljubljanskem gradu pripravilo dobrodelni koncert in je za ureditev hiše zbralo tri milijone tolarjev.
Od aprila do avgusta so bili v organizaciji Društva Materina dušica v Lesičnem 3. Palčkovi dnevi, v katerih je prijetne počitnice preživelo 60 otrok. Donatorji so bili CM Celje, Tajfun Planina, Eurocomp Celje, Občina Kozje, KZ Šmarje pri Jelšah in mnogi zasebniki, ki so prispevali hrano. Pomagali so tudi Agencija HOP-HOP, gostiína Medved, M. Ruše, Kalia Dreši-nja vas, Trik, d.o.o., Celje ter Joži Krneža, s.p., in Anton Jezernik, s.p.
Prva lokacija za novi dom otrok je bila v stari opuščeni šoli v Zagorju, a so temu nasprotovali domačini. Srečo so našli v Pilštanju, kjer je na voljo veliko opuščenih hiš. Hišo na zgornjem delu trga Pilštanj, v kateri so bile razstave v likovnih kolonijah ustvarjènih del, so kupili od Marka Jazbeca in Zdenke Samec, ki sta za dobo dvajsetih let otrokom
Simona Simon je oskrbnica hiše, ki bo avgusta prihodnje leto, ko bo povsem obnovljena s pomočjo dobrih ljudi in njihovih prispevkov, lahko ponudila varno zavetje desetim otrokom, in vodstvu v breplačno uporabo podarila tudi okoli pet tisoč kvadratnih metrov za vrt in igro namenjenih površin.
Po uvodni pomoči društva SILA, ki je pripravljeno pomagati tudi v prihodnje, so se v akcijo pri ureditvi in opremljanju Male hiše, kot se bo imenovala, vključili tudi drugi donatorji. S pomočjo Nevenke Pergar je Lions klub iz Ljubljane prispeval pet milijonov tolarjev, medtem ko je celjski zagotovil arhitekta Boruta Prezlja, ki je pripravil načrte obnove hiše, v kateri bodo bivalni prostori za deset otrok. Podjetje Bramac bo poskrbelo za novo streho, Dimnikarstvo Schidel iz Latkove vasi za dimnike, sodelujejo pa tudi
Termo Škofja Loka, Telekom Celje, Avtodeli Regnemer Celje, Hmezad Export - Import Žalec, občina Kozje, župan Andrej Kocman in drugi-
V prazničnem decembru bo dobrodošla vsaka pomoč na račun pri Hranilnici Lon, d.d., Kranj, enota Celje: 60000-0000039744.
Odvetnica Barica Zidar z notarji iz Celja in Šmarja pri Jelšah je zagotovila pravilno prodajo objekta, Duško Kotar, s.p., bo poskrbel za parket, z donatorji za ureditev fasade in notranjih prostorov pa se še pogovarjajo. Ker je hiša pod spomeniškim varstvom, dobro sodelujejo z Zavodom za kulturno dediščino v Celju. Hiša bo opremljena v starinskem kmečkem stilu, zato jim z restavratorstvom brezplačno pomaga Oto Lončar iz Lesičnega. Notranjo opremo bo zagotovil Anatis iz Hrastnika.
Društvo Materina dušica je 21. septembra letos podpisalo dvajsetletno pogodbo o sodelovanju s Hišo Kristusa Odrešenika v Ljubljani. V hiši odprtih rok najdejo topel dom vsi ljudje.
Odprtje Male hiše na Pilštanju bo avgusta prihodnje leto, s čimer bo rešen marsikateri otroški problem.
TONE VRABL Foto: AŠ
Po Zbiljskem gaju je drugače
V Šmarju pri Jelšah, kjer se pripravljajo na gradnjo novega stanovanjskega bloka, so se v zvezi z inve-stitorstvom odločali med dvema možnostima. Občinski svet je na zadnji seji odločil, da bo investitor na razpisu izbrani najugodnejši ponudnik za izvajalca del.
Po eni možnosti bi bila lahko investitor tudi občina, pri čemer je občinska uprava opozorila, da je to postala precej dražja možnost. Zaradi novega zakona o varstvu potrošnikov pri nakupu
stanovanj, ki je posledica različnih afer, kot na primer Zbiljski gaj, je namreč nujno zavarovanje vložkov. Poleg tega je za občino težje, ker si ne more zaračunati celotnega vstopnega davka na dodano vrednost.
Sicer pa bo občina za nov blok v tem mesecu pridobila projektno dokumentacijo ter izvedla večino postopka priprave občinskega lokacijskega načrta. Po prvi oceni projektanta znaša vrednost investicije v celoti 210 milijonov tolarjev, dokončno pa naj bi
pridobili v tem mesecu. V bloku bo v celoti 18 stanovanj, med občani pa je precej zanimanja tako za najem kot nakup. Zaradi tega so se že pojavili morebitni investitorji za gradnjo bloka, prišlo je tudi do prvih pogovorov.
Blok bo v bližini obstoječih šmarskih blokov, kjer občina načrtuje še en blok. Gradnja obeh hkrati bi investicijo pocenila, vendar je za naslednji blok potrebno razrešiti še eno večjo oviro, to so tamkajšnje garaže.
BRANE JERANKO
S slovesnega odprtja preurejenega križišča v Rogaški Slatini, po novem krožišča. Trak so prerezali novi prometni minister mag. Janez Božič, župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič, predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust in drugi pomembni gostje.
V Celje čez krožišče
V Rogaški Slatini so v ponedeljek slovesno odprli preurejeno križišče v celjski smeri, ki je po novem krožišče. Gre za križišče cest proti Celju in Rogatcu, zunanji obvoznici in k novi promenadi, ki ga Slatinčani imenujejo križišče »pri Elektru«.
Trak so med drugim prerezali novi prometni minister mag. Janez Božič, prejšnji minister Jakob Presečnik, župan občine Rogaška Slati-
na mag. Branko Kidrič, direktor uprave CM Celje Marjan Vengust in drugi pomembni gostje.
Novi prometni minister je med drugim povedal, da je to v tednu njegovega ministrovanja že tretje odprtje, in poudaril, da je treba na državnih cestah narediti še več. Župan Rogaške Slatine je opozoril predvsem na dvajsetletna prizadevanja za ureditev križišča, ki je bilo zaradi nepre-
glednosti prometna črna točka v občini. Na sredini križišča bodo uredili še-vrelec, ki bo prišleke opo. zarjal na mesto mineralne in termalne vode.
V sklopu naložbe so uredili tudi skoraj pol kilometra dolgo kolesarsko stezo, pločnik in javno razsvetljavo. Pogodbena vrednost naložbe je 120 milijonov tolarjev, od česar je država prispevala 55 odstotkov.
BRANE JERANKO
20
SL. KONJICE DOBRNA |
NOVI TEDNIK
Odgovorno z odpadki
Konjiški Eko hoče postati v Sloveniji vzorčni primer gospodarjenja z odpadki - Nerešeni biološki odpadki in gradbeni material
»Leta 1995 nas je bilo 7, spopadli smo se z delom in slabimi pogoji. Sedaj nas je 18, imamo mednarodne certifikate za opravljanje dejavnosti, dobre pogoje za delo in vse možnosti, da uresničimo našo vizijo: postati najboljši v dejavnosti gospodarnega ravnanja z odpadki v £iršem prostoru.«
Besede Franca Zvera, direktorja konjiškega podjetja Eko d.o.o., ki skrbi za varovanje okolja s poudarkom na ravnanju z odpadki, imajo trdne temelje. Kot je ob 10-let-nici poudarila tudi dr. Marinka Vovk, ki vodi razvojne projekte, se pri njihovem de-
Cene odvoza odpadkov so na Konjiškem prenizke, da bi ljudi vzpodbujale k smotrnemu ravnanju z odpadki. 4-članska družina, ki ima 240-litrski zabojnik, mesečno plačuje za odvoz smeti 1082 tolarjev (brez takse).
Dr. Marinka Vovk: »Želimo, da naš Cero postane vzorčni primer ravnanja z odpadki, s tem pa tudi okolj-sko učno središče in promotor novih storitev.«
lu nenehno prepleta okoljsko izobraževanje in ozaveščanje s konkretnim ravnanjem z odpadki. Že od leta 1997 podjetje v regiji koordinira mednarodni projekt Ekošola kot način'življenja, v kateregase vključuje vedno več vrtcevin šol. Okoljska vzgoja in izobraževanje ne le otrok, tem-
Staro odlagališče komunalnih odpadkov, hrib, ob katerem je zgrajen nov Cero, je sicer prekrit z zemljo, vendar s pravo sanacijo še niso pričeli, saj občina Slovenske Konjice še vedno ni pridobila lastništva. Glavni razlog je bila za občino nesprejemljivo visoka cena, ki jo je postavila sedanja lastnica, Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice.
več tudi odraslih, sicer sadove rojeva počasi, a to je edina prava pot, če nočemo življenja sredi odpadkov. Pa tu ne gre le za preprečevanje nastajanja odpadkov, temveč tudi za njihovo ločeno zbiranje. Začetki v občinah Konjice, Zreče in Vitanje segajo v leto 1996, ko so pričeli ločeno zbirati papir, leto kasneje pa so že pričeli rasti ekološki otoki. Ločeno zbrane odpadke v Centru za ekološko ravnanje z odpadki, ki ga upravlja pod-
Priznanja prostovoljkam
Na števec ne pozabite
Direktor podjetja Eko Franc !
jetje Eko (v neposredni bližini starega odlagališča odpadkov na Prežigalu so ga zgradile občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje ob pomembnem deležu nepovratnih sredstev države) pripravijo za reciklažo. Sortirajo in stiskajo posebej papir in karton, embalažo iz plastike, ki jo ločijo po vrstah, kovinsko in stekleno embalažo. Ločeno zbirajo, skladiščijo in oddajajo pooblaščenim zbiralcev odpadne avtomobilske gume, odpadno jedilno olje, tekstilne odpadke in seveda nevarne odpadke.
Kljub izobraževanju in možnosti ločenega zbiranja odpad-
rer ob v bale stisnjeni plastični i
kov pa še vedno lahko koristno uporabijo le 30 odstotkov vseh odpadkov, ki jih v Cero pripelje konjiško Javno komunalno podjetje. »Pričakujemo, da se bo ta delež povečal, ko bo občanom omogočeno tudi ločeno zbiranje bioloških odpadkov,« je prepričana dr. Marinka Vovk. Je pa vsak odstotek dragocen, saj v Cero dnevno pripeljejo 40 do 60 ton komunalnih odpadkov. Večina jih od letos konča stisnjena v bale na novem odlagalnem polju, ki ima vodote-sno dno, urejeno lovljenje izcednih voda in odplinjevanje. V naslednjem letu naj bi bilo teh odpadkov za 5 odstotkov
i, namenjeni za reciklažo.
Po ocenah je v Sloveniji 60 tisoč črnih odlagališč. Na konjiškem območju so zadnji pregled pred osmimi leti naredile eko šole, ki bodo popis ponovile spomladi. Pričakujejo, da bodo odkrili predvsem več črnih odlagališč gradbenih odpadkov, saj jih v Ceru ne smejo sprejemati. .
manj. Sicer pa nameravajo na novem odlagalnem polju odlagati odpadke najdlje do leta 2015, potem pa jih bodo vozili ali na regijsko odlagališče v Celju ali v sežigalnico.
MILENA B. POKLIČ
V okviru odprtih vrat Štorkljine hiše, kjer prosti čas že tretje leto aktivno preživljajo konjiški osnovnošolci, so prejšnji teden slovesno izročili priznanja Zveze prijateljev mladine Slovenije konjiškim prostovoljkam.
Zlati znak so prejele Marija Gajšek, Franja Mlakar, Marija Golčer, Heda Vidmar Šalamon, Marta Šlibar ter za Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice, ki deluje
že 41 let, sedanja predsednica Klara Hitrec. K uspešnemu delu sta jim čestitala tako župan Janez Jazbec, ki je v svojem nagovoru poudaril predvsem izjemen pomen prostovoljstva za oplemenitenje družbe, kot tudi generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Majda Štruc, ki je še posebej izpostavila uspešnost projekta Štorkljina hiša.
Tega že tretje leto vodi Marinka Hasenbihel. Aktivno preživljanje prostega časa, kamor
sodi vse od branja, plesa, petja, računalniških in drugih iger do sodelovanja v številnih delavnicah, je mlade očitno pritegnilo, saj vsak dan Štorklji-no hišo obišče povprečno 25 otrok. Zanje poleg prostovoljk skrbi tudi preko javnih del zaposlena Lidija Matul. Da se v Štorkljini hiši dobro počutijo in tudi kaj naučijo, so otroci na prireditvi pokazali s sproščenim kulturnim programom, ki so ga pripravili kar sami.
MILENA B. POKLIC
Občina Dobrna je sprejela odločitev, kako ravnati v bodoče v primerih nekontroliranega odtoka vode iz javnega vodovoda. Povod za takšno odločitev sta dva primera izjemno visoke porabe vode v vasi Vrba, pri čemer je bila na omrežju odkrita skrita napaka.
Obema gospodinjstvoma so znesek odpisali, za bodoče ravnanje pa so zdaj sprejeli merila, kako v takih primerih ravnati. Odločitev, ki jo je sprejel občinski svet na zadnji seji, velja seveda za vodovode, ki so v upravljanju občine ter zgolj v primeru skrite napake.
Po njej morajo oškodovani porabniki posredovati vlogo, po kateri jim bo lahko uprav-
ljalec odpisal 50 odstotkov zneska, preostalih 50 odstotkov nad letnim povprečjem porabe pa mora plačati porabnik. Na ta način želi občina vzpodbuditi večjo odgovornost porabnikov, da bi kontrolirali svoje števce tudi med letom. Popis števcev opravljajo na Dobrni enkrat letno.
Sicer v občini Dobrna postopoma predajajo vodovode v upravljanje javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Celje. Vodovodi v občinskem središču so že predani, v okolici pa skuša občina z vlaganji doseči, da bo lahko javno podjetje izvajalo varno vodooskr-bo, to je v skladu z zakonom o izvajanju te javne gospodarske službe.
BRANE JERANKO
Konjiške prostovoljke v okviru Društva prijateljev mladine opravijo tudi 1700 ur prostovoljnega dela na leto. Najbolj prizadevnim so se prejšnji teden zahvalili s priznanji. Zlate znake ZPM Slovenije so prejele (prva vrsta z leve) Franja Mlakar, Marija Gajšek, Heda Vidmar Šalamon in Marta Šlibar.
Mrliška veža na tromeji
V vasi Paški Kozjak, ki je na tromeji občin Dobrna, Velenje in Mislinja, se že več let pripravljajo na gradnjo večje mrliške veže. Pokopališče je na ozemlju dobrnske občine ter v lasti župnije, zato se kot uradni investitor veže pojavlja župnijski urad.
Gradnja je v interesu vseh treh občin, zato se je občinski svet Dobrne na zadnji seji odpovedal znesku komunalnega prispevka. V občini Dobrna bodo to upoštevali kot svoje sofinanciranje mrliške vežice. Sicer je bilo v vasi, ki je na območju treh občin, že več medobčinskih investicij, med njimi pred nekaj leti javni vodovod iz Velenja.
Zanimivo je, da sta v tej gorski vasi cerkev in pokopališče na ozemlju občine Dobrna, šola v občini Mislinja, planinski dom pa v občini Velenje.	BJ
NAKRATKO
Tradicionalni koncert
SLOVENSKE KONJICE - Godba na pihala Slovenske Konjice bo letos že štirinajstič pripravila božično-novoletni koncert. V sredo, 22. decembra, ob 19. uri, bo namenjen vsem ljubiteljem glasbe, dan kasneje pa bo del konjiškega Kulturnega doma rezerviran za povabljene. Vstopnice so že od ponedeljka na voljo v prostorih Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice (od 8. do 15. ure).
Dedek Mraz
KONJICE, LOČE - Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice je tudi letos povabilo v goste dedka Mraza. V petek, 17. decembra, bo prišel na Stari trg v Slovenskih Konjicah, v soboto ob 16. uri pa v Kulturni dom Loče. S seboj bo prinesel darila za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev.	MBP
Zimske urice
t Mohorjevo
Redna zbirka, številni drugi naslovi in Platonova zbrana dela
Pri najstarejši, več kot 150 let stari slovenski založbi, Mohorjevi družbi, ki ima sedež v Celju, bralce pred koncem leta razveselijo z izidom redne letne zbirke in s številnimi drugimi naslovi knjig za odrasle, otroke in mladino. Letos je izšla tudi t.i. knjiga desetletja - Platonova zbrana dela v dveh zajetnih knjigah.
Minuli petek so v Celjskem domu Mohorjani, med njimi urednik Matija Remše (na fotografiji drugi z leve) Celjanom predstavili bogato bero Mohorjeve družbe in predvsem letne zbirke, ki je zvezda stalnica v ponudbi založbe in ima širok krog bralcev.
Mohorjeva družba, ki je imela po prvi svetovni vojni več kot 120 tisoč članov, »danes išče v samostojni Sloveniji novo identiteto v pluralnem prostoru, v katerem se ne spopadajo več med seboj knjige, ampak elektronski mediji s knjigo. Založniški program celjske Mohorjeve družbe pa temelji na nazorski širini in gradi na kakovosti,« pravi glavni direktor Mohorjeve družbe Jože Faganel.
In kaj prinaša za branje in listanje za zimske urice redna zbirka za leto 2005? Redno zbirko, pet knjig v trdi vezavi, vsako leto uvedeta dva koledarja: knjiga in namizni koledar. Mohorjev koledar 2005 odlikuje bogato in zanimivo branje, podatki in dokumenti, ki jih ne bomo našli v drugih knjigah, pa znajo priti prav v vsakdanjem življenju in pri odkrivanju nekaterih po krivici pozablje-
nih avtorjev in tem. Priljubljen Mohorjev namizni koledar za leto 2005 bo še posebej uporaben za poljedelce, vrtičkarje in ljubitelje rož, lončnic, saj navaja, kdaj na polju, vrtu ali doma opraviti kakšno delo z rastlinami. Razen vseh podrobnih podatkov o soncu, luni in posameznih svetnikih je letošnji posebnost zaradi fotografij. Jože Bartol j, avtor fotografij, je namreč sleherni dan ob istem času fotografiral isti motiv ob bajerju v ljubljanskih Kosezah in tako ujel ritem narave. Kot pravi k umetnini Matija Remše, je tako nastal edini pravi koledar, ki pokaže, kako se v resnici spreminja narava v enem letu.
Slovenske večernice 154 so prav tako stalnica v ponudbi Mohorjeve. Z letošnjimi so se spomnili 90-letnika Janka Mo-
dra. Izmed množice dejavnosti prevajalca, urednika in publicista velja omeniti, da je med leti 1935 in 1945 delal pri Mohorjevi družbi Celje in proučeval njeno zgodovino. Tokrat prihaja avtor med bralce z zajetno knjigo, kroniko slovenskega rodu Vladar Samo. Gre za pripoved iz časa burnih preseljevanj ljudstev preko ozemlja, ki je danes slovensko. Knjiga je nadaljevanje prvega dela Svete zemlje. Mohorjeva pripravlja tudi ponatis prvega dela.
Tri medicinske sestre, Alojzija Fink, Pjerina Mohar in Anica Sečnik, so avtorice priročnika Domača nega, ki bi ga morala imeti pri roki vsaka hiša.
V redni zbirki (pa tudi med ostalo ponudbo) Mohorjeva nikoli ne prezre otrok. Otroci in z njimi vred odrasli ne bo-
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje je v torek pod vodstvom profesorice Petre Arlati-Kovačič pripravil božični koncert in navdušil povsem polno dvorano glasbene šole.
40-članski orkester, ki ga Petra Arlati-Kovačič vodi od
lanskega šolskega leta, je zaigral nekaj božičnih skladb, v drugem delu pa sta se orkestru pridružili še solistki. Violinistka Tjaša Krajne je odigrala Largo iz Zime Vival-dijevih Štirih letnih časov, klarinetistka Eva Zore pa se je predstavila z Berlinovim
Belim božičem. Za konec so odigrali še Silvestrski poljub, potem pa so sledili kar trije dodatki, saj je bila publika navdušena. Včeraj so se v isti dvorani predstavili še profesorji Glasbene šole Celje na tradicionalnem koncertu profesorjev. ŠO, foto: GK
Knjiga desetletja, zbrana dela Platona v prevodu in s spremnim besedilom Go-razda Kocijančiča, je na minulem knjižnem sejmu v Ljubljani zbudila nemalo zanimanja občinstva kljub ceni, 75 tisoč tolarjev, dobila tudi nekaj kupcev, z veseljem pove Matija Remše, ko predstavi to obširno delo. »V dveh knjigah na več kot 3.000 straneh smo dobili v slovenščini filozofska dela Sokratovega učenca, ki so poleg svetopisemskih beseidil kar najodločil-neje zaznamovala evropsko misel.« Opombam k prevodu so dodana kazala, bibliografije in skice.
do mogli prezreti ljubke knjige Tončke Stanortik z naslovom Lučka na klekljarskih počitnicah in z imenitnimi ilustracijami Jelke Reichman ter s fotografijami klekljarskih izdelkov in orodja, sukanca, kolovratov, z malim čipkarskim leksikonom in seveda tehnikami klekljanja. Pred tem dokumentarnim gradivom bodo bralci skozi zgodbo spoznavati umetnost klekljanja, ki nekdaj tudi moškim ni bilo tuje.
Ljubitelji smeha in humorja bodo prav gotovo radi vzeli v roke knjigo Humoreske in satire izpod peresa Narteja Ve-likonje in prebirali odlomke iz treh knjig po vojni ustreljenega avtorja, ki jih je izbral in s spremno besedo pospremil na pot France Piber-nik.
Mohorjeva družba Celje pa ima že izbrana številna dela za prihodnje leto, med njimi tudi naslove knjig za redno zbirko, ki jo bodo bralcem predstavili konec prihodnjega leta v novem Mohorjevem atriju v Prešernovi 23 v Celju.
MATEJA PODJED Foto: ALEKS ŠTERN
Pogled v celjsko industrijo
V	Zgodovinskem arhivu Celje so v torek predstavili že drugo knjigo dr. Milka Mikole to jesen, in sicer študijo o Zgodovini celjske industrije, ki je nekakšno nadaljevanje publikacije Stara industrijska podjetja na Celjskem iz leta 1996 in letošnjih Logotipov celjskih industrijskih podjetij.
V	študiji je zajet celoten razvoj celjske industrije, od njenih začetkov v drugi polovici 19. stoletja do devetdesetih let minulega stoletja. Avtor v prvem delu knjige naniza splošne značilnosti in pogoje nastanka industrije, med katerimi sta najpomembnejši prihod južne železnice v knežje mesto in okoliški premogovniki. Med drugim izvemo, da so celjska industrijska podjetja (Zlatarna Celje, Cinkarna ...) že v 19. stoletju svoje izdelke prodajala po vsej Evropi, kot tudi na drugih kontinentih. Nekatera podjetja, kot deni-
3 Majdičev mlin, so se že tedaj uvrščala med veleindu-strijska podjetja v takratni Avstro-Ogrski. Milko Miko-
la piše tudi o tem, da so bili pred 1. svetovno vojno med vodilnimi podjetniki v Celju Nemci in Italijani, medtem ko so se Slovenci tedaj šele uveljavljali, po vojni pa so se jim pridružili tudi Židi. Dotakne se tudi krize, v kateri so se znašli celjski podjetniki, in jo podkrepi s podatki o stavkah, ki so se po letu 1962 vrstile kot po tekočem traku, dasiravno so bile le-te v času socializma nelegalne.
Milko Mikola je knjigo Zgodovina celjske industrije, ki je nastajala več let, izdal ob pomoči kulturnega ministrstva.
V drugem delu knjige dobitnik letošnjega priznanja za objavo in popularizacijo arhivskega gradiva obravnava posamezna celjska podjetja, kot zanimivost pa svoje pisanje dopolni z več kot 130 dokumenti, logotipi, podobami podjetij in spomini nanje, ki so mu jih zaupali starejši občani.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Mihaiio Lišanin s kiparskimi mojstrovinami Mariborčana Mladena Kralja.
Poslovilna razstava?
»82 razstav v Sloveniji, 36	njo prireditev je otvoril s tre-razstav v tujini, lOmednarod-	mi različnimi razstavami. V nih razpisov, 100 tisoč likov-	prvi si boste lahko ogledali re-nih del iz sedemdesetih držav	zultate poletne kiparsko gra-sveta, 95 številk revije Likov-	fične delavnice, na kateri so ni svet, več kot 700 časopi-	sodelovali umetniki iz Bolga-snih člankov, 92 radijskih in	rije, Belorusije in Slovenije, televizijskih prispevkov, na-	v drugi vas bodo očarali izgrade v dvanajstih državah in	delki iz stekla v Tiffany teh-bronasti grb Mestne občine Ce-	niki, v tretji, za celjsko jav-lje. Za enega človeka dovolj	nost najbolj zanimivi, pa je za celo življenje,« je pozdra-	Lišanin na ironičen, satiričen vil napis ob tradicionalnem	in večkrat piker način razgr-zaključku leta v Galeriji likov-	nil rezultate svojega desetletnih del mladih Stari grad Ce-	nega ustvarjanja in postregel lje, ki jo še vedno vodi Mi-	s fotografijami, časopisnimi hailo Lišanin. Zadnjo letoš-	izrezki in diplomami. IG
Pelikanovi nagrajenci
S podelitvijo nagrad, priznanj in fotografskih nazivov so se prejšnjo soboto v celjskem Narodnem domu končali letošnji Pelikanovi dnevi, ki jih je pripravilo Fotografsko društvo Celje.
Med 20. do 27. novembrom se je v Celju zvrstila vrsta strokovnih predavanj o fotografiji, hkrati pa je bil odprt natečaj za Pelikanovo nagrado, na katerega se je odzvalo okoli 100 avtorjev, ki so poslali 526 fotografij. Strokovna žirija je sprejela 46 fotografij, med katerimi je podelila tri denarne nagrade in tri diplome. Na zaključni prireditvi so podelili tudi vrsto priznanj in nazivov Fotografske zveze Slovenije. Naziv fotoamaterja 1. razreda Fotografske zveze Slovenije sta med drugimi prejela Franci Horvat iz Foto kluba Ljudske tehnike Cinkarne Celje in Herman Čater iz Fotografskega društva Celje. Puharjevo nagrado za življenjsko delo ter visok mednarodni mojstrski naziv A FIAP Mednarodne zveze za umetniško fotografijo si je nadel Radivoj Klincov, član Fotografska društva Celje.	ŽB
Prišlo je kot strela z jasnega
la,« pravi Estela, ki med drugim omeni, da ne mara potovati z letali, »ker preveč onesnažujejo okolje«. Na 1.300 kilometrov dolgo pot iz Belgije v Celje se zato vsaka dva-meseca odpravi z avtomobilom in se mimogrede ustavi še pri prijateljih v Salzburgu. O otrocih 30-letnica trenutno samo razmišlja: »Imeti otroka mi v življenju res ni glavni cilj, res ni nekaj, kar bi si morala vsaka ženska že samoumevno želeti. Mislim, da bi se morali ljudje malo bolj osvestiti in spoznati same sebe in partnerja, se naučiti ljubiti in stremeti k osebnostni, duhovni rasti, preden imajo otroke kar tako, ker je tako pač v navadi, ker je v njihovem življenju drugače praznina ... Ko pride pravi čas, ko bom dovolj zrela, bom verjetno zelo vesela nosečnosti.«
Estela Žutič, ki tekoče govori nemško, francosko, angleško, hrvaško, razume pa tudi nizozemsko, ne loči med pokli-
cem in konjički. Uživa v vsem, kar počne, najbolj pa jo veseli, da je preko plesa bolje spoznala sebe.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
O plesalki, ki
Če bi Celjanko Estelo Žutič pri desetih letih vprašali, kaj si misli o plesu, bi rekla, da je ples le za šibke ženske. Priznala bi tudi, da sovraži telovadbo, saj je bila pri fizičnih aktivnostih precej nerodna. Že pri enajstih se je njeno razmišljanje popolnoma spremenilo.
Ker se je njena prijateljica vpisala v plesno šolo, je enako storila tudi sama. Prijateljica se je po enem mesecu izpisala, Estela pa je v plesu našla novo, do takrat še neodkrito ljubezen. »Prišlo je kot strela z jasnega,« Estela opiše silen preobrat v življenju. Kmalu je ugotovila, da je ples tisto, kar želi v življenju početi. Dolga leta je plesala v Plesnem forumu Celje pod mentorstvom Goge Ste-fanovič Erjavec. Ves ta čas je veliko nastopala in dosegala zavidljive rezultate. »V šoli me je vedno vse zanimalo, bila sem odličnjakinja in lahko bi šla študirat karkoli, toda vse se mi je zdelo prelahko. Edino, kar me je zares veselilo, je bil študij plesa, tega pa v Sloveniji ni,« se spominja Estela. Zato je morala na študij v tujino, za kar je leta 1993 prejela štipendijo. Pri 18 letih jo je pot najprej zanesla v Amsterdam, kjer je tudi
iri in peče kruh -meje.«
diplomirala, od tam pa v Salzburg na znamenito plesno akademijo SEAD.
»Rada iščem vedno nove izzive in raziskujem svoje meje, a moram priznati, da je bilo sprva težko,« se Estela spominja prihoda na Nizozemsko, »kar naenkrat nisem bila več najboljša, nisem znala jezika, nikogar nisem poznala ...« Po drugi strani pa se je v tujini največ naučila o življenju in sebi. Čeprav ima v žepu dve diplomi, jo je študij plesa tudi razočaral. »Preveč poudarka je na fizičnih sposobnostih in pre malo na kreativnosti. Ljudje preveč stremijo k vizualnim učinkom, od plesalcev pričakujejo nemogoče akrobatske spretnosti, meni pa se zdi veliko bolj pomembna plesalčeva ustvarjalnost,« je nekoliko kritična.
Estela je med študijem v Salzburgu sodelovala z različnimi koreografi, pri čemer jo je pot zanesla v Belgijo. Tam je spoznala svojega moža, filozofa, antropologa, kiparja in plesalca, Gillesa Duvivierja, s katerim redno skupaj nastopata v Belgiji, Avstriji in Sloveniji. Svoje performanse izvajata v gledališčih in ostalih kulturnih ustanovah, njun oder so tudi uli-
»Rada iščem svoje
ce. Dom sta si ustvarila v Belgiji, na podeželju, kjer imata hišo in velik vrt, na katerem uspeva skoraj vse - od sadja, zelenjave, zelišč, začimb, do plevela, ki ga Estela s pridom uporablja za razne kreme in domača zdravila. Med drugim zna pripraviti kremo za masažo, ukvarja se z alternativnim zdravljenjem, naredila je tečaj za učiteljico joge, odlično peče kruh, njena želja pa je, da bi pridelovala sončnično olje, s katerim bi nadomestila bencin oziroma nafto. Veliko razmišlja o sebi in svetu, ki po njenem drvi v globalno katastrofo. Zato skuša živeti čim bolj avtonomno in »konsekventno«.
Estela Žutič in Gilles Duvi-vier sama skrbita za scensko postavitev na svojih perfor-mansih. »Oprema je preprosta, saj gre za najine osebne predmete. V predstavah ni ničesar, česar ne bi znala sama upravljati. Razni zapleteni in dragi tehnični učinki v najinih predstavah nimajo prostora.«
»Pogosto razmišljam o tem, kaj nam bodo določene odločitve in dejanja prinesla. Sama bi v svetu marsikaj spremeni-
OCENJUJEMO
Skoraj popoln presežek
Blázinců, delu irskega čudežnega pisca Martina Mc-Donagha, manjka do perfek-cije le en korak, kipa ga prav zato naredi tako prekleto genialnega. Krut je in neizprosen, rastoč in imploziven, na koncu pa z veliko eksplozijo bomba za srca, duše in preizkus notranje vesti čisto vsakega človeka na zemeljski obli. Izvedbi celjskih gledališč-nikov manjkajo do te perfek-cije trije koraki. Še najmanjši je scena na odru, ki bi jo lahko za tri metre pomaknili v notranjost. Drugi je v dejstvu, da je slovenski prostor fizično majhen in kot tak ne ponuja prav veliko možnosti, da bi tisoči in tisoči drli gledat sto in eno pravljico o nostalgiji po čistem in nepokvarjenem svetu. Tretji, no tretji pa niti ni tako relevanten. Če si bodo napačno interpretirali, bodo imeli v gledališču težave sami s seboj: kar na vrat na nos so se ponudili štirje novi prvaki teatra. Na odru so z izjemo treh, Jagode, Sancina in Železnikov e (in naj.mi trojica resnično oprosti!), štirje osrednji protagonisti, ki so kar hlastali in umirali od želje po prvenstvu: pasji policijski skot in zbrabljani revež, David Čeh, ki je kljub mnogim talentom malenkost premlad za to; satanski kriminalist Mario Šelih, ki seje kot bumerang pripeljal natančno tja, od koder se je nedavno izstrelil, v zrelejši maniri in obvladan do nezavesti; hudo nevarna konkurenca, Vladimir Vlaškalič, drzna ponazoritev mentalno zaostalega brala z biserom v glavi; ter nekako osrednji lik Bla-zinca, pisatelj in snovalec ter tkalec naših norih sanj, strahov in frustracij, Damjan Tr-bovc, ki se je osrediščil točno takrat, ko se je zdelo najbolj potrebno. Ker tukaj tako ali tako ni osrednjega lika. Ne more ga biti, kot ne more biti vsebina predstave jasna iz nekaj (žal tokrat preskromnih) vrstic, ki jih namenjam cenjenemu avdito-
riju. A če vam povem, da sem naslednji dan predstavo po-doživel in se po mnogih letih močno razjokal, tako viharno in presunljivo, da so mi solze pustile posledice na obrazu, sem povedal več, kot bi vam sploh smel. No, da se ne boste ustrašili pred vstopom v gledališče, pobegnili, ker se ne zmorete srečati s svojimi možganskimi centri - ker je dobro, da predstavo vidite. A vseeno morate vedeti, da je pričujoča drama sicer namišljena, vendar tiste vrste fikcija, ki se hudo močno zliva z realizmom. Ta pa globalno gledano ni nič boljši od orwel-lovske živalske farme. Še enkrat ponavljam: kruta je in neizprosna tudi predstava. Jasno mi je bilo le, da se je zgodil nek čudežen preklop; pozneje so mi prišepnili, da je nitke z igralci izvrstno, briljantno vlekel Aleksandar Popovski, še en indigo otrok, ki bo ga prihodnost čakala in bog varoval. Angelina Atlagičje tudi že stalna, marljiva in sposobna scenaristka in kostu-mografka y teatru; tokrat je imela še priboljšek, odlično asistentko Majo Lešnik; vem pa tudi, da se, kot bi rekle nove generacije, tudi vsi u ozadju za dobro predstavo _bbv nulo« potrudijo.
Ja, kje pa je taktirka tega norega, vihravega ansambla? Sorry, Lujo, tokrat moram zapisati - Tina Kosi, klobuk dol pred vami!
In še za tiste, ki vas vsebina še vedno muči, v teater pa ne pridete nikoli: Tina Mahkota je Blazinca prevedla. Nisem prepričan, če ga je že moč najti v knjižni obliki. Če ne, je čas zdaj. Kaka knjiga pa tudi vam ne bo škodila v prihodnosti, kaj?
Dostavek: posvetilo in v premislek tokrat prav za tiste, ki najbolj potijo krut igralski pot. S tako energijo, ko-munikabilnostjo in prefinje-nim občutkom za stilizem, kar naprej. Potem sploh ne boste rabili prvakov. Ker to ste lahko prav vsi. Skupaj.
TomaS
Dvojčici v Topu
Praznični december na odru SLG Celje - Išče se novo ime
Estela Žutič in Gilles Duvivier v performansu Nič celih ništa, ki sta ga pred dnevi uprizorila v Likovnem salonu Celje.
Teden otroškega programa v Slovenskem ljudskem gledališču Celje - popularni TOP, je prerasel najstniške hlače, letošnji je 19. po vrsti in za povrhu še daljši od tedna dni. Začel se je včeraj (v sredo) in bo trajal do 28. decembra.
Ker kani takšno obliko obdržati tudi v prihodnje, v gledališču menijo, da mu je potrebno nadeti ne samo novo obliko, ampak tudi novo ime. Pobuda je tu in zdaj se gledališče obrača k mladim gledalcem in išče novo ime ža to priljubljeno praznično prireditev. Letošnja je posebna še po vsebinski plati, saj organizatorji za spremembo niso vabili v goste drugih gledaliških hiš in skupin z otroškimi in mladinskimi predstavami, ampak bodo ves čas, tudi po dvakrat na dan, igrali letošnjo (zdaj že lahko rečemo uspešnico) Dvojčici. Razlog za tak; šno odločitev je, kot pravijo v SLG Celje, v velikem zanimanju šol za to predstavo, ki je dobila laskave ocene kritike, predvsem pa ima velik odziv med mladim občinstvom. Kot je povedala vodja programa v SLG Celje Jerneja Vol-fand, se je za to predstavo zanimalo in se odločilo zakupiti dvorano več kot 60 šol. To pa je že kar svojevrsten rekord. »Še posebej zato, ker bodo v celjski gle-
Tjaša Železník, Barbara Vidovič in '
dališki hram prišli ottoci tudi iz precej oddaljenih krajev. Žal vsem zaradi časovne stiske in ker imajo igralci na sporedu še druge predstave in vaje za novo predstavo Terorist, ne moremo ustreči.« Vendar pa obljubljajo, da bodo Dvojčici, podobno kot so minulo sezono Ro-njo, razbojniško hči, še veliko igrali tudi po praznikih in vse dotlej, dokler bo zanjo takšno zanimanje. - št.
ina Gorenjak iz predstave Dvojčici
V veselem decembru bodo odigrali 15 predstav, ki si jih bo ogledalo okoli 4000 mladili. Na zadnji predstavi Topa, 28. decembra ob 17. uri, bo med gledalce prišel tudi dedek Mraz.
Kako se bo imenoval naslednji, 20. teden otroških predstav, za katerega iščejo novo ime, bomo še poročali.
MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC 50-16. december 2004 -
Veliki tenor ponovno v Celju
Glasbenik in športnik, ki rad posluša, kako trava raste
Janez Lotrič je eno najbolj znanih tenorskih imen, ne le v Sloveniji, ampak tudi (in predvsem) drugod po svetu. Poje najzahtevnejše vloge, termine ima zapolnjene do leta 2006, znan pa je predvsem po neverjetno velikem številu odpetih visokih C-jev, za katere pravi, da jih lahko brez težav v enem dnevu odpoje tudi petdeset. S svojim vrhunskim petjem in nasploh z izjemnim glasom je v svetu že dokazal svojo veličino, celjski publiki pa se bo ponovno (nastopil je že z orkestrom Akord) predstavil na koncertu Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika 22. decembra v dvorani Union.
Na koncertu bo zapel arijo Kalafa iz Puccinijeve opere Turandot, arijo Manrica iz Verdijeve opere Trubadur in eno najbolj ekstremnih tenorskih arij z osmimi visokimi C-ji - arijo Tonia iz Donizet-tijeve opere Hči polka. Kljub temu, da je omenjene arije pel že z vrhunskimi in s svetovno znanimi orkestri, se je
odločil še za mladinski simfonični orkester: »Te arije sem pel ne le z vrhunskimi orkestri, ampak tudi z vrhunskimi dirigenti, ki niso vedno tàko vrhunski, kot so njihova velika imena. Maestra Brežnika sem že spoznal z njegovim tamburaškim orkestrom in videl sem, da ima občutek, roko, da zna poslušati pevca in zna z njim zadihati. Popolnoma isto sem si obetal od mladinskega sim-
foničnega orkestra. In kar smo do zdaj skupaj naredili na vajah v Portorožu je bilo prav simpatično, poleg tega pa je za nami snemanje za novoletni program Televizije Slovenija. Do zdaj je bilo sodelovanje krasno in prav je, da ga kronamo še s koncertom v živo.«
Kaj vam pri glasbi največ pomeni?
Rojen sem z glasbo in odkar se zavedam samega se-
be, pojem. 1\idi zelo veliko mojih sorodnikov je bilo nadebudnih pevcev, našel pa sem si tudi pevske prijatelje. Kljub temu včasih rad poslušam nepevsko glasbo. Pa ne le kakšen Bolero, kar vsi radi poslušamo, ampak včasih tudi kaj eksperimentalnega, džez, glasbo, kjer se improvizira. Najlepša se mi zdi glasba narave, ko poslušaš ptičje petje, žuborenje potoka, šumenje gozda, in najlepše je, ko slišiš, kako trava raste.
Poleg tega, da ste glasbenik, ste tudi športnik. Obiskovali ste fakulteto za šport.
Res je. Bil sem vsestransko dejaven v športu, saj sem smučal, se ukvarjal z orodno telovadbo, rokometom, gimnastiko, celo judo sem nekaj časa treniral, dokler si nisem zlomil ključnice. Še vedno mi vse to pomaga, da se znam kondicijsko pripraviti. Čeprav je v tem norem času premalo časa za pravo rekreacijo. Še najlažje se ukvarjam s planinarjenjem. Tako šem letos s postopnim vzpenjanjem na vrhove čez dva tisoč zlezel na Škrlatico.
Kondicija je pomembna tudi za glasbenike, da lažje zdržijo dolge vaje in koncerte. Kateri koncert oziroma predstava vam je ostala v najlepšem spominu?
Nikoli ne bi smeli biti popolnoma zadovoljni, tako da si ne upam izpostaviti nobene od predstav. Zelo sem ponosen na predstave, za katere so mi prerokovali, da niso zame, da jih ne bom zdržal, da so pretežke. To je bila hrvaška opera Ero iz onoga svijeta Jakoba Gotovca. Ko sem jo začel študirati, sem bil še zelo mlad, in do zdaj sem odpel približno sto predstav, pa se še vedno iz vsake nekaj naučim. Upo-jem se tako, kot da bi moral peti najtežjo opero iz italijanskega repertoarja, na primer s frazami iz Rossinijevega Wil-liama Telia. Sicer pa je William Tell ena najtežjih oper, zato sem bil presrečen, ko sem jo lani odpel v pariški operi. Pred kratkim sent v Palermu odpel opero, ki se dogaja prav tam, to je Verdijeva opera Sicilijanske večernice, vloga Ar-riga v njej pa je ena najtežjih vlog za tenor celotne operne literature. To vlogo sem odpel že na Dunaju, v Atenah,
Bilbau, Darmstadtu in zdaj za krono še v Palermu, kjer sem doživel velik uspeh. Ko to do-živiš, ko te publika pozdravi in te na koncu predstave dirigenti objamejo, potem si res zadovoljen.
Na koncertu Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje bo kot solist nastopil tudi klarinetist Jure Hladnik. Ob spremljavi simfonikov bo zaigral Concertino za klarinet in orkester Anteja Gr-gina.
Kje si še želite nastopiti?
Naslednje leto me čakajo krasne stvari, med drugim tudi Metropolitanska opera v New Yorku. Poleg tega, da sem vsako leto na Japonskem, največkrat v Tokiu, so me vabili že v nekaj kitajskih opernih gledališč, vendar se do zdaj še nismo mogli časovno uskladiti, tako da si želim tudi to. Nastopil sem tudi v Južni Ameriki v Čilu, želel bi si nastopiti še v Teatru Colon v Buenos Airesu in tako dalje. Še so zanimive stvari.
ŠPELA OSET Foto: dokumentacija Dela
Ko zasvoji objektiv
O tem, kako se je zdaj 18-letni Gašper Gobec iz Šentjurja lotil fotografiranja, obstaja zanimiva zgodba. Kaj vse lahko pri tem nastane, pa je še bolj privlačno. Njegov fotografski opus zajema predvsem ljudi, naravo in urbano okolje, pri čemer se še posebej rad poigrava s podrobnostmi.
Da trma in dosledno zavračanje tistega, kar počnejo starši, ni dobra lastnost, se je pokazalo tudi pri Gašperju. Ker je mama veliko fotografirala, je njega ravno to odbijalo. In če ne bi vmes posegla usoda, ki mu je preprečila nadaljnje ukvarjanje s konji, mogoče še danes ne bi pomislil na mamin fotoaparat. »Prve fotografije na stari practiki niso bile ravno najbolj uspešne,« priznava Gašper, »potem pa sem od soseda slišal, da je tudi pri fotografiranju treba poznati kar precej teorije. Do takrat sem mislil, da je edina stvar, ki
»Pri fotografiji nikoli ne veš, kaj bo prišlo ven,« pravi Gašper Gobec.
lahko gre narobe, le premalo ali preveč osvetljen film.«
V začetku prvega letnika lesarske šole v Mariboru se je tako vpisal v tamkajšnji fo-toklub in kmalu začel ustvarjati zanimive fotografije. Danes ima za sabo že dve samostojni razstavi, eno mednarodno razstavo, prejel pa
je tudi več nagrad na raznih fotografskih natečajih. Po srednji šoli si želi študirati v Pragi ali Zagrebu, saj v Sloveniji nimamo fakultete, ki bi izobraževala na tem področju. Do takrat bo za filme in razvijanje »pokuril« še veliko žepnine, saj denarja za nakup digitalnega aparata še ni dovolj. Želji, da nekaj dni ne bi prav nič fotografiral, se le težko upre. In kakšni motivi ga še posebej privlačijo? »Začel sem z motivi narave, a je v zimskem času preutrudljivo čakati po več ur skupaj na dober motiv. Zdaj me bolj zanima urbano okolje, saj v njem lahko vsakdo vidi drugačne stvari. Zanimajo me tudi portreti (to smo opazili tudi sami, saj se mladenič, najverjetneje zaradi motiva, rad ozre za kakšno osebo nežnejšega spola, op. p.), predvsem poskušam vedno narediti kaj novega.«
ROZMARI PETEK
Gašper se poigrava tudi s preslikavanjem diapozitivov v navadno fotografijo. Iz preprostega potoka nastane tole...
ComputerWare Staneta Špegla
Glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, mnogim bolj znan kot HouseMou-se, je minuli teden v lokalu LePlac v Šempetru predstavil multimedijski projekt, imenovan ComputerWare.
Veliko pozornosti so vzbudile predvsem njegove skulpture, ki jih izdeluje iz odpadnega materiala, ki ga najde v različnih podjetjih, pa tudi doma, pri čemer prevladuje odpadni računalniški material. Pri oblikovanju uporablja še silikonski kit, purpe-no in kit premaze, ki jih pos-preja s katranom in srebno barvo. Zaradi prostorske stiske ni razstavil vseh skulptur, ki jih izdeluje že približno štiri leta, ob tem pa se njegova hiša spreminja v pravo galerijo. Na ogled je postavil osem fotografij in predstavil tudi film, ki ga je naredil z Damirjem Šmitom. Vse
OCEANOVIH DVANAJST
skupaj je pospremil z glasbo s svojih zadnjih štirih albumov.
Trenutno pripravlja multimedijski projekt Odmevi in odsevi - pozitivne reflekcije Šaleške doline, ki ga bo predstavil spomladi.
SIMONA BRGLEZ
ADAMA
126 min., (Ocean's Twelve),
akcijska komedija Režija: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney, Brad Pitt,
Julia Roberts, Matt Damon. Catherine Zeta-Jones, Andy Garcia
Celje, Ljubljanska 10 ) Žalec, Šlandrov trg 32)
IV C2
i at 21
Celje, Linhartova 16 J
SLIKOPLESKARSIVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
; it
Nagradna križanka
m*,
Nagradni razpis
	1	3	14	'5		17	
			lil	2	3	4 15	
1.	nagrada: pivo Jubilejnik 24/1 + darilni karton (2/1) + nahrbtnik «i^y
2.	nagrada: pivo Jubilejnik 24/1 + darilni karton (2/1) + kapa
3.	nagrada: pivo Jubilejnik 24/1 + darilni karton (1/1)
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 23. decembra 2004.
KUPON
Ime in priimek: _ Naslov:_
GRABNER			BAKÎÎM	jSSÎiœ	»		st	VST	BEL GUSKO MESTO S		»s	WUSKE-	-i-L.		"mr	aVORA						
JRONEGA									"j™							-	-	1946 K VL^)				
"(LADO)*						1			DOMAČN METROPOLÍ POHORSKI GRANIT						5							
AGŽNCUA							DEL KOLESARSKE "SMETANA															
wři«§ř				PIRENeJEV										IKONKA ROOOVNA								
DRAMATIK					ÍKJE ZOtSA					sr												
SB																	S	jses		■S	HSKOTW	
Hîs	7			—		DANVNOĆ				3		Sr										
SËSgr	HT							S								ZALJUB-				4		-
							KOSLESA.	PRASKA					^OBLEK^		TOV							
														LORBĐ<	MOŠKJZ							
SES									SBEK TENOR V^I^NO									BOGINJA KLEŠČAMI				(GORAZD)
a?(KOR)					^PUTRIH*						.31	a	6						"POSTNO"			
KUĆNOJ			MARJETA			UMRMKE								ZBARW						RAVNOHRB		
KHJO										LtóKO (UROS}							iS,					
sife		2					tss			SS-												
Čestitamo in nazdravljamo.
Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško www.pivo lasko.si
Povratna tekma osmine finala lige prvakov
Pick Szeged - Celje Pivovarna Laško 20:21(12:9)
SZEGED - Športna dvorana, 4000 gledalcev, sodnika Gilles Bord in Olivier Buy (Francija), delegat Uwe Sternberg (Nemčija).
PICK: Puljezević 4 obrambe, Szente 19; Sutka, Bendo 4 (1), Djur-ković, Vadkerti 3, Szabo 2 (2), Halasz, Andjelković 2 (1), Mezei 1, Kotorman 2, Laluska 4, Berta 1, Ilyes 1. Trener: Peter Kovacs.
CPL: Škof 24, Lorger 4; Rutenka 5 (2), Gajič, Kozomara, Brumen 2, Mlakar 4, Lollo, Bilbija, Gorenšek, Štruc, Natek 2, Kokšarov 5 (4), Zorman 3. Trener: Miro Požun. Sedemmetrovke: Pick 4-8, CPL 6-7. Izključitve: Pick 12 minut, CPL 18. Rdeči karton: Laluska (60).
Bistveni potek rezultata: 0:2, 1:3, 2:4, 4:4, 4:7, 8:7, 9:9, 12:9; 12:10, 13:10, 14:11, 15:12, 16:13, 16:15, 17:15, 17:17, 19:18, 19:20, 20:20, 20:21.
Ostali izidi povratnih tekem lige prvakov: Portland - Barcelona 30:24, Ciudad Real - Gudme 34:31, Flensburg - Savehof 31:26, Cehovski medvedi - Lemgo 23:22, Fotex - Zaporožje 39:29, Kiel - Ta-tran 41:25, Montpellier - Kolding 36:25.
Pari četrtfinala (prva vikenda v mesecu marcu) : Lemgo - CPL, Kiel Barcelona, Montpellier - Flensburg, Ciudad Real - Fotex.
REKLI SO
Do zadnje sape
»Če hočemo obraniti naslov evropskih prvakov, moramo izločiti tudi Lemgo,« je v torek hladnokrvno dejal Matjaž Mlakar.
2004: rojeni zmagovalci!
V neizprosni bitki s tekmečevim orožjem dobili vojno - Zadnjih pet minut zmanjkalo municije - Drevi spopad z Gorenjem
krpali zad- skihudomušnež.»Ne?GorazdŠkof!«
Pričakovali smo, da bo remi dovolj za četrtfinale. Upali smo, da bo celjska igra veliko boljša ... Obenem pa smo slutili, da bo evropskim prvakom uspelo v nameri. Če je nekaj predstav z Barcelono spominjalo na rokometno renesanso in obenem na 3. svetovno vojno, sta bili bitki s Szegedom iz 1. svetovne vojne. Težki, vkopani obrambi sta preprečevali preboj napadalcem, raz-
položeni vratarji ! nje odprtine.
Krvav boj »prsa ob prsa«, ki ga je dopuščal francoski sodniški par, celjskim virtuozom ni ustrezal, a so se prilagodili. »Nadškof« Go-razd je blagoslovil vsa prizadevanja in vztrajnost svojih soigralcev.
Požun umiral
»Veš, kako se po slovensko reče Dejan Perič?« me je ustavil znani celj-
je sam odgovoril in se zakrohotal. »To ni le nadškof, zdaj je že metropolit ali celo kardinal,« so padali presežniki iz ust inteligentnega možakarja, ki ga je tako kot staro in mlado v naši deželi zastrupil rokomet. »Carji nad carji!« sem tako kot po zmagi v finalu v Flensburgu prebral SMS-sporočilo. Ponovili so se Reka (Zamet, 1992), Golovec (Magdeburg, 2002) in Zlatorog (Ademar,
2003), ko je odločitev padla v zadnji minuti, pravzaprav v zadnjih sekundah. Josip Šojat je imel srečo in smolo, Miro Požun pa je specialist četrtfinalnih srhljivk. Po lestvi je priplezal pod strop dvorane, se odkašljal in dejal: »Umiral sem celo tekmo. Preveč žalostno bi namreč bilo, da bi naše čudovito občinstvo ostalo spomladi brez evropske tekme. V prvem polčasu smo navkljub dogovoru prehitro zaključevali napade. Ob koncu tekme so se domačim začele tresti roke in noge, Rutenka je imel tri zaklj učne žoge, strah me je bilo, da fizično ne bomo zdržali. Že prej sem fantom skušal vtep-sti v glavo, naj ne vračajo udarcev. Uspelo nam je in Štajerska, pardon, Slovenija se veseli!«
»Pačakaj!«
Kaj pa je kapetan dejal soigralcem, med njimi ni bilo Kozline, pred potjo na Madžarsko? Edi Kokšarov je z Magie Serdžom sedel pod stopniščem na tleh in sprva sta oba z nasmehom odvrnila: »Pačakaj ...« Potem pa je Nezlomljivi povedal: »Če bomo odigrali, kot znamo, bo uspeh naš. Če bomo izgubili, bo sezona zelo dolgočasna. Fantje so se strinjali z mano. Garali smo do konca!« 41 golov je Kiel nasul na eni tekmi LP, toliko pa smo jih skupaj videli v Sze-gedu. V zadnjih 11 minutah so padli le trije, v zadnjih petih minutah nobeden. Končni izid je postavil Rutenka, nato so bili izključeni Natek, Brumen in Kokšarov. Piek je odpovedal. Strah pred Škofom in Lorger-jem (obranil je tri kazenske strele!) je bil premočan. Knock-out Laluske Zormanu deset sekund pred koncem, rdeči karton, Natkovo vodenje žoge v kot igrišča in ... Dvorana je obnemela, na parket so pritekli možakarji iz vodstva kluba in se pridružili rajanju. Opne na štirih bobnih Flo-rijanov so komaj zdržale. V preddverju dvorane je okajeni Madžar začel razbijati inventar, trener Kovacs se je komaj izognil klofutam, pred avtobusi pa je prepevalo tristo naših navijačev. Večina je slavila Škofa, ki ga je bodrila tudi mama.
»Dunaj« je v četrtfinalu spet določil Lemgo. V dvorani Lipperland, kjer bo prvi obračun, Celjaiti proti nemški reprezentanci v malem niso izgubili. Letošnjih spektaklov pa vendarle ni konec. Vstopnice za domači derbi z Gorenjem (18.30) bodo naprodaj od 16. ure. Obe moštvi sta sposobni priti »do konca« v Evropi.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Gorazd Škof: »Po vseh vratnicah in odbitih žogah se nam je sreča le nasmehnila. Prejeli smo iskrene čestitke od domačinov. Zame je sena že sedaj prelepa. Naša želja je bila ogromna. Če bi izpadli, bi zmaga v superpokalu izgubila blišč. Zagotovili smo še en praznik v celjski lepotici. In tedaj bomo sproščeni. Pred nami je svetovno prvenstvo, potem pa nove klubske zmage. Do finala nam ne manjka veliko. Morda pa bi resnično še potrebovali kakšno okrepitev.«
Matjaž Brumen: »S poštenim bojem do zadnje sape smo bili boljši nasprotnik, domači pa niso izkoristili domače pomoči. Bili smo obremenjeni, tudi jaz, priznam.«
Gregor Lorger: »Tekma je bila primerljiva s finalom v prejšnji sezoni. Najslajše je zmagati z golom razlike.«
Jure Natek: »Fenomenalno. Vem, da je bilo hudo za vaše živce, a lepše se ne more končati.«
Goran Kozomara: »Prepričan sem, da bomo v Zlatorogu spomladi odigrali še vsaj dve evropski tekmi.«
Dragan Gajič: »Obramba je bila odlična, napad pač ne. Sreča je bila na naši strani, a je zmaga zaslužena.«
Vlado Privšek: »Ena najtežjih tekem odkar sem v klubu. Poleg igralcem in stroki čestitam tudi Florija-nom.«
Andrej Šušterič: »Upam, da bomo spet igrali v finalu. Lemgo je premagljiv.«
Marko Jugovič: »Vse je kazalo na neodločen izid, kar nam ne bi ustrezalo. Čeprav sem se hudoval na sodnike, pa sedaj, ko je vse mimo menim, da sta bila dobra.«
Tone Turnšek: ..To je bila tekma za infarkt. Takoj po njej ne bi zmogel izjave. Vsem akterjem iskreno čestitam. Za nami je zlato leto, ko smo osvojili vse in se za nameček spet uvrstili med najboljšo evropsko osmerico. Nismo še rekli zadnje besede. Fantje bodo deležni denarnega dodatka. Kljub usmeritvi, da ostanemo v enaki zasedbi, se bomo usedli s stroko in morda spremenili prvotno odločitev.«
Slavko Ivezič: »Vseh 60 minut je bilo zelo živčnih. Lahko bi tudi izgubili, a je Škof obranil nekaj >zicer-jev<. V novo leto gremo z Evropo.«
Vajdlov obrambni Joker Luka
Bosna in Hercegovina po Parizu in Zlatorogu
Gorenje se je tako kot lani uvrstilo v četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev, skupno pa je to v osmem evropskem nastopu že četrta uvrstitev med osme-rico najboljših moštev v evropskih tekmovanjih.
Velenjčani so tokrat trepetali dobesedno do zadnjih sekund, toda trud, borbenost in pogum so bili na koncu poplačani.
Kakšna končnica!
Padel je francoski Ivry, ki so ga na prvi tekmi v Velenju premagali z 32:30. Prednost s prve tekme ni obetala nič dobrega, saj moštvo iz predmestja Pariza slovi kot ekipa, ki doma redko izgublja dvoboje. V veliki želji so Velenjčani začeli zelo slabo. V obrambi so dovoljevali domačim, da razvijajo svojo igro, v napadu pa so se jim roke prevečkrat zatresle, tako pri podajah kot tudi pri strelih. Izkušena francoska ekipa je to seveda izkoristila, hitro povedla s 14:6 in zdelo se je, kot da gostitelji z lahkoto nadzorujejo potek tekme. »Poskušali smo najti udarno postavo, ki bi vrgla tekmeca iz ritma. V napadu se je obnesla šele različica s Sirkom, Kav-tičnikom in z Luko Dobelš-kom na zunanjih položajih, medtem ko smo v obrambi poskušali tudi s 6-0, a potem se je kot najboljša poteza izkazal Luka Dobelšek na po-! ložaju prednjega v 5-1, ki je i resnično odigral na vrhunski ravni in povsem onemogočil
Gorenje je zelo odvisno od Luke Dobelška, kar se je pokazalo na začetku sezone, ko je bil poškodovan.
razvoj njihovega napada. Na čem, ki je tri sekunde pred
srečo smo domače do polčasa skoraj ujeli, nadaljevanje je bilo sijajno,« je dejal trener Ivan Vajdl.
Toda tudi vodstvo s 24:22 štiri minute pred koncem ni zagotavljalo mirne končnice. Zgrešena sedemmetrovka Gorenja, ki je imelo igralca več, je vlila Francozom dovolj moči za zadnji nalet. V dobrih treh minutah so zadeli štirikrat zapored in 40 sekund pred koncem pri rezultatu 26:24 postali četrtfinalisti. Sledil je še en neuspešen napad, a se je na srečo žoga odbila naravnost v roke Iliču, nad katerim je bil narejen prekršek za izključitev. Vajdl je na klop poklical vratarja in kot sedmi igralec je v polje stopil Bede-kovič. Sledil je »višek« do krila: sedemmetrovka nad Zrni-
koncem sam popeljal Gorenje med osem najboljših. »Kakšna končnica! Ne bi si smeli privoščiti takšnega padca v zaključku tekme. Na srečo smo dobili še eno priložnost, ki smo jo izkoristili. Čestitke vsem igralcem za požrtvovalno in borbeno igro, še posebej v trenutkih, ko smo zaostajali za osem golov. Naš cilj v evropskih pokalih je izpolnjen, zdaj lahko nadaljujemo povsem neobremenjeno,« je dodal Vajdl.
Optimistični v Zlatorog
Pred zaključkom koledarskega leta ostaja še zadnje dejanje. Sladica ponavadi prihaja na koncu. Najboljši slovenski ekipi se bosta danes udarili v
»Nemočen na klopi«
Gimnazija Ivry v pariškem predmestju je bila za rokometaše Gorenja srečen kraj, nekoliko manj pa za organizatorja igre, komaj 21-letnega Luko Dobelška, ki je v 45. minuti prejel močan udarec v mišico, kar je zanj pomenilo tudi konec srečanja. Na srečo poškodba ni težja, tako da bo najbrž zaigral že nocoj proti celjskim rokometašem.
»Del srečanja na žalost nisem videl, ker sem ležal za klopjo, kjer me je maser Mile Maksimovič skušal posta-I viti na noge. Zadnje tri minute sem tekmo nemočen spremljal s klopi, zato sem bil toliko bolj vesel ob sa-1 mem koncu. Upam, da bomo poškodbo sanirali, tako da bom lahko soigralcem pomagal na tekmi proti Celjanom. Imel sem že hujše poškodbe, ki so sestavni del športa, a na njih ne gledam kot na prehudo zlo,« je poškodbo, ki mu jo je prizadejal Eric Amalou, opisal starejši izmed bratov Dobelšek.
V 22. minuti so gostitelji vodili že za osem golov!
Tedaj so se vsi v dvorani že veselili uvrstitve domačih v četrtfinale. Prav tako smo bili v napredovanje kljub precejšnjemu zaostanku prepričani tudi mi. Strnili smo vrste, spremenili nekaj stvari v sami igri, predvsem v obrambi. In potem je steklo tudi v napadu.
Kaj vam je trener Ivan Vajdl svetoval med odmorom?
Ni nam imel dosti za povedati, saj je videl, da se je vse postavilo na svoje mesto. Vedel je, da če bomo tako nadaljevali, se bo vse srečno izteklo, zato nam je svetoval, naj ponovimo igro iz zadnjih minut prvega polčasa.
Kako ste proslavili uvrstitev v četrtfinale?
Ponavadi gremo po tekmi takoj domov, tokrat pa smo imeli malce več časa, saj smo imeli polet šele zjutraj. Skupaj s francoskimi igralci, ki niso bili pretirano razočarani, smo se zbrali na
V četrtfinalu PPZ bo tekmec Gorenja predstavnik BIH Izvidjač iz Ljubuške-ga. »Dobro se poznamo. Pred dvema letoma smo se pripravljali pri njih, lani oni pri nas. Ogledal sem si jih v Slovenj Gradcu. Govorila sva s trenerjem Josipom Glavašem in si zaželela snidenje v polfinalu. No, eden izmed naju ga ne bo videl, menim, da on. Moram priznati, da sem zadovoljen z žrebom, pa čeprav bo prva tekma v Rdeči dvorani,« je bil komentar trenerja Ivana Vajdla. (DŠ)
dvorani Zlatorog. Velenjčani v Celje potujejo z dvignjenimi glavami, predvsem pa se želijo prikazati v najlepši luči. »V vsaki tekmi igramo na zmago in tako bo tudi tokrat. Seveda nam je vsem skupaj jasno, da je celjska dvorana še neosvojena in da so padala že precej boljša in bolj znana moštva. Toda brez optimizma in visokih ciljev ni uspeha. Najbolj si želimo, da bi gledalci uživali v kakovostni tekmi, ki bo na ravni evropskih dvobojev. Luka bo igral,« je zaključil trener Gorenja.
MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIČ
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK 16. 12.
ROKOMET
1. SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (18.30).
banketu in seveda proslavili uvrstitev v čertfinale. Na avtobusu smo nato zapeli še nekaj slovenskih pesmi, nato pa odšli v hotel na počitek.
Romantičnega Pariza vam torej ni uspelo videti?
Malce smo si ogledali središče mesta, vendar so nas vozniki peljali po različnih smereh, tako da so nekateri imeli možnost videti Eifflov stolp, drugi pa ne. Za izlete in ogled Pariza bo čas še drugič, mi smo šli tja z nalogo odigrati čimboljše srečanje in to smo tudi izpolnili.
Misli ste usmerili na derbi državnega prvenstva. Kaj pričakujete od obračuna s Celjem?
Seveda si želimo, da bi se v Celju predstavili v čim boljši luči. Celjani so najbrž tako kot mi utrujeni od napornega evropskega tempa. Mislim, da bo zmagala tista ekipa, ki bo imela boljši dan in ki bo bolj razpoložena. Pustimo se presenetiti ...
JASMINA ŽOHAR
SOBOTA 18.12.
KOŠARKA
Jadranska liga, 16. krog, Ljubljana: Union Olimpija -Pivovarna Laško (17).
1. SL, 10. krog. Novo mesto: Krka - Rogla, Sežana: Kraški zidar - Alpos Kemoplast.
ODBOJKA
1. SL, 12. krog: Šoštanj Topolšica - Prevent (19)
NEDELJA 19. 12.
KOŠARKA
1. SL, 10. krog, Šoštanj: Elektra - Koper (19).
Trocal liga, 10. krog: Sarajevo - Merkur.
Savinjska liga, 5. krog, Polzela: ŠK Žalec - Werinox (9), Parižlje - Laško (10.15), Fantasy - Gomilsko (11.30).
TOREK 21. 12.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 6. krog: Pivovarna Laško - Darušafaka (19).
NAKRATKO
Tretja - kot na Ol
Fukuoka: Judoistka celjskega Sankakuja Urška Žolnir je znova stopila na stopničke. Na mednarodnem turnirju na Japonskem si je po treh zmagah in enem porazu priborila tretje mesto v kategoriji do 63 kg. Nastopila je tudi Petra Nareks, ki je po zmagi in dveh porazih osvojila deveto mesto v kategoriji do 52 kg.
Novoletno darilo za celjske borce
Sevnica: V osnovni šoli Blanca je potekal tradicionalni odprti novoletni turnir v ju-jitsu. Prehodni pokal je tudi letos osvojil Policijski klub borilnih veščin Celje in ga s tem kot trikratni ekipni zmagovalec prejel v trajno last. Najboljša tekmovalka turnirja je bila Iva Resanovič iz Celja.
Srebot pometel s konkurenco
Kaunertal: Na nemškem mladinskem prvenstvu v Avstriji je Denis Srebot, član Smučarskega kluba Unior Celje zmagal v veleslalomu med starejšimi mladinci, dan kasneje pa je bil najboljši tudi v slalomu.
Veslali po morju
Koper, Portorož: Kanujisti celjskega Kajak kanu kluba Nivo so se udeležili mednarodnega maratona. Med 193 tekmovalci iz slovenskih, hrvaških in avstrijskih klubov je med mlajšimi deklicami slavila Celjanka Iva Magašič, peta pa sta bila Andrej Oglajnar med člani in Dalibor Jozič med mladinci.
Pridrsali na sam slovenski vrh
Celje: Ledena dvorana v Mestnem parku je bila znova v znamenju umetnostnih drsalcev. Na sporedu je bilo tekmovanje za pokal Slovenije, na katerem so bili celjski drsalci znova uspešni. V skupini C je Kristijan Grobelšek osvojil drugo mesto. V skupini B sta zmagala David Kranjec in Pina Umek, Tina Kalšek pa je bila tretja. V skupini A je bila najboljša Daša Grm, Anja Bratec pa si je med članicami pridrsala 4. mesto.
Tkalec z mirno roko
Ljubljana: Izpeljan je bil 3. krog državne lige v streljanju z zračnim orožjem za vse kategorije in discipline. Z zračno pištolo je zmagal Peter Tkalec, njegova ekipa Dušan Pože-nel iz Rečice pri Laškem pa je bila druga.
Trije dobitniki odličij
Kuzma: Na 12. odprtem S.K.I. turnirju za pokal Tromej-nik - Kuzma so se med 138 tekmovalci in tekmovalkami trije člani Društva za karate Celje odlično odrezali. Sebastian Kantužer je osvojil prvo in drugo mesto, Davorin Kračun dve drugi ter Alen Julardžija drugo in tretje mesto. V klubski razvrstitvi so bili Celjani četrti.
Z leve Davorin Kračun, Sebastian Kantužer in Alen Julardžija, dobitniki odličij za DK Celje.
Valenčak izboljšal osebni rekord
Maribor: Plavalnega mitinga v spomin Tonetu Božiču se je udeležilo 590 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Nastopili so tudi vsi trije klubi iz Celja. Najbolje se je odrezal Jan Valenčak iz DVŠ Posejdon, saj je dvakrat izboljšal svoj rekord v disciplini 100 metrov prosto in osvojil srebrno medaljo. Ženska štafeta Posejdona 4x50 m si je priborila bronasto medaljo.	(JŽ)
Hohnjec in Vitanc
Celje: Na tradicionalnem turnirju v namiznem tenisu, memoriálu Karla Šunka, je nastopilo okoli 30 tekmovalcev. Med starejšimi člani je zmagal Marjan Vitanc (Gomilsko) pred Celjanom Milanom Tasičem. Pri veteranih je zmaga ostala doma po zaslugi Milana Hohnjeca.	(DŠ)
Derbi Šoštanjčanom
Dve zmagi in dva poraza je izkupiček sobotnih tekem naših ekip v dveh najvišjih košarkarskih ligah. Laščani so prekinili veliko serijo zmag, a še vedno ostajajo v vrhu svoje lige.
V vrhu so tudi vsa tri moštva v 1. A slovenski ligi.
Povsem odpovedali
Pivovarji so odšli v Beograd predvsem z željo, da bi dokazali, da njihovih osem zaporednih zmag ni bilo naključnih. Ob tem so imeli v mislih le dobro igro v obrambi, saj je Crvena zvezda ena najboljših napadalnih ekip lige. A se je načrt trenerja Aleša Pipana kmalu izjalovil, saj so njegovi varovanci tokrat odpovedali na vsej črti. V prvem polčasu so se še držali, zaostajali so za 9 točk, najbolj po zaslugi edinega razpoloženega igralca v napadu Marka An-tonijeviča (19). Nato so po tretji četrtini zaostajali že za 21 točk, ob koncu pa doživeli visok poraz (-24). Slab skok (32:16 za domače) in slab met sta bila morda tudi posledica utrujenosti, saj so Laščani v torek v pokalu Uleb gostili Joventut. A to ni zadostno opravičilo za slabo predstavo. Tega se zaveda tudi laški strateg Pipan, ki je igralce skušal vrniti v pravi ritem najprej na evropski tekmi v Avstriji, v soboto pa bo sledil še slovenski derbi Jadranske lige v Tivoliju z Unionom Olimpijo.
Niz gre naprej
Derbi zadnjega kroga prvega dela sezone v 1. A slovenski ligi v Šoštanju je minil v znamenju domačinov, ki so dosegli sedmo zmago in si že na stežaj odprli vrata lige za prvaka v drugem delu sezone (od januarja naprej). Sama tekma je bila zelo taktično zastavljena. Matjaž Tovornik, trener Šentjurčanov, je zau-kazal igranje dolgih, umirjenih napadov, s čimer je ustavil ritem Elektre, ki ji bistveno bolj leži hitra igra, pri tem pa je pomembno vlogo igral mladi Milan Sebič, ki je dobro pazil na Miho Čmera. Tako je bil prvi polčas izenačen. Domačini so sicer vseskozi vodili, a se niso mogli odlepiti ne glede na dejstvo, da je moral drugi strelec Šentjurčanov Sandi Čebular že v 7. minuti na klop zaradi štirih osebnih napak. Odlični Damjan Novakovič (24, 60-odstotni met, 8 sko-
Trener kroga: Matjaž Čuješ (Rogla).
Igralec kroga: Dario Krejič (Elektra).
Peterka kroga: Krejič, Bursič (Elektra), Meško, Sivka (Rogla), Novakovič (Alpos Kemoplast).
Pomembna zmaga v Mariboru
Zaradi zasedenosti dvorane Tabor so Zrečani gostovali v štajerski prestolnici že med tednom in se vrnili domov s pomembno zmago. Odličnih 30 minut igre varovancev trenerja Matjaža Čuješa je bilo dovolj za skok na tretje mesto na lestvici. Marko Meško (24, 72%, 5 skokov) in Boštjan Sivka (23, 8 skokov) sta bila glavna akterja v prvih treh četrtinah, po katerih je Rogla vodila že za 19 točk. Domači so v zadnjem delu zaigrali na vse ali nič, zadevali tudi nemogoče mete, a je bila razlika bila prevelika, da bi dosegli preobrat. Tako se je Roglin trener Čuješ v svojem Mariboru veselil zmage, ki bo prinesla še boljše vzdušje v vrste Pohorcev izpod Rogle.
Po poškodbi Broliha je kapetan Laščanov postal Nebojša Joksimovič.
kov) je bil namreč dovolj, da je držal korak z domačini. Ključna je bila tretja četrtina, v kateri se je razigral prvi mož tekme Dario Krejič (25, 62%). S serijo košev je nadgradil boljšo obrambo domačinov, iz katere so se porajali protinapadi. Velja omeniti, da so v tem delu sodniki (Uroš Milher s Polzele) nekajkrat zapored oškodovali goste, ki so bili povsem na robu z živci, kar je bilo ob slabi igri branilcev Kemoplasta dovolj, da so si domači priigrali 14 točk naskoka. V zadnjem delu so nato prednost še povečali na 20 točk, kar je bilo dovolj za zanesljivo zmago, kljub temu, da se Šent jurčani niso predali praktično do konca saj so po seriji povratnika Čebularja (za pored 11 točk, skupno 13) še znižali do bri dve minuti pred koncem na 77:66, česa več pa tokrat niso bili sposobni, čeprav so bih bistveno boljši v skoku (33:20). Pri Elektri se je izkazal tudi Marino Bursič (22,57%, 6 skokov), pri gostih pa je manjkala boljša napadalna igra poškodovanega Maria Novaka (12,62%, 10 skokov).
Pivovarna Laško je v 6. krogu pokala Uleb v gosteh premagala avstrijski Kapfenberg s 93:55 (23:16, 39:25, 63:41). Manjkala sta poškodovana Brolih in Majkič, kar pa se ni poznalo. Zmaga namreč ni bila vprašljiva, kajti Laščanom je v prvi četrtini uspelo doseči 11 točk zapored, v drugi pa 14. Njihov izkoristek pri metih je bil kar 62-odstoten. Jevdžič je dosegel 18 točk, Troha in Joksimovič po 16, Ugrekhe-lidze in Memčič po 9, Rizvič 8, Gnjidi-ć 7, Vrečko 6 ter Antonijevič in Ciga-novič po 2. Preostala izida: Darušafa-ka - Makedonikos 80:75, Bamberg -Joventut 76:77. Makedonikos ima 5 zmag (1 poraz), Joventut in Daruša-faka po 4, Pivovarna Laško 3, Bamberg 2, Kapfenberg 0.	(DŠ)
Tako je bil v soboto zaključen prvi del sezone. Sledil bo naporen ritem, saj bodo klubi zdaj igrali ob sobotah in sredah. Videlo se bo, katere ekipe so dobro fizično pripravljene in katere so v prvih devetih krogih uspele pripraviti za igro več igralcev s klopi. Po soboti se bo zvrstilo devet krogov do 22. januarja. Kemoplast bo gost v Sežani, Rogla v Novem mestu, Elektra pa bo v nedeljo pričakala Koper.
JANEZ TERBOVC, foto: GK
PANORAMA
KOŠARKA
POKAL ULEB
5. krog: Pivovarna Laško -Joventut 79:88 (58:72, 39:52, 17:24); Troha 16, Rizvič 14, Jevdžič, Gnjidič, Joksimovič 13, Ugrekhelidze 7, Vrečko 2, Antonijevič 1. Vrstni red: Makedonikos 10, Joventut, Daru-šafaka 8, Pivovarna Laško, Bamberg 7, Kapfenberg 4.
JADRANSKA LIGA
15. krog: Crvena zvezda -Pivovarna Laško 89:65 (72:51, 40:31, 20:16); Bjelica 13, Vitkovac 12; Antonijevič 19, Joksimovič 13, Rizvič 12, Troha 5, Gnjidič 4, Ugrekhelidze 3, Vrečko 2, Jevdžič 1. Vrstni red: Union Olimpija 26, Cibona, Zadar, Hemofarm, Pivovarna Laško, Partizan, Reflex 25, Geoplin Slovan 23, Crvena zvezda, Budučnost 22, Bosna 21, Zagreb, Široki brijeg 20, Šiben-ka 19, Split 18, Helios 16. 1. SL - moški
9. krog: Elektra - Alpos Kemoplast 89:70 (65:51, 38:35, 22:15); Krejič 25, Bursič 22, Čmer 13, Nedeljkovič 12, Vidovič 7, Ivanovič 6, Nuhanovič 4; Novakovič 24, Čebular 13, Novak 12, Samac 6, Sebič, Ribežl, Palčnik 4, Maček 3. Branik - Rogla 82:86 (48:67, 38:47, 17:28); Meško 24, Sivka 23, Petrovič 16, Hoh-ler 10, Josipovič 8, Bura 5; Ka-dič 20, Ravnikar 15. Vrstni red: Elektra, Postojnska jama 16, Alpos Kemoplast, Rogla 14, Krka, Koper 13, Zagorje, Kraški zidar 12, Branik, Triglav 11.
POKAL SLOVENIJE
Osmina finala: Hopsi Polzela - Krka 91:78 (68:52, 49:37,28:23); Udrih 39, Riz-man 20, Godler 15, Čatovič 11, Arčan 5, Jovanovič 1 ; An-zulovič 22, Damjanovič, Ba-ladič 14. Zagorje - Elektra 84:85 (68:66, 43:42, 24:23); Vidovič 20, Nuhanovič 14,
Umetna trava za mlade
Nogometni klub CMC Publikum je drugič postal jesenski podprvak, čez šest dni bo dobil tekmeca v polfinalu pokala NZS in bo spomladi naskakoval obe domači kroni. Celjski klub pa je že šampion glede infrastrukture. Z njo je močno povezano ime Marjana Vengusta, predsednika kluba. Ni se ustavil pri novem štadionu, na sosednjem, Olimpu, potekajo nova dela.
»Mladih nogometašev je v Celju vedno več, kar je zelo razveseljivo. Dotrajano igralno površino moramo nadomestiti z umetno travo. To je nuja. Pripravljamo podlago za spomladansko dokončanje projekta. Investicija je vredna okoli sto milijonov tolarjev. Pokrili jo bomo z denarjem od sponzorjev in tudi iz klubskega proračuna. Umetno travo proizvaja belgijsko podjetje, je iz zadnje generacije in ima vse ateste.
ki jih zahteva UEFA. Potem sledi nov načrt, osvetlitev igrišča. Pozno jeseni in zgodaj spomladi, ko so sicer temperature še primerne za vadbo, je zgodaj mrak in ne moremo zvrstiti vseh otrok, potem ko zaključijo obveznosti v šoli. Z žarometi bi šlo,« je želje predstavil neumorni Marjan Vengust, ob tem pa njegov glas ni dopuščal dvomov, da bi se karkoli izjalovilo.
Kako uspeva vaša nogometna šola, potem ko je prišlo do »ločitve« z Malim šampionom?
Analize še niso končane. Pridobili smo kopico mladih, dobrih trenerjev. Strokovni svet dela načrtno. Trenutno ločitve pravzaprav sploh ne čutimo. Načrtujemo pa ponuditi Malemu šampionu novo vadbeno površino, tako da bomo v kadetski, mladinski in članski kategoriji imeli v Celju čimveč domačih igral-
Marjan Vengust
Kaj pa je pokazala analiza nastopov v prvi slovenski ligi in kakšna bo kratkoročna strategija?
Moštvo smo naknadno popolnili, zato je prihajalo do nihanj. Najbolj boleči so bili porazi proti objektivno slabšim ekipam, kar bo potrebno izkoreniniti. Z nekaterimi igralci se bomo razšli.
Kaj pa okrepitve? Resnično ciljate na Darka Kara-petroviča, Aleksandra Ra-dosavljeviča, Domna Berš-njaka?
Vsekakor. Potrebujemo tako kvalitetne igralce, ki bodo nadgradili doslej storjeno in nam prinesli čimveč zmag. Želimo ši osvojiti eno izmed lovorik in se obenem uvrstiti v evropsko tekmovanje. Vse okoli nogometa pa se bo začelo vrteti že 9. februarja, ko prihaja reprezentanca Češke, tudi s Pavlom Nedvedom.
Bodo pred tem vaši fantje odpotovali v toplejše kraje?
Po teden dni bodo v Turčiji in Poreču. Razmišljamo o trenerju, ki bi se popolnoma posvetil fizični pripravi. V prvih polčasih smo domala blesteli, potem pa ...
Nagibate se k spektaklu. Kaj vam še manjka?
Poln štadion. Če bodo rezultati pravi, se bo tudi to uresničilo. Zato se vodstvo kluba trenutno tako napreza. Na-
ka!
Čmer 13, Ivanovič, Krejič 11, Buršič 9, Nedeljkovič 7. Vče-trtfinale Hopsi in Elektra.
TROCAL LIGA
9. krog: Vojvodina - Merkur 75:66; Čonkova 16, Erkič, .Markovič 13, Laskova 12, Gavriloska 12, Jurše 2. Vrstni red: Gospić 16, Vojvodina 14, Šibenik 13, Merkur 12, Željezničar 11, Croatia, Budućnost, Maribor 10, Struga 9.
1. SL - ženske
8. krog: Ježica - Konjice 78:49; Svetina 23, Radulovič 20; Perlič 14, Lubej 10, Fendre 9, Javorník 6, Gaberšek, Strašek 5. Merkur - Sežana 117:62; Gavriloska 22, Čonkova 21, Markovič 15, Erkič, Kvas 12, Laskova 11, Podme-nik 8, Komplet 7, Jereb 4, Mlakar 2; Mezgec 15, Mislej 14. Vrstni red: Ježica 13, Merkur 12, Maribor 10, Odeja, Konjice, Ilirija 8, Sežana 7.
SAVINJSKA LIGA
4. krog: Gomilsko - Parižlje 54:51, Laško - ŠK Žalec 76:65, Werinox - Polzela 62:83. Vrstni red: Pivovarna Laško, Polzela, Gomilsko 7, Fantasy, ŠK Žalec 5, Werinox 4, Parižlje 3.
ROKOMET
ši igralci morajo izkoristiti odlične pogoje, klub mora postati regijski center in potem se ne bomo bali za spektakle. Finale pokala bo lepa priložnost, zato si v polfinalu seveda želimo Nafto.
Iščete športnega direktorja?
Če bi imeli pred očmi pravega človeka, bi ga že nastavili. A ga ne vidim, in tudi direktor in strokovni svet mi nista postregla z ustreznim predlogom. Bojim se namreč nečesa. Izpolnili bi mu vse želje za njegovo vizijo, učinka pa ne bi bilo.
Redko ste drugi na lestvici. Zdi se mi, da razpoloženje ni primerno položaju.
Res je. Morda se še malce bojimo za ligo za prvaka, kajti pod vrhom je gneča. A menim, da se bomo še utrdili na sedanji poziciji in se nato celo vključili v boj za prva-
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Osmina finala, povratna tekma: Ivry - Gorenje 26:25 (14:11); Buchmann 6,1\tzo-lana, Pons, Martinovič 3; Zrnič 7, Ilić 6, Dobelšek, Sirk 3, Kavtičnik, M. Oštir 2, Bedekovič, L. Dobelšek 1.
1. SL
11. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 33:37 (14:17); Uboženka 14, Kavaš, Cvijič 5; Rutenka 12, Kokšarov 6, Zorman, Natek 5, Gajič, Štruc 3, Kozomara 2, Mlakar 1. Gorenje - Sviš 36:21 (16:9); Sirk, Lesar 6, Bedekovič, Kavtičnik, Zrnić 4, Tamše, Ilić, Rutar 3, J. Dobelšek 2, Oštir 1 ; Leskov-šek 6, Šparl 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 20, Trimo 16, Gorenje, Ormož 15, Gold club, Termo 11, Prevent, Rudar 10, Adria, Koper 8, SVIŠ 2, Prule 0.
ODBOJKA
POKAL TOP TEAMS
5. krog: Concordia - Šoštanj Topolšica 3:1 (32, 17, -24,17). Vrstni red: Olimpia-cos 10, Fenerbahče 8, Šoštanj Topolšica, Concordia 6. 1. SL 11. krog: Termo - Šoštanj Topolšica 0:3 (-13, -19, -28). Vrstni red: Bled 29, Kamnik 25, Prevent, Šoštanj Topolšica 22, Olimpija 18, Krka, Prvačina 16, Salonit 9, Termo 6, Svit 2.
VATERPOLO
1. SL
4. krog: Posejdon - Branik 7:18 (1:3, 1:5, 2:5, 3:5); La-dan 3, Komatar, Zagernik, De-jak, Švraka 1. Vrstni red: Triglav 8, Koper 6, Zagreb, Branik, Primorje 4, Olimpija, Kokra 2, Posejdon 0.
r
INFORMACIJE
á
□ DRI TELEFON
Nemarni občani
Stanislava moti »nelegalno občinsko smetišče« na zemljišču nasproti Gradisa v Celju. Bralec pravi, da odpadki, ki jih tja vozijo podjetja in krajani, že letijo na cesto. Zakaj nihče ne ukrepa? Kje je inšpekcija?
Koordinator za odnose z mediji na MOC Roman Rep-nik odgovarja: »Problem nelegalnega odlaganja odpadkov je prisoten še na nekaterih mestih v Celju. Primer odlaganja odpadkov, ki ga omenja bralec, na Mestni občini Celje poznamo. Nikakor ne gre za nelegalno občinsko smetišče, kot temu pravi občan, saj ima Mestna občina Celje v Bukovžlaku urejeno odlaganje vseh vrst odpadkov. V tem primeru gre bolj za ne-I maren odnos občanov in podjetij do okolja. O tem pa smo I tudi že obvestili državne inš-I pekcijske službe, saj imajo samo one pristojnost, da ukrepajo v takšnih primerih.«
Omejitev mu gre na živce
Bralca zanima, zakaj na povezovalni cesti, ki pelje iz Nove vasi proti Hudinji (med obema rondojema) še vedno stoji prometni znak za omejitev hitrosti 40 km/ h, čeprav se gradbena dela ne izvajajo več.
Koordinator za odnose z I mediji na MOC Roman Rep-nik: »Cesta, po kateri spra-' šuje bralec, je bila vse do sedaj v gradnji, saj so se urejale brežine ob njej. Zato je tam postavljen tudi znak za omejitev hitrosti 40 km/h. Sedaj, i ko so gradbena dela konča-Ina, teče postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja za cesto. Takoj, ko bo uporabno dovoljenje izdano, bo zank odstranjen, omejitev hitrosti pa bo tudi na tej cesti, tako kot po vsem Celju, 50 kilometrov na uro.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Pred bolniki
Bralka trdi, da nadrejena sestra v eni od ambulant kliničnega centra v Ljubljani nadira druge sestre pred bolniki. Tudi v primerih, ko niso storile nobene napake. Imena nadrejene sestre zaradi morebitnih posledic ne želi posredovati javnosti. Odgovorne sprašuje, ali je i takšno početje nadrejene (sestre dovoljeno, i Glavna medicinska sestra Kliničnega centra Ljubljana
Jelka Mlakar odgovarja: »Ravnanje medicinske sestre lahko zagotovo opredelim kot nekorektno in neprofesionalno, tako v odnosu do pričujočih bolnikov kot do sodelavcev.
Želim poudariti, da namenjamo v naši ustanovi veliko pozornost izboljševanju kakovostne obravnave bolnikov, tako v smislu zdravljenja kot tudi medosebnih odnosov med bolniki in zaposlenimi. V ta namen organiziramo številna izobraževanja v obliki učnih delavnic za zaposlene. Žal je včasih prosvetljenosti oziroma vedenja o tem, kako ravnati in kakšni moramo biti, premalo.
Opravičujem se gospe, ki je bila priča sporu med zaposlenimi in zato gotovo v neprijetni situaciji. Za opozorilo se ji zahvaljujem, moti pa me opomba, da zaradi morebitnih posledic ne želi posredovati natančnejših podatkov. Menim, da v zdravstvu ne bi smeli niti razmišljati o posledicah, če posameznik opozori na odstopanja oziroma napake. Vodstvu bi bistveno olajšali možnost izboljševanja pomanjkljivosti oziroma odpravljanja napak. Sicer pa z vso resnostjo obravnavamo tudi vse anonimne pritožbe.«
Z RTV ni šale
Starejši bralec iz Celja omenja, da imajo v gospodinjstvu televizor, za katerega redno plačujejo položnice. V gospodinjstvu živi tudi nepokretni sin, ki je 98-odstotni invalid ter je bil v preteklosti opravičen plačila naročnine, vendar RTV tega ne upošteva več. Bralec je zdaj zgrožen, ker so mu na račun RTV Slovenija od pokojnine odtegnili 26 tisoč tolarjev. Meni, da se mu je zgodila velika krivica. Kaj naj stori?
Tatjana Ljubič iz RTV Slovenija, iz službe za odnose z javnostjo, odgovarja: »Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da nihče od članov družine L. ni bil nikoli oproščen plačevanja RTV-prispevka ali RTV-na-ročnine. Res je, da sta bili v letu 1998 in 2002 podani vlogi za oprostitev za B. L.. Vlogi za oprostitev sta bili obakrat pomanjkljivi, zato smo jim poslali poziv za dodatna dokazila. Ker družina L. dokazil ni dostavila, sta bili vlogi zavrnjeni.
V obdobju od leta 1998 do danes je zaradi neplačanega RTV-prispevka (položnice
niso bile redno plačane) nastal določen dolg. J. L. so bile izdane štiri odločbe o obveznosti plačila RTV-prispevka, B. L. pa za obdobje od novembra 1999 do junija 2002, ko je bil evidentiran kot zavezanec, tri odločbe. Na nobeno izmed sedmih odločb se nihče ni pritožil ali dolgu ugovarjal.
Če družina L. lahko predloži dokumente, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje merila, ki jih določa Zakon o Radioteleviziji Slovenija za uveljavljanje oprostitve plačevanja RTV- prispevka na podlagi invalidnosti (plačila so oproščeni invalidi s 100-odstotno telesno okvaro), naj ponovno poda vlogo za oprostitev. O tem, kaj vse mora vloga vsebovati, jih bomo seznanili v pismu, ki jim ga bomo poslali. V primeru, da bo vloga popolna in da bo možna oprostitev, bo B. L. lahko oproščen plačila RTV-pris-pevka s prvim dnem v naslednjem mesecu od podane vloge. Dolga iz preteklega obdobja ni mogoče razveljaviti.«
Denar za dimnikarja
Bralec iz Laškega je od Dimnikarstva Celje, ki je v kraju nosilec občinske koncesije za dimnikarsko dejavnost, prejel po dimnikar-jevem obisku dopis. V njem piše, da bo moral v primeru, če ne bo v osmih dneh dimnikarju omogočil obveznega pregleda, plačati 50 tisoč tolarjev kazni. Zaskrbljeni bralec je prejemnik socialne pomoči in v letih, ko službe ne dobi več, zato omenja, da ne more plačati niti pregleda. Občino sprašuje, kaj naj stori.
Vodja režijskega obrata Občine Laško Božo Potušek odgovarja:
»Na osnovi veljavne zakonodaje s področja opravljanja dimnikarskih storitev je bralec iz Laškega dolžan dimnikarju iz Dimnikarstva Celje omogočiti, da opravi na kurilni napravi obvezni pregled. Dolžan je omenjenemu podjetju plačati tudi račun za opravljeno storitev. Glede na to, da je bralec v položaju, ki mu na nek način onemogoča poravnavo računa za opravljeno storitev v predpisanem roku, mu svetujemo, da se poskuša z izvajalcem omenjene storitve dogovoriti o možnosti odloga plačila za določeno časovno obdobje ali o obročnem plačevanju te storitve. Storitev je vsekakor dobra za njegovo varnost.«
Invalidska
komisija
Bralki, ki je zaposlena v vrtcu, je invalidska komisija I. stopnje v Celju z odločbo ugotovila invalidnost
III. kategorije (s 4-urnim delovnim časom in z vsemi priznanimi omejitvami pri delu). Po reviziji na II. stopnji komisije v Ljubljani so ji tam sicer priznali invalidnost III. kategorije ter omejitve pri delu, vendar mora po tej odločbi delati 8 ur. Dela namreč z malčki, ki naj bi jih tudi dvigovala, kar predstavlja veliko osebno odgovornost.
Bralka in delodajalec sta se nato zoper drugostopenjsko odločbo pritožila, vendar odgovora še ni. Pri vsem skupaj je v resnih dvomih, ali mora do prejema odgovora delati 4 ure ali 8 ur. Posebej opozarja, da je po prejemu drugostopenjske odločbe njen ortoped znova dal predlog za njeno delo v skrajšanem deloy-nem času, vključno z vsemi omejitvami.
Vodja oddelka za izvede-ništvo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Ljubljani, dr. Gabrijela Dšuban, odgovarja: »Vprašanje bralke je tako splošno in pomanjkljivo, da je težko podati jasen in razumljiv odgovor. Leče-či ortoped ni pristojen za oceno invalidnosti, ampak lahko poda samo svoje mnenje o zavarovankini preostali telesni zmogljivosti glede na bolezen ali obolenje, za katero jo zdravi. Za oceno invalidnosti po veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa so po istem zakonu določeni izvedenski organi, ki invalidnost ocenijo s širšega vidi-
ka, predvsem z upoštevanjem objektivnih podatkov o delu na delovnem mestu, na katero je zavarovanka razporejena. O pravici iz invalidskega zavarovanja se zavod odloČi na podlagi izvedenskega mnenja z odločbo. Če zavarovanka nima priznanih pravic iz invalidskega zavarovanja, mora delati tako, kot je odločeno v zadnji odločbi, razen če njen osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ZZZS glede kratkoročnih pravic (bolniški stalež!) odloči drugače.«
BRANE JERANKO
»Onostranske« obveznosti
Bralec iz okolice Šentjurja sprašuje, ali mora po nedavno preminuli ženi poravnati njene obveznosti, kot je plačilo dohodnine za leto 2003 ter plačilo sicer zavarovanega bančnega kredita.
»Glede na to, da je bila odločba o odmeri dohodnine pravilno vročena, preidejo vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz odločbe, na pravne naslednike umrle stranke, vključno z obveznostjo plačila dohodnine,« odgovarja Jelka Manfreda iz Davčnega urada Celje. Postopek odme-
re dohodnine bi se ustavil le, če bi stranka v postopku odmere dohodnine umrla med postopkom.
Podobno obveznosti plačila preidejo na dediče tudi v primerih bančnih kreditov. »Vsak dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja,« pojasnjuje mag. Sabina Koleša, vodja oddelka Odnosov z javnostjo in s tujino pri Banki Celje. Komu bo bralec moral vračati dolg, je stvar obligacijskih razmerij. Ker je imela banka dolg zavarovan pri zavarovalnici, bo terjala odplačilo dolga od nje. Ta bo s plačilom prevzela vse pravice banke, zato bo vzpostavila terjatev do dedičev. »S tem nastanejo dodatni stroški, zato strankam priporočamo poplačilo kredita ali prevzem dolga,« še dodaja Sabina Koleša.
RP
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. . in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 18. decembra na tradicionalni pohod na Javornik. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave takoj na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
M««!*"*
■ DNEV^ NOVICE 2004!
tNEVERJETN^UE	ooo	^
■koRlHRANEK	°	„lavi Staro »novo
; letnik 2004 ,e v Opio ^ vsem e6noJ«
www.novitednik.com
JPP^BB®®™"*"""	Qpei seznoni,e \
1 ^ "i,!,, 2 \	P° «,cmU rïïïïx» fc*0"0 •
Usoden strel v glavo
Podatki iz Telekomovega izpiska klicev iz stacionarnega omrežja Vlaste Ivačič kažejo, da je samo v dneh od 27. novembra do dneva umora nekdo na številko Policijske postaje Celje (5482110) klical večkrat, kot trdi policija.
Prvi strel naj bi oplazil Darinko po ličnici, naboj pa je pristal v enem izmed parkiranih avtomobilov.
Sorodniki naj bi o pištoli opozorili policiste že pred umorom! - V zadnjem mesecu naj bi jih klicali več kot dvajsetkrat, policisti govorijo le o štirih klicih
V sobotnem jutru, 11. decembra, nihče še pomislil ni, da bo igrišče pred Osnovno šolo Hudinja zgodaj popoldne postalo krvavo prizorišče družinske tragedije. Ob 13.30 je 38-letni Jože Dolšak iz neposredne bližine v glavo ustrelil 32-let-no zunajzakonsko partnerko Darinko Končan, ki je kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico zaradi izjemno hudih poškodb umrla.
Očividci, ki jih ni bilo malo, pa so raje ostali neimenovani, pravijo, da je nekaj minut pred 13.30 iz stanovanjskega bloka v Ulici fran-kolovskih žrtev 13 pritekla Darinka skupaj s hčerko, nato pa še Dolšak s pištolo.
Darinka naj bi se s hčerko pred mesecem dni odselila iz skupnega stanovanja, v soboto pa naj bi se v stanovanje vrnila le po nekaj stvari. Po prepiru naj bi Dolšak odšel iz stanovanja in vzel pištolo, ki naj bi jo imel skrito zunaj, nekje v okolici bloka. Ravno takrat so iz bloka prišle še Končanova, hčerka Sabina in njena prijateljica. Končanovi naj bi takrat še enkrat dejal, naj ostane z njim, ker pa se ni strinjala, naj bi izza pasu potegnil pištolo. Hčerka naj bi proti mami zakričala, naj beži, ko naj bi Dolšak ustrelil prvič, zadel Darinko v ličnico, naboj
pa se je ustavil v enem izmed parkiranih avtomobilov. Po padcu naj bi Darinka zbežala proti šolskem igrišču, kjer jo je dohitel, jo zgrabil za lase in jo iz zadnje strani ustrelil v desni temenski del glave. Pri strelu naj bi poškodoval tudi svojo roko. Med begom naj bi Darinka klicala na pomoč, eden izmed fantov, ki je bil v bližini, pa je skočil do svojega avtomobila in vzel bejz-bolsko palico, toda videl je, da proti Dolšku, ki je bil oborožen, ne bo mogel...
Pištole ni
Ustreljena je obležala v mlaki krvi, hčerko, ki je pritekla za mamo, pa naj bi ustavil nek fant in ji preprečil, da bi videla krvav prizor. Dolšak naj bi za trenutek postal, nato pa peš zbežal proti Mariborski cesti. Kot so nam povedali v Službi za nujno medicinsko pomoč zdravstvenega doma Celje, so bili o primeru obveščeni ob 13.35, reševalci so na kraj prispeli ob 13.39. Za Darinko je bil smrtno nevaren drugi strel, poškodbe glave so bile tako hude, da je kljub hitri zdravniški pomoči v bolnišnici umrla.
Vso sobotno popoldne so kriminalisti v širši akciji iskali pobeglega. Prva informacija je bila, da naj bi se, kljub
temu, da je imel svoj osebni avto parkiran pred blokom, odpeljal z belim golfom, kar se je kasneje izkazalo za netočno. Peš naj bi se odpravil proti Bukovžlaku, nato pa se v poznih popoldanskih urah sam javil na policiji. Kaj se je dogajalo v minutah pred streljanjem v njunem stanovanju v Ulici frankolovskih žrtev 13, policisti še preiskujejo, vendar je vsem jasno, da se majhen prepir ne zaključi tako tragično. Še bolj se javnost sprašuje, od kod Dolšku pištola. Imel naj bi jo že dlje časa, kupil pa naj bi jo na črnem trgu. V zvezi s tem policisti še vedno zbirajo obvestila, saj pištole še niso našli. Neuradno smo izvedeli, da je v izjavi policistom dejal, da jo je izgubil. Ravno zaradi tega, ker pištole niso našli, so v nedeljo v stanovanju opravili še hišno preiskavo in preiskavo avtomobila, vendar niso našli niti nabojev niti česarkoli, kar bi lahko povezali s tem kaznivim dejanjem. V torek pa je Dolš-ka zaslišal še preiskovalni sodnik, ki je zanj odredil pripor.
Grožnje
Darinka naj bi z Jožetom živela okrog 18 let, letos spomladi naj bi se družina preselila v stanovanje na Hudinji, ki so ga pred kratkim v celoti prenovili in uredili. Tamkajšnji sostanovalci pravijo, da ju niso dobro poznali, da pa sta se kdaj prepirala. Videvali so se na stopnišču in v kratkih medsosed-skih pogovorih. Medtem ko naj bi Jože mimo sosedov večkrat oddrvel brez pozdrava, so Darinko označili kot prijazno. Delala je v srednji zdravstveni šoli kot čistilka, tudi tam se je spominjajo kot dobre sodelavke. Dolgoletno skupno življenje pa je pred dobrim mesecem razpadlo, Darinka se je s hčerko zara-
di nevzdržnih razmer takrat preselila k sestri.
Sorodniki pokojne pravijo, da naj bi Jože Darinki že dolgo grozil, obema s hčerko naj bi tudi povedal za pištolo, minuli teden pa naj bi ji rekel tudi, da ima dva dni za razmislek, ali se bo vrnila k njemu ali ne. Vlasta Ivačič, Darinkina sestra, pravi, da je policiji povedala, da ima Dolšak doma pištolo in naj preverijo, od kod jo je dobil ter naj nekaj ukrenejo, vendar povratne informacije ni bilo, razen tega, da so hči Sabino opozorili, naj ne »sede z njim v avtomobil, češ da ji bi pokazal, kje ima skrito pištolo«. Da se je bala njegovih groženj in da so bile razmere nevzdržne, je svojcem povedala tudi Darinka sama. »Tlačila jo je mora, ko pa je pred mesecem dni prišla k meni, je bila čisto drugačna. Spet je bila nasmejana,« pravi Vlasta, s katero sta, kljub veliki družini, bili izredno navezani druga na drugo. Darinka naj bi večkrat odšla tudi k staršem na obisk v Trbovlje, skoraj vedno pa naj bi ji Dolšak sledil, pravijo starši. Tudi sama naj bi si poskušala zaradi tega že vzeti življenje, zaradi nasilja je bila zadeva že na sodišču, a se je Darinka takrat odločila vso zadevo umakniti zaradi hčerke, ki jo je imela neizmerno rada. Mami naj bi enkrat potožila, da »zanjo ni več življenja ...«
Koliko klicev?
Vlasta Ivačič še trdi, da bo dokazala, da podatki, ki jih je javnosti posredovala celjska policija, ne držijo. Celjski policisti so namreč sporočili, da do 10. novembra letos, dokler sta partnerja še živela skupaj, niso beležili prijav v zvezi s sumom storitve kaznivih dejanj ali prekrškov, povezanih z Dolškom in Končanovo. Od takrat pa
Kri. Nema priča nove družinske tragedije v Celju.
do dneva umora so med partnerjema posredovali štirikrat, še dodajajo. Prvič so posredovali zaradi Dolškovega poskusa samomora. Kasneje se je zdravil v psihiatrični bolnišnici Vojnik, od koder so ga izpustili domov. Poskušal naj bi si prerezati žile in to vpričo svoje hčerke, smo izvedeli. V dveh primerih so zbirali obvestila in podali kazensko ovadbo zoper osumljenega zaradi ogrožanja varnosti, enkrat pa so podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru. »Po sobotnem umoru pa je prijavila kaznivo dejanje ogrožanja varnosti tudi sorodnica pokojne,« še dodajajo. Prijavila naj bi ga ravno Vlasta Ivačič. V izjavi za javnost so še zapisali, da »... med izvenzakonskima partnerjema ob posredovanju policistov ni prihajalo do konkretnega fizičnega nasilja. Grožnje, ki so bile izražene v zadnjem mesecu dni in za katere so policisti tudi podali kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, so bile posredne, kar pomeni preko telefona oziroma preko tretje osebe...«
Ivačičeva trdi, da so klicali na številko policije v zadnjem mesecu več kot dvajsetkrat s stacionarnega omrežja in z mobilnega telefona. Izpiski Telekoma, ki jih je dobila v torek, kažejo, da je od 27. novembra do dneva umora z njenega domačega telefona nekdo klical, na številko policije več kot 20-krat. Da gre res za številko po-
38-letni Jože Dolšak
licije, smo preverili tudi mi, saj je številka 5482 110 številka celjske policijske postaje. Mimogrede, na celjski policiji imajo poseben nadzor iz Ljubljane, ki preverja okoliščine tega primera.
Dolšku grozi zaradi umora od pet do 30 let zapora. »Toda zapor ne bo rešil vsega, naše Darinke ni več,« v solzah govorijo sorodniki. Od nje se bodo poslovili danes ob petnajstih na celjskem mestnem pokopališču.
SŠ
Darinkina sestra Vlasta Ivačič: »Na policijo smo v zadnjem mesecu klicali bistveno več kot le štirikrat!«
Pazite, rubežniki!
Rubijo lahko kjerkoli, če domnevajo, da je tam premoženje dolžnika - V stanovanje tudi nasilno, čeprav ni nikogar doma.
To je zgodba, v kateri ima vsak svojo plat. V ozadju so osebne zadeve, ki pa so odprle vprašanje, na podlagi česa in na kak način se lahko sodno izterja dolg dolžnika. Čeprav je slednji vzel pot pod noge in odšel v tujino, je za seboj pustil nerešene zadeve, s katerimi se zdaj ubadajo nič krivi in nič dolžni.
Gre za primer Jamala Nashawati-ja, ki je nekaj časa v Ljubljani živel s partnerko, s katero ima dveletnega sina. Ker zanj ne skrbi in ne plačuje preživnine, se mu je nabralo dolga za več kot sedemsto tisočakov. Ko je zveza tam razpadla, se je zbližal z Dušanko Osoj-nik iz Malih Roden v Rogaški Slatini, nekajkrat naj bi bil pri njej, a tam ni živel, pravijo domači. Pred časom pa je odšel v Ameriko, kjer naj bi bil prijavljen na dveh različnih naslovih.
Minuli petek so v stanovanjsko hišo v Malih Rodnah, ki je last Dušankinega očeta Franca Turnška, vlomili rubežniki. Prišli so po Ja malo ve stvari, ki naj bi se nahajale v hiši, tako bi namreč z rubežem in s prodajo na dražbi izplačali Jamalov dolg. Toda tu se je zataknilo.
Sodni izvršitelj je s pričami nasilno vstopil v hišo in začel z rubežem, a so ga morali prekiniti, ker se s tem Turn-šek ni strinjal. Sosedje so ga poklicali, češ da se nekaj dogaja v hiši, v kateri v času rubeža ni bilo nikogar. Turnšek trdi, da nobena stvar v hiši ni bila in ni last Jamala Nashavvatija. Pravi, da je bil v petek šokiran, ko je videl neznane ljudi v svoji hiši in dodaja: »Osebne stvari naj se mladi dogovorijo in razrešijo med seboj, jaz vem, da v moji hiši ni ničesar njegovega.«
Z njim pa se ne strinja Leila Benais-sa, ki je bila v času rubeža poleg sodnega izvršitelja. »Mene ne zanima, kdo je zdaj njegova partnerka, ampak po mojih podatkih Jamal ni bil le nekajkrat tam na obisku, ampak je tam dlje časa neprijavljen živel. In imel tam tudi svoje stvari, ki sem jih v petek videla. Ker pa je bil rubež prekinjen, je večina njegovih stvari ostala še vedno tam, saj jih vendar poznam, ker sva včasih skupaj živela. Kaj mi bo televizija in videorekorder? Potrebujem denar za
svojega otroka, za katerega ne plačuje preživnine. Tudi jaz bi rada, da se vse to enkrat konča!«
Kako se lahko to zgodi?
T\irnšku se še bolj čudno zdi, kako so lahko v hišo dobesedno vlomili in se po njej prosto sprehajali neznani ljudje. »Poklicali smo policijo, k sreči so hitro prišli in rubež je bil prekinjen. Ko sem jim dejal, da smo poklicali še novinarje, so takoj odšli. Kako lahko vem, da niso odnesli še česa, kar niso zapisali? Kako se lahko to zgodi?« je ogorčen Turnšek.
Sodni izvršitelj v tem primeru, Božidar Punčuh, je povedal: »Z menoj so bili delavci, ki so mi pomagali in dve priči, ki ju moram imeti s seboj. Do rubeža lahko pride kjerkoli, če domnevamo, da se tam nahaja premoženje dolžnika. Na tem naslovu smo enkrat že bili, takrat je šlo za rubež osebnega avtomobila. Nasilni vstop pa je dovoljen le na podlagi odredbe sodišča, ki pa smo jo v tem primeru imeli. Smo pa z delom takoj prekinili, ko je na naslov prišel tudi lastnik hiše, ki je trdil, da je hiša njegova in dejal, da nobena stvar v hiši ni last dolžnika. Odnesli smo televizijo, videorekorder in fotokopirni stroj. Te stvari so zdaj v hrambi, če pride do ugovora s strani 1\irnš-kovih in se izkaže, da je prišlo do zmote, se jim stvari vrnejo, v nasprotnem primeru pa prodajo na dražbi, izkupiček pa gre v poplačilo dolga. Smo pa na ta naslov že večkrat poslali obvestila o tem.«
Thrnšek in njegova mlajša hči, ki redno pregleduje pošto (v hiši zdaj ni nikogar, Dušanka je namreč odšla v tujino k Jamalu) pravita, da obvestil nikoli na ta naslov niso dobili, vztrajata pa pri svojem, da Jamal tam nikoli ni živel, občasno se je le oglasil in svojih stvari tam nima. »Pred časom so res odpeljali avtomobil. Naj mu rubijo, ampak ne v tuji hiši!«
Ugovor
Poklicali smo tudi podpredsednico Okrajnega sodišča Šmarje pri Jelšah in okrajno sodnico na izvršilnem oddel-
Reševanje na proslavi
Med proslavo 60-letnice osvoboditve zapornikov iz Starega piskra je enega od starejših udeležencev proslave obšla huda slabost. Medtem ko se je proslava nemoteno nadaljevala, saj večina udeležencev in nastopajočih sploh ni vedela, kaj se dogaja, so na prizorišče prihiteli reševalci. Ponesrečencu so nudili prvo pomoč, med katero so ga morali celo oživljati. Včeraj smo izvedeli, da gre, vsaj zaenkrat, za zgodbo s srečnim koncem. Pacienta so sprejeli na interni intenzivni oddelek celjske bolnišnice, njegovo zdravstveno stanje pa je za zdaj stabilno. Foto: GK
Franc Turnšek: »Dokazal bom, da so naredili napako!«
ku Judito Bjelovučič - Černoša, ki pravi: »Iz določb 77. in 78. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izhaja, da lahko upnik predlaga izvršbo na katerem koli naslovu, za katerega meni, da se tam nahajajo dolžnikove stvari. Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga na podlagi odredbe sodišča nasilno odpre izvršitelj v navzočnosti dveh polnoletnih občanov. Zakon tudi določa, da je izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, ki jih navajajo stranke oziroma udeleženci postopka, razen če sodišče odredi drugače. Neposredna izvršilna dejanja morajo potekati brez zastoja, brez odlašanja in brez oviranja s poskusi vplivanja strank na izvršitelja, da preneha z neposrednimi dejanji izvršbe. To pomeni, da morajo stranke oziroma udeleženci vse morebitne predloge in pripombe naslavljati izključno na izvršilno sodišče.«
Turnšek lahko v tem primeru, če je trdno prepričan, da v njegovi hiši ni ničesar, kar bi lahko bilo last dolžnika, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.
Černoša nadaljuje: »Izvod ugovora se vroči upniku in se ga opozori na pravne posledice. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo, če pa upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne.« V tem primeru pa se zgodba še zavleče. Zakaj? Ker bodo vsi želeli dokazati svoj prav. Osebe, ki so jim, po njihovem, zarubili stvari, ki nimajo nobene zveze z dolžnikom, morajo dokazati, da so njihova last. Po domače povedano, denimo, iz predalov bo zdaj treba izbrskati stare račune, ki bodo pokazali, da so Turnškovi stvari, ki so jim jo zarubili, kupili. »Odnesli so denimo televizijo, ki jo je dobil vnuk od svojega očeta,« pravi Turnšek. Sicer pa Černoša še dodaja, da je sodni izvršitelj v petek opravil vse v skladu z zakonom, v kar pa T\irnškovi niso prepričani. Poiskali so že odvetnico, s katero se bodo posvetovali, kako naprej. Trdno so namreč prepričani, da rubežniki v njihovi hiši niso imeli kaj iskati.
SIMONA ŠOLINIČ
HALO. 113
V pešca in drevo
Na regionalni cesti izven Šibenika se je v petek zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. 38-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po levi strani vozišča, pri tem pa trčil v 62-letnega pešca, ki se zaradi poškodb zdravi v celjski bolnišnici. V nedeljo je do hujše poškodbe prišlo v Marija Reki. 43-letni voznik osebnega avtomobila je v nepreglednem desnem ovinku zapeljal levo izven vozišča, kjer je trčil v drevo.
Kradejo kot srake
Tlidi tokrat celjska črna kronika ni ostala brez vlomov v vozila. Prejšnjo sredo so brez varnostnih blazin ostala vozila na Opekarniški cesti v Celju, na Cesti Miloša Zidanška v Šentjurju ter Mestnem trgu in Slomškovi cesti v Slovenskih Konjicah. Škode je za več kot dva milijona tolarjev. Istega dne je vozilo na Ljubljanski cesti v Celju ostalo brez avtora-dia, dan kasneje pa je neznanec iz avtomobila na parkirišču Vegove ulice odnesel poslovni kovček. Škode je za 160 tisočakov. Avtoradia so v četrtek ukradli tudi iz avtomobilov v Vrunčevi ulici in na Muzejskem trgu v Celju, v Verpetah pa so odpeljali neznano kam temno moder mercedes, letnik 1984. V noči na soboto so objestneži v Gosposki ulici poškodovali dve vozili in povzročili za 200 tisoč tolarjev škode. Policisti še vedno poizvedujejo tudi za tatovi avtoradiev iz vozil v Starograjski ulici v Radečah in Trubarjevi ter Oblakovi ulici v Celju.
Odnašali s torbami
Policisti preiskujejo kar nekaj vlomov v poslovne in zasebne prostore, ki so se zgodili v minulem tednu. V noči na minulo sredo je neznani storilec na Kardeljevem trgu v Velenju iz trgovine s fotografskimi storitvami odnesel računalniško opremo, nekaj fotoaparatov ter ostalo opremo. Škode je za skoraj dva milijona tolarjev. Na Mariborski cesti je nekdo razbil izložbeno okno in ukradel cigarete ter povzročil za približno 200 tisočakov škode. Vlomljeno je bilo tudi v gostinski lokal v Loški Gori, kjer so ostali brez harmonik, ter v lokal na Kidričevi v Celju, kjer niso odnesli ničesar, saj so se verjetno ustrašili alarma. Po otroške igre se je neznanec odpravil v trgovino na Cankarjevi cesti v Velenju, po denar pa v stanovanjsko hišo v Tiroseku, kjer je našel kuverto s 300 tisočaki. Se je pa v mrežo ulovil 23-letnik iz Trbovelj, ki so ga izsledili po vlomu v prodajalno s fotografskim materialom na Mariborski cesti v Celju. V dve hiši so vlomili v soboto, in sicer v Zadobrovi, kjer lastniki pogrešajo denar in zlatnino. Škode je za dva milijona tolarjev. Možje v modrem pa tudi tokrat opozarjajo na nevarnost gneče v trgovinah in na mestnih ulicah, kar s pridom izkoriščajo žeparji in ulični roparji. V mestnem jedru je namreč pred dnevi neznanec izkoristil nepazljivost treh oškodo-vank in jim iz odloženih nakupovalnih torb in odprtih torbic ukradel denar in dokumente.
Gorelo v Grižah in Celju
Minuli teden je do večjega požara prišlo v industrijskem obratu za predelavo kovin Blaj v Grižah. Zagorelo je 4.000 litrov kalilnega olja v kadi kalilne peči. Požar so najprej poskušali pogasiti delavci, ker pa se je ogenj razširil še na sosednjo kad, so poklicali gasilce iz Griž, Žalca, Šempetra in Gotovelj. Zaradi zastrupitve s plinom so enega izmed delavcev morali odpeljati v žalski zdravstveni dom, vendar ne gre za hujše poškodbe. Po nestrokovni oceni naj bi nastalo za približno deset milijonov tolarjev škode, pri čemer natančen vzrok požara še ni znan. Proizvodnja v Blaju se zdaj nadaljuje s polovično zmogljivostjo, po najbolj optimističnih napovedih, glede na sanacijo nastalih razmer in dobavo delov iz tujine, pa naj bi proizvodnja v celoti stekla konec januarja.
V petek popolne je zagorel tudi lesen bivak pod mostom čez Savinjo, kjer je zasilno že nekaj časa bival starejši brezdomec. Ogenj je bivak in nekaj osebnih stvari v celoti uničil, poškodovana pa je bila tudi plastična inštalacija vodovodne napeljave za naselje Lisce. Škoda je ocenjena na približno 700 tisoč tolarjev, vzrok za požar pa naj bi bile odvržene petarde.
Zdrsnil 200 metrov globoko
Minulo soboto se je pri vzponu z Okrešlja na Kamniško sedlo hudo poškodoval 28-letni planinec, ki je kljub temu, da je uporabljal ustrezno alpinistično opremo, na ledu zdrsnil približno 200 metrov po zasneženem pobočju. S helikopterjem letalske enote policije so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.	SŠ
Umrla kolesarka
Konec oktobra smo poročali o hujši nesreči, ki se je zgodila izven Latkove vasi, kjer se je hudo poškodovala 86-letna kolesarka, ki je med vožnjo padla po vozišču. Kot so sporočili iz celjske policijske uprave, je 86-letnica zaradi hudih poškodb minuli teden umrla v celjski bolnišnici. Na Celjskem je tako letos v prometu umrlo že 37 oseb, v enakem obdobju leta 2003 pa 26.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Posledice
taksi revolucije II.
V zvezi s člankom z naslovom Posledice taksi revolucije, objavljenem v Novem tedniku št. 42, glede taksi službe v Celju, pojasnjujemo, da vodja referata za promet in varstvo okolja v MOC Miran Ga-beršek ni izjavil tega, kar je bilo navedena v omenjenem časopisu. Glede na navedeno odgovarjamo konkretno na vprašanje glede stanja taksi služb v Celju.
V oktobru smo prejeli nekaj klicev s strani taksi služb, ki so registrirane v Celju. Vselej je šlo za težave med taksisti iz različnih podjetij, ker se le-ti niso mogli dogovoriti, kje sme kdo parkirati. Na osnovi tega je bil dogovorjen sestanek s predstavnikom Sekcije Radio taxi Celje in kasneje na Območni obrtni zbornici Celje še sestanek z vsemi taksisti v Celju. Na sestanku na Območni obrtni zbornici Celje, dne 29.10. 2004, je bilo s strani Mestne občine Celje natančno pojasnjeno, kakšno je stanje na področju taksi službe v Celju. Osnutek taksi odloka je pripravljen od leta 2003 v sodelovanju s predstavniki taksistov. Odlok je potrebno modificirati in ustrezno uskladiti z novo zakonodajo. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da pri dokončanju odloka še naprej sodelujeta dva predstavnika taksistov in sicer g. Ivani-ševič in g. Apat. Pojasnjeno je bilo tudi, da imajo vsi taksisti v Celju enako pravico parkirati na vseh parkirnih mestih, rezerviranih za taksi. Parkirne prostore, rezervirane za taksi, določa in ureja Mestna občina Celje, na osnovi potreb na terenu. Poudarjamo, da je v Celju registriranih preko 30 taksi služb, kar je za Celje preveč, zato je nemogoče pričakovati parkirna mesta za vsa vozila. Zagotavljamo, da bodo parkirna mesta rezervirana za taksije povsod, kjer je to potrebno, največ v bližini avtobusne in železniške postaje in v bližini javnih ustanov. Vse to je zapisano tudi v zapisniku omenjenega sestanka, katerega podpisnik je ravno g. Bojan Vrbnjak, zato
nam postavljanje takšnega vprašanja ni logično, ker je bilo že vse povedano.
Glede izobraževanja zaposlenih v Mestni občini Celje pa pojasnjujemo, da je to zakonsko zajamčena pravica delavcev v Republiki Sloveniji. V Mestni občini Celje imamo sprejet Pravilnik o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev občinske uprave Mestne občine Celje (sprejet 1. 2. 2002, zadnje spremembe 20. 6. 2002). zaposleni, ki se na podlagi predmetnega pravilnika izobražujejo, imajo sklenjene tudi posebne pogodbe, ki se vedno sklepajo s pogojem, da delo nemoteno teče in menimo, da je temu v vseh primerih tudi zadoščeno.
ROMAN REPNIK, koordinator za odnose z mediji v MOC
PREJELI SMO
Bo Šimenc odgovarjal?
Gospodu Igorju Šimencu in podobnim želim ob razkritju neupravičenega opravljanja funkcije generalnega sekretarja na Slovenskih železnicah (SŽ) v imenu mladih, univerzitetno izobraženih, a brezposelnih in odvisnih zgolj od zajamčenih pomoči pristojnih državnih institucij, podati mnenje o sramotah in absurdih sodobne demokratične družbe, ki smo jim priče vsakodnevno in pri čemer
nikakor ne moremo ostati neprizadeti.
Kako se lahko zgodi, da »strogi in kompetentni« kadrovski komisiji podjetja (gre podvomiti tudi v nepristranskost odločitve generalnega direktorja in/ali »botrov« ) uide tako pomemben podatek, kot je formalna izobrazba? Iz lastne izkušnje povem, da kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev (z izjemo večletnih delovnih iz-kušerij - kje in kdaj pa jih naj dobim?) večinoma ne dobim niti odgovora na poslano prijavo.
Na katerih prejšnjih delovnih mestih, koliko let in s kakšno izobrazbo si je g. Šimenc nabiral nujne delovne izkušnje za zasedbo vodilne funkcije v podjetju? Stvar je izključujoča, saj je, v kolikor je podobna vodilna delovna mesta opravljal že do sedaj, le-ta opravljal s prenizko stopnjo izobrazbe, tj. neupravičeno, v nasprotnem pa ni izpolnjeval pogojev (večletne delovne izkušnje kot vodilni kader) za mesto generalnega sekretarja na SŽ. Kateri so torej osebni atributi, ki so g. Šimenca povzdignili nad povprečnega kandidata za zasedbo vodilne funkcije?
Vir na spletnih straneh SŽ navaja, da je g. Šimenc prejemal plačo »skladno s plačami drugih vodstvenih delavcev na SŽ«, obenem pa beremo, da »ni imel posebnih pooblastil«, da je »lahko zastopal SŽ le na podlagi pooblastila generalnega direktorja, izključno za že sprejete in usklajene projekte«, da »ni imel kompetenc odločanja in podpisovanja stroškov in računov, ni koristil poslovne karti-
ce«, in kar je še tega. Katere pa so bile končno njegove delovne naloge generalnega sekretarja, s katerimi si je prigaral 1.300.000 bruto plače mesečno?! In, zakaj država vzdržuje tako drag birokratski aparat, ki pravzaprav nič ne dela, sicer pa posluje v enormnih dolgovih, obenem pa ne ve, na kakšen način bi še izmolzla svoje davkoplačevalce?
Pričakujem odgovor: bo omenjeni gospod za svoja dejanja ustrezno kazensko in odškodninsko sankcioniran (poneverba dokumentov, zavajanje javnosti, zloraba položaja, protipravno premoženjsko okoriščanje...)?! Bo protipravno »prisluženi« denar vrnil z obrestmi vred? Vprašanje stoji toliko bolj na mestu, ko je v mojem primeru (povprečnega državljana), zaradi administrativne napake zaposlene na Zavodu RS za zaposlovanje, prišlo do preplačila mesečne denarne pomoči v višini 29.000 sit, ki jih moram »vrniti v osmih dneh, sicer bodo znesek izterjali po sodni poti«?!
Pričakujem tudi, da bodo mediji posredovali datum kazenske ovadbe proti g. Šimencu in, kar je najpomembneje, spremljali primer do konca!
Predstavnik SŽ se sicer trudi opravičevati situacijo v podjetju in želi delo medijev pokazati kot tendenciozno, pri čemer pozablja, da je njihovo poslanstvo javno razkrivati nepravilnosti delovanja, žal tudi demokratične družbe. In ravno njim in redkim, ki si upajo, gre zahvala, da takšne in podobne svinjarije pricurljajo v javnost.
Apeliram na sedanjo vladajočo garnituro, naj se »oboroži« z znanjem mladih intelektualcev, ki, pripravljeni, čakajo na svojo priložnost.
ALEKSANDRA VRUNČ, univ. dipl. polit.. Polzela
Je
pomemben vzrok?
Je pomemben vzrok neke prometne nesreče, ki se je zgodila in ki je na osebah, vpletenih vanjo, pustila nepopravljive posledice?
Ja, je pomemben, še bolj pa ozadje nesreče.
Na cestah čedalje hitreje ugašajo predvsem mlada življenja oziroma življenja ljudi, ki so povsem nedolžni. Vsakdanje pisanje o vinjenosti, o poostrenih ukrepih ipd. ne daje rezultatov, kar se vidi v številkah žrtev, te pa so iz leta v leti večje. Nekaj tu ni v redu. Saj skrbimo za preventivo! Samo zastraševanje s kaznimi?
Vedno poslušamo isto, kaj morda ne bi pomenilo več vsakdanje obveščanje, večkrat na dan, o stanju na cestah, pa ne samo na tistih, ki so najbolj vzdrževanje in prometno najbolj zgoščene? Živim na območju, kjer so ceste uničene, preobremenjenost cest pa pobira davke in to človeške.
Pri preventivi glede vinjenosti bi morda več zalegla ponudba alkotestov po simboličnih cenah. A to bi bil prehud strošek za državo. Ttidi posledice so drage, ne samo
»ECE*9Eft V INTCR/PABV
December v centru Interspar v Celju ni samo živahen, pač pa tudi zelo poučen. Pretekli teden seje v Pravljični deželi od torka do četrtka zvrstilo več v zadnjem mesecu aktualnih prireditev. Popoldneve so popestrili z glasbenimi animacijami in igricami ter različnimi otroškimi delavnicami. Otroci so si prireditve z zanimanjem ogledovali in z veseljem sodelovali pri oblikovanju voščilnic in okraskov iz slanega testa, še bolj navdušeno so pa so se učili zavijanja daril. Zanimivosti v Intersparu pa še ni konec, saj v sredo, 22. 12., ob • 17. uri pričakujejo obisk Božička.
čustvene, ko ostane otrok brez staršev, zakonec brez partnerja...
Oglašam se, ker smo pred kratkim tudi mi občutili sou-deleženost v nesreči, ki jo je povzročila voznica, ki je dirko končala s smrtjo, mi pa bedimo nad življenjem 27-letne hčerke, žene, snahe, ki je še vedno negotovo. Brzina in dober avto sta povzročila to tragično nesrečo. Ali nam to kaj pomeni? Nič! To sporočilo je namenjeno vsem, saj moramo vedeti, da premožnih objestnežev, ki jih kazen ne prizadene, ne bo nikoli konec.
Hldi sama sem voznica z dolgoletnih stažem. Zato polagam na srce pristojnim: iščite ljudi, ki so vinjeni in ki vozijo objestno! Naj gospodje policaji svoj dragoceni čas usmerjajo v zasledovanje ljudi med vožnjo Težko vam je priti v hišo in sporočiti tako težko novico, kot ste jo nam. V nesreči pa si vedno sam, ker drugače ne more biti.
LJUDMILA BREZNIKAR, Radeče
Poziv javnosti in lovcem
V teku je lovna doba za lov na mnoge živali. Skupine lovcev se nahajajo v gozdovih, na poljih, kjer uničujejo naravno bogastvo, kajti živali so po naši zakonodaji naravno bogastvo. Vsako leto lovci v gozdovih in na poljih ubijejo več deset tisoč nedolžnih živih bitij; v samostojni Sloveniji so lovci ubili že okoli milijon živali. Oićoli milijon živih bitij je bilo kljub temu, da so del naravnega bogastva Slovenije, pobi-tifi.-'čeprav mora država po ustavi skrbeti, da se naravno bogastvo ohrani.
Ekologi ugotavljajo, da ravnotežje narave in živali ne potrebuje lovcev, ker se to ravnotežje vzpostavi samo od sebe -z notranjim izravnavanjem števila rojstev, s prilagajanjem na mejo kapacitete okolja in z izogibanjem vrst. Živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka: če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu tam ne pride do naravnega neravnovesja.
"'Lov pomeni motenje ravnotežja ekološkega sistema. Lahko vodi do zmanjšanja ali iztrebljenja živalskih vrst..Lovci naravo uporabljajo, ne pa ščitijo. Vsekakor gojijo živalske vrste, ki so jim zanimive kot plen. Ni tudi pozabiti, da človek mnogim živalim jemlje življenjski prostor in s tem hrano, kar je lahko tudi eden izmed vzrokov za tako imenovano škodo, ki naj bi jo povzročile živali. Zato je država dolžna takoj povrniti vso »škodo«, ki je nastala zaradi napačnih posegov človeka v naravo. Mnogokrat pa je tudi lovski pritisk tisti, zaradi kate-tega živali povzročijo _bbško-do«.
I Lovci pogosto živali samo obstrelijo. Iskanje, če sploh do njega pride, traja ure in dneve. Do smrtnega strela se ob-streljene živali na begu pred
lovci ure in dneve vlečejo skozi gozd z raztrganim telesom, razparanim drobovjem in zlomljenimi kostmi. "Řídi lov-čeve šibre zadenejo številne živali, zlasti ptice, toda te ne umrejo takoj, če šibre ne zadenejo življenjsko pomembnih organov. Zaradi poškodb pogosto umrejo šele po nekaj urah ali dnevih.
Lov za prehrano že dolgo ni več potreben. Lov tudi ni kulturna dobrina, saj ubijanje živih bitij ne sodi v kulturo. Z moralno-etičnega stališča absolutno ni sprejemljivo, da si ljudje zavoljo zadovoljstva prilaščajo pravico ubijati živa bitja, ki prav tako kot oni čutijo in občutijo bolečino.
Prvi nemški zvezni predsednik Teodor Heuss je rekel: »Lov je samo strahopeten opis za posebno nizkoten umor sobitij brez možnosti. Lov je stranska oblika človekove duševne bolezni.«
Glede na navedeno, kot varuh pravic živali, ki zastopam tudi lovne živali (tudi tem pa, kot vsaki drugi živali, sama po sebi pripada pravica do življenja), predlagam, da se lov v celoti prepove in pozivam javnost, da se priključi borbi za popolno prepoved lova. Lovce pa pozivam, da postopajo v skladu s pravičnostjo, ki izključuje vsako ubijanje živih bitij, saj njihov moralno-etič-ni kodeks vsebuje tudi neke vrste pravičnost (lovska pravičnost) in se sami odrečejo lovu, če pa jim to iz različnih vzrokov ni mogoče, pa da živalim ne povzročajo nepotrebnega trpljenja, kar je sicer tudi njihova zakonska dolžnost.
VLADKO BEGAN, varuh pravic živali
Odprto pismo mojemu mestu
Spoznala sem te pred 57 leti, ko sem prišla kot dijakinja na gimnazijo v Celje. Priznati moram, da si se mi zdelo zelo veličastno, saj je središče mesta kar žuborelo. Spominjam se Cankarjeve ulice, po kateri smo hodili vsak dan v šolo, kako obljudena in topla je bila, spominjam se vseh treh kinod-voran, kjer se je vsak večer zbiralo polno ljudi, spominjam se Prešernove in Stanetove, po kateri so se ob popoldnevih in nedeljah vile kolone mladih, ki so se mirno in dostojanstveno pozdravljali in se ogledovali, kdo ima novo obleko ali čevlje, spominjam se staršev, ki so v skromnih vozičkih vozili svoj e otroke, spominjam se kavarne v Hotelu Evropa, kjer se je zbirala celjska inteligenca, prebirala revije in poslušala klasično glasbo, spominjam se parka, kako skromen, čist in varen je bil in ne nazadnje spominjam se vseh cerkva, kamor si lahko šel kadar si hotel ter v miru in brez skrbi pomolil ali pa samo užival v tišini svetosti; in še in še bi lahko naštevala. Kaj je danes ostalo od tega? Nič! Res je, da so ulice širše, bolj moderno tlakovane, pro-čeljahiš lepše popleskana,vdvo-ranah je parket itd., vendar, drago moje mesto, veliko lepše in toplejše si bilo takrat.
Kakšno si danes? Žalostno, duhovno in moralno poteptano, saj človek skoraj ne najde stvari, kar bi ga lahko še razveselilo.
Če greš skozi središče mesta, kjer so bile nekoč polne izložbe, danes gledajo vate prazna z lepenko prelepljena in prav pošteno zanemarjena okna. Cankarjeva ulica je prava sramota, Gosposka ulica bi se lahko preimenovala, da ne rečem v kaj, kino dvorana je še samo ena, pa še ta je napol prazna, park in Savinjsko nabrežje pa se ob petkih spremenita v pravo divjaštvo. Ali ni žalostno, da ob sprehajalni stezi na Savinjskem nabrežju gorijo svečke, ki nemo kričijo, za božjo voljo v imenu teh življenj, ki so morala tu umreti nizkotne smrti, ukrenite kaj, da se to ne bo več zgodilo. Ali pa žalostna polomljena drevesa, razmetane košare za smeti, razmetana embalaža, kar te spominja na strašen vihar v dušicah teh, ki to počenjajo. Tisti najbolj nesramni so se spravili celo v cerkve, kjer ustrahujejo stare ljudi; in še in še bi lahko naštevala. To je hujše, kar doživljaš zdaj, kot je bilo med vojno, ko te je okupator teptal. Vprašalo me boš, zakaj ? Zato, ker je zdaj zbolela tvoja duša, tista mlada dušica, ki išče svojo identiteto v tem, da te rani, razdira, uničuje vse, kar more, ki je zbolela tako, da niti tega ne ve, da je to njeno, da so to pretekli rodovi z golimi rokami zgradili, da bi njihovi potomci bolj bogato živeli, kot so oni. Vidiš, ko človek, še posebno, če je mlad, duhovno tako nizko pade, da tega ne zazna, takrat je skrajni čas za pomoč.
Protestiraj proti temu, kaj se v tebi dogaja, upri se, zahtevaj in prosi meščane in tiste, ki prihajajo v tebe, da te spoštujejo. To pravico imaš in to pravico imajo tudi tisti, ki živijo v tebi. Ali ni grozno, da človek ne upa več skozi mesto, čim pade mrak, da o parku ne govorim. Veš, drago moje mesto, to je huje kot policijska ura. Za tisto veš, od kdaj do kdaj traja in koga se moraš bati, danes pa je to lahko vsakdo, ves dan in povsod. Takemu stanju pa se že reče huda bolezen. Kakšno je zdravilo za to bolezen? Kot prvo povej staršem teh otrok, kaj počenjajo njihovi otroci in opozori jih, da so zelo potrebni njihove pomoči, predvsem pa ljubezni. Obrni se na svoje meščane, prosi jih za pomoč, za pomoč prosi tudi očeta mesta, svetuj mu, da skliče modre svetovalce, pokliči na pomoč tudi šole, cerkev in nevladne organizacije, največ pa mislim, da ti bodo pripomogli dobri, topli razumevajoči ljudje, ki bodo delovali na prostovoljni podlagi. Vse se da, samo ideja, pogum in volja do dela morajo biti.
P.S.: To pismo je napisano na dan, ko me je mlad fant, še skoraj otrok, sredi belega dne napadel v parku in zahteval od mene denar. Ko sem se začela pogovarjati z njim, kar ni bilo ravno lahko, saj je bil kar precej vinjen, se je na koncu razjokal.
IVANKA BAJUK, Celje
ZAHVALE, POHVALE
Z Mercatorjevim vlakom
Iz sobotnega jutra je lep dan nastal, iz Celja nas Mercatorjev vlak je proti Gorenjski popeljal.
Prvi postanek se na Bledu je začel, ker marsikdo rosno oko je imel. Pihalna godba nam je veselo dobrodošlico zaigrala, prijetni in prijazni gostitelji so nas lepo pogostili, skupinsko fotografijo naredili, nato pa smo se po ozki stezici še do Blejskega jezera napotili. Malo smo se z blejsko vodo poškropili in nekaj posnetkov za spomin naredili.
Mercatorjev vlak nas z veselo družbo je naprej popeljal vse do Nove Gorice, kjer smo bili povabljeni med Brice. Srečno smo v Goriška Brda prispeli, za to so avtobusni šoferji poskrbeli. Ogled vinske kletí je bila prava paša za oči, kozarček ali dva pa smo pri kosilu spili, kjer so nas domačini lepo pogostili. Da pa pri kosilu nam še lepše je bilo, sta nas nasmejala humorista zelo. Smeh je po restavraciji odmeval, zraven pa se je kozarček dobre kapljice prilegel. Z veseljem in prijetnimi občutki smo se v Novo Gorico napotili in v Mercatorjevem centru se še malo poveselili. S težkim srcem smo se res od Nove Gorice poslovili in se nazaj proti Štajerski z Mercatorjevim vlakom vrnili.
Mercatorjeva ekipa lepo je za nas poskrbela vse od jutra do poznega večera, zraven pa harmonikarja sta svoji harmoniki veselo vrtela. Na poti proti Štajerski nas je še sveti Miklavž obiskal, nas z darili obdaroval, če pa kdo priden ni bil, pa sta šla parklja za njim. Da pa je Mercatorjev izlet uspel, je v Ljubljani gospod Zoran Jankovič poskrbel, vsakemu je stisnil roko, da nam je še lepše bilo. Na koncu smo še s šampanjcem nazdravili in se v Celje z Mercatorjevim vlakom odpravili. V Celju nam je postalo malo hudo, ker prehitro smo si morali izreči slovo.
Najlepše se zahvaljujemo za prijeten 1er čudovit in nepozaben izlet. Še naprej ostajamo zvesti kupci Mercatorja in zvesti bralci Novega tednika ter poslušalci Radia Celje. Obenem pa vam želimo prijeten december in lepe praznike ter uspešno leto 2005. Prav tako se zahvaljujemo Slovenskim železnicam za prijetno in varno vožnjo in še predstavniku ter sprevodniku SŽ. Uživali smo v vaši družbi.
DARJA KRAJNC, Laško
Hvala, policisti!
Celjski policisti so 3. decembra letos, na mednarodni dan invalidov in na veseli dan kulture krožili po Celju in ugotavljali, kateri voznik smo brez znaka invalida parkirali na parkirnih mestih, ki so označena
V SPOMIN Nestl Žgank
Minuli teden je v Velenju umrl eden prvih graditeljev modernega Velenja, nekdanji dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, predsednik Skupščine občine Velenje, predsednik Območnega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje in častni občan Mestne občine Velenje Nestl Žgank.
Konec tega meseca bi dopolnil častitljivo starost - 95 let. Toliko let je namreč minilo, odkar se je v Dolenji vasi rodil v številni kmečki družini. Vajen trdega dela se je izučil mizarske obrti. Povsod je spoznaval težaven položaj delavskega razreda, zato ježev mladih letih so-deloval v organiziranih delavskih akcijah ter se boril proti izkoriščanju in političnemu zatiranju. Takoj po okupaciji Jugoslavije se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem, kjer je pokazal izredne organizacijske sposobnosti. Po osvoboditvi se je vključil v obnovo in izgradnjo porušene domovine, organiziral je tiskarsko službo v Celju, opekarno za obnovitvene namene in udarniško delo, izvedel ustanavljanje kmetijskih zadrug in organizacijo odkupov. Zaradi svojega uspešnega dela je bil leta 1948 imenovan za prçdsed- _ nika okraja Celje-okolica, leta 1949 pa za pomočnika ministra za rudarstvo Slovenije.
Za razvoj Velenja in Šaleške doline je bila prelomna letnica 1950, ko je prišel Žgank v Velenje in prevzel funkcijo direktorja takratnega Rudnika lignita Velenje. To dolžnost je opravljal polnih 15 let. Njegove izredne organizacijske
sposobnosti, vključno z iskanjem primernih sodelavcev, so v majhnem rudarskem naselju in rudniku hitro prišle do veljave - začela se je gradnja sodobnega rudarskega mesta. Žgan-kova zasluga je, da je iz majhnega polproletarske-ga rudnika nastal kolektiv, ki je še danes eden od temeljev nosilcev energetike u Slovenije. Gradil je center mesta Velenje z vsemi potrebnimi objekti. Leta 1969 je bil imenovan za predsednika Skupščine Občine Velenje. Neumorno si je prizadeval za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj občine. Uradnim državnim oblastem je bil pogostokrat tm v peti, saj je vseskozi pripadal tistim velikim ljudem, ki so v vseh prelomnih trenutkih in najpomembnejših obdobjih sodelovali v največjih bojih za osvoboditev dela in človeka. Zaradi tega ni bilo pre-J.ej]£tljivo, da je bil ob svoji 75-lětnici imenovan za častnega občana tedanje Občine Velenje. S svojo aktivno prisotnostjo pri načrtovanju ciljev in določanju strategije za njihovo uresničitev. je sooblikoval prihodnost ter velikokrat s svojimi sodelavci tudi nehote ustvarjal zgodovino. Zgodovino, na katero so Velenj-čani lahko ponosni.
JOŽE MIKLAVC
in rezervirana za invalide. Za tiste invalide, ki so na podlagi odločbe invalidske komisije na upravni enoti pridobili znak invalida s kartončkom, ki mora biti k znaku priložen. Zato je vsak znak, ki je kupljen v papirnici ali fotokopiran, neveljaven. Tega pa je veliko, zato pravi invalidi zelo težko dobijo prostor, ki je rezerviran zanje. Prav je, da so invalidi nad tem ogorčeni, saj se na parkiriščih dogajajo neverjetne zgodbe, lahko pride tudi do fizičnega spopada. Praviloma na teh prostorih parkirajo mlajši, arogantni vozniki v močnejših avtomobilih, ki niso ne invalidi ne kulturni ljudje. Nekateri imajo sicer slabo vest, drugi še tega ne.
Da pa je to kaznivo dejanje, so policisti dokazali prav 3. decembra na dan invalidov, ko so nekaterim prisodili kazen. Seveda pa je res, da niso mogli biti kar naprej na vseh označenih parkirnih mestih in so si jih zapomnili samo tisti, ki so kazen plačali.
Društvo invalidov nima druge možnosti pomagati svojim
članom kot da na nepravilno parkiran avtomobil namesti pismeno opozorilo, kar nekateri člani društva tudi počnejo. V novem zakonu o varnosti cestnega prometa, ki bo veljal od 1. 1. 2005 dalje, pa je kazen za neupravičeno parkiranje na prostoru za invalide 20.000 sit. Celjskim policistom se za akcijo, ki so jo izvedli tokrat, Društvo delovnih invalidov zahvaljuje, s prošnjo, da to delajo tudi v bodoče in tako olajšujejo že tako težek položaj invalidov.
ANA JUSTIN, za Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na humanitarnem večeru »Ko se utrne zvezda« dne 26. 1. 2004 v Kavarni Evropa dali svoj prispevek za Varno hišo v Čelju. Z darovanim denarjem smo kupili pralni stroj.
MATEJA AJDN1K -KOROŠEC, Celje
Oni vedo za nas.
Tallinn s slovito evangeličansko katedralo s trajektne ladje iz Helsinkov. - Št. 50-16. december 2004 -
3* Spar, kopanje. 50% popusta do 12 let
PO2.172D/P0L 11.380 UMAG
4* Sol Umag, kopanje, ceneje tudi v wellness center!
do 28.12./2D/P0L 12.980 Soni kov klub v ROGAŠKI
4" Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna.- brezplačno do 12 let
17. 24.1272D/POL od 13.980 TERME OUMIA
4* hotel Breza/aparthote! Rosa. kopanje v Termaliji
po 2.172D/POL 15.980 RABAC, novo leto
3* Castor/Pollux, silv. večerja v ceni. do 6 let samo 4.000 SIT 30.1272D/POL 30.990 Opatijska riviera, novo let 3* Marina - MoMenička Drap, polpenzion. silv. večerja v ceni
27.12./3D/POL 35.970 TUNIZIJA. Djerba
3* Miramar Djerba, polet iz Ljubljane, pristojbine za doplačilo
23.1277D/POI 89.900 DUBAJ
3* hotel, nakupovalni Testival, polet iz Zagreba, slovensko vodenje
27-1/6D/NZ 159.900
SONČEK j!
TU I potovalni center j i
Celje 03/425 46 40	j j
Telefonska prodaja:
kaj pa mi zanje?
V pribaltskih deželah, ki niso več tako eksotične, kot se sliši na prvi pogled
Litva, Latvija in Estonija zveni eksotično. Po krivici. V bivše republike nekdanje Sovjetske zveze nezadržno vdira tuj kapital. Sodobne industrijske in poslovne zgradbe v vseh večjih mestih teh držav se neusmiljeno tepejo s preostanki realsocialističnih let. Med na pol porušenimi rdečimi kockastimi bloki rastejo sodobne zgradbe. Po dolgih sušnih letih, odrezanih od sodobnega sveta in informacij, pa si ljudje bolj kot vse drugo želijo stare avtomobile, ki jim jih vsak dan množično vozijo iz Nemčije, Francije ...
Vlačilci, večinoma domači podjetniki, ki tudi na pol razbite avtomobile vozijo še do Kazahstana in naprej, čistijo tovrstne navlake zahodni del unije, služijo in izpolnju-
■ ■.■•i.1,'.. v,ib
Glider s
Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republiko,	.
smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic,	i organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. |
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure	^
OD MINIBUSA DO DVONADSTROPNIMI
jejo nekoč neizpolnjene sanje svojih sodržavljanov. Dobrohotni zahodni sosedje so Litvancem, Latvijcem in Estoncem podarili tudi mnogo vojaških in reševalnih vozil. Ne sicer najsodobnejših, kakršne imajo oni, vozijo pa vendarle še. Primerjave z našimi urgentimi vozili enostavno ne moremo delati.
Bialystok v vzhodnem delu Poljske je mesto, približno tako veliko kot Maribor. Od tod ni daleč do beloruske prestolnice Minsk. Kilometre pred tem mestom in vse do meje z Litvo pri Su-walkiju se vrstijo urejena mesteca z neverjetno lepo urejenimi ohišnicami, med njimi pa tisoči hektarov polj, zasejanimi s pšenico in koruzo ter travniki, na katerih se dan in noč pase na tisoče krav. Savinjska dolina je v primerjavi s temi površinami samo majhna njiva.
Po nemogočih cestah na Poljskem pridemo v Litvo. Zapeljali smo se na cesto Via Baltic, ki povezuje Litvo, Latvijo in Estonijo, vse do Tallinna, od koder vodijo pomorske poti na Finsko, Švedsko in naprej. To cesto so tri baltske države zgradile ob izdatni finančni podpori Evropske unije že pred desetimi leti. Večina prometnih poti je prej vodila proti Moskvi, proti zahodni Evropi jih je bilo bolj malo.
Pokrajina v Litvi, Latviji in Estoniji se ne razlikuje od poljske. Najvišji vrhovi komaj presegajo 300 metrov nadmorske višine, litovsko enolično pokrajino pa prepleta vsaj tri tisoč jezer in še veliko močvirij. Spet videvamo obširne kmetijske površine, tisoče govedi in vsakih nekaj kilometrov idilične vasice s komaj kakšnimi desetimi hišami z gospodarskimi
Idilično baltsko morje s kilometrskimi plažami privablja poleti tisoče kopalcev. Večina se jih ne zaveda, da je to eno izmed najbolj onesnaženih morij.
poslopji, ki jih je za naše pojme čas povozil že pred desetletji.
Poceni hrana in pijača
V vasici, kakšnih trideset kilometrov pred drugim največjim mestom v Litvi Kaunasom, kjer domuje sloviti košarkarski klub Žalgiris, se ustavimo v domači gostilni. Ni je pojedine s pijačo vr,ed, ki bi posameznika stala več kot 500 naših tolarjev. Za približno tretjino so višje cene v obcestnih motelih in hotelih.Večina jih je v tuji lasti, vsa po vrsti pa so sodobno urejena in čista s sanitarijmi vred.
Ob prihodu v Litvo slutim na severu Baltsko morje in že v sosednji Latviji ter Estoniji se vozimo ob njem. Kilometre dolge peščene plaže
privabljajo tja poleti množice kopalcev. Veliko je hotelov, lepo urejenih vikend hišic in turističnih naselij. Žal videz vara. Baltsko morje je onesnaženo. Na prvi pogled turisti temu ne bi mogli verjeti. Vanj se iztekajo ogromne količine industrijskih odplak. Zaradi umetnih gnojil z obsežnih polj prihajajo v morje snovi, ki množijo rastlinski plankton, ki ob odmiranju pada na dno in v vodi je vse manj kisika. Ponekod je nastalo precej pasov, kjer je dobesedno mrtvo morje.
Rusi nezaželeni
Jeziki v treh sosednjih državah sicer pripadajo indoevropski jezikovni skupini, a vendarle so čisto nekaj posebnega. Za tujce so nerazumlji-
vi. Edini način za sporazumevanje z ljudmi je ruščina, ki jo govori večina prebivalcev in vse več jih obvlada tudi angleščino. Po osamosvojitvi treh nekdanjih sovjetskih re- j publik prihaja v mednacionalnih odnosih do maščevanja. | Zlasti v Latviji kratijo pravi-1| ce Rusom, ki predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva. Ruščine ne slišijo radi in celo tujce marsikdo postrani gleda, če z njimi govorijo rusko. Takšnega odnosa nisem opazil ne v Litvi ne v Estoniji. Sicer pa je v Litvi komaj slaba desetina prebivalcev Rusov. V 14. stoletju je bila to velika država, ki je segala vse do Moskve in celo do Črnega morja, li-tvanski kralj pa se je že leta 1412, ko je bila Litva v svojem razcvetu, poročil s celjsko grofico Ano. Več stoletij
Inf. in rezervacije na 03-7345-122
Carta Nevada
semi seco, vrhunska, polsuha, penina, 0,75 Freixenet. Španija
Pečen pršut
polovice, vak. pak. cena za kg v kosu Kras, Se ana
Bonboniéra Merci
250 g. tri vrste Storck. Nemčija

Cabernet Sauvignon
vrhunsko, suho. rdeče vino, 0,75 Vinakoper, Koper
Hipermarket
Slaščica Čokoladna fantazija
1000 g, Skupina Mlinotest
Dimljen losos, 200 g
PREŽIVITE SILVESTRSKO NOČ NEKOLIKO DRUGAČE-
V SAVNA CENTRU
ZDRAVILIŠČA LAŠKO - 18.000 SIT
i.! .2005 vas vabimo na NOVOLETNI PLES A. vstopnina z večerjo: 8.000 SIT vstopnina brez večerje: 5.000 SIT
Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!"
Nov planinski vodnik
Po desetih letih je Planinska zveza Slovenije izdala nov planinski vodnik po Kamniških in Savinjskih Alpah. Vodnik je poln najrazličnejših podatkov, nasvetov in napotkov.
V uvodu avtorji popisujejo zgodovino poimenovanja lega pogorja, njegovo razsežnost in značilnost ter geološko zgradbo, naravno bogastvo in naravne znamenitosti, rastlinski in živalski svet ter prebivalstvo v njem, zgodovinske dogodke, posebno pa zgodovino planinstva, alpinizma in gorskega reševanja. Temu sledijo praktični napotki za pot v gore, ki veljajo tudi povsod drugod ter navodila za uporabo tega vodnika. V vsebinskem delu so prvo predstavljena izhodišča v dolinah, in sicer Tržiške Bistrice, Kokre, Kamniške Bistrice, Motnišni-ce, spodnjega in zgornjega toka Savinje ter Mežiške in Tuhinjske doline. V glavnem delu pa so predstavljene koče in vrhovi ter opisani prehodi med posameznimi planinskimi točkami. Gorstvo je razdeljeno na 10 skupin, imenovanih po najvišjih gorah in sicer: Dobrča, Storžič, Grinto-vec, Krvavec, Mrzla gora. Planjava, Velika planina, Rogatec, Menina in Raduha.
Besedilo so napisali Vladimir Habjan, Jože Drab, An-
Kilometri travnikov in pašnikov ter močvirij zaznamujejo enolično, a po svoje vendarle zanimivo pokrajino.
ugotovi, da ljudje poznajo njegovo domovino. S komer koli sem govoril, vsakdo je vedel za Slovenijo. Nikakršnih zamenjav s Slovaško ni bilo. Celo za naše glavno mesto mnogi vedo in seveda za Gorenje, saj je marsikje videti tudi reklamne panoje. Uslužbenec na črpalki blizu Rige, kjer je tudi največja la-tvijska hidroelektrarna, mi je zaupal celo priimek našega »predsednika« Kučana. Kar malce nerodno mu je bilo, ko sem mu razložil, da ni več naš predsednik. Prosil me je, naj mu to ime napišem na listek in mi potem zaupal, da je strasten reševalec križank in da je pred meseci zmagal tudi na nekem radijskem kvizu, kjer je bilo eno izmed vprašanj, na katere države meji Slovenija. Poznavanje Slovenije v teh državah je po svoje tudi razumljivo, saj smo se skoraj hkrati osamosvajali, ustanovili lastne države in se med prvimi tudi priznali. Imamo malce podobno novejšo zgodovino, ki je bistveno vplivala na sedanje življenje, pa vendarle obstajajo še velike razlike. Na vsakem koraku sem srečeval ljudi, ki se še niso mogli otresti starih navad. To velja predvsem za starejše in srednje generacije. Z mladimi je drugače. Eno pa drži. Litva, Latvija in Estonija gospodarsko napredujejo. V glavnem po zaslugi tujih vlagateljev. Podoba teh držav je takšna, da si jo še pred desetimi leti niso upali predstavljati niti največji optimisti. Na preteklost opozarjajo le še ostanki in spomeniki. Naj ostanejo v spomin in opomin, mi je dejal kakšnih trideset let star natakar v gostišču ob litvan-sko-latvijski meji. Še do letošnjega prvega maja je na tej meji stala nepregledna množica tovornjakov. Z vstopom v Evropsko unijo se je vse spremenilo in obmejne gostilne pogrešajo goste, ki so prej dolgo čakali na meji, in če drugega ne, so si privoščili okusno zeljno juho.
Pogled na Ojstrico z Deske.
perorisbe planinskih koč, delo arhitekta Toneta Rojca.
CIRIL VELKOVRH
Kamniško-Savinjske Alpe. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, 2004. 295 strani.
palkah, v hotelih, trgovinah in restavracijah. Ko se jim nisem pustil, je bilo njihove prijaznosti takoj konec. Morda sem tako pač naletel in nikakor ne gre vseh soditi po nekaj primerih. Žal nisem edini tujec s takšnimi izkušnjami.
Poznajo Slovenijo
Prijeten občutek spreleti človeka, daleč od doma, ko
draž Poljanec, Andrej Stritar in Bogomir Celarc, Peter Skoberne, France Malešič (ki je vodnik tudi uredil). Tone Tomše, fotografije, ne vedno najlepše, pa so prispevali različni avtorji. Zelo prijetna popestritev pa so stalnica v naših planinski vodnikih,
je bila Litva tesno povezana s Poljsko. Po verski pripadnosti je zato še danes večina državljanov rimokatolikov, medtem ko so v Latviji in Estoniji predvsem evangeličani oziroma luterani.
V Litvi in Estoniji sem naletel na same prijazne, odprte in vljudne ljudi. V Latviji ne. Marsikje so me hoteli ogoljufati, pa naj bo to pri menjavi évrov v njihove rublise, na čr-
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
H il.ii'lll-fffTTT.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila; 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 NoviceV 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00',Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice;; 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 17. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Corazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 16. DECEMBRA, OB 12.15: ODMEV
KAKO PRIPRAVITI PRAZNIČNO MIZO?
Tokratni Odmev bo bolj sproščen in praznično obarvan. Novoletni čas je tudi čas različnih zaključkov podjetij in sprejemov, mnogi pa si bodo privoščili tudi posebno novoletno praznovanje, bodisi v savnah, gostiščih, zdraviliščih, ali pa bodo domov povabili prijatelje. Kako pripraviti praznično mizo, kaj postaviti nanjo, kaj je letos moderno, kakšni kozarci so primerni za različna vina in polnočni šampanjec, kako naj bo na sprejemih narezan npr. pršut, kako uporabljati pribor v gostiščih in na še mnoga druga vprašanja bomo iskali odgovore v oddaji Odmev. Gost bo profesor Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Edvard Kužner. Odmev pripravlja Simona Br-glez.
SOBOTA, 18. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih. 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
ČETRTEK, 16. DECEMBRA, OB 10.30: DOPOLDANSKI PREPIH
ZA VAS IŠČEMO ODGOVORE
Oddaja Dopoldanski prepih išče odgovore na vprašanja naših poslušalcev. Če imate kakšen problem in bi ga želeli rešiti z našo pomočjo, pokličite v oddajo na tel. številki 49 00 880 ali 49 00 881, nam pišite na naš naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Za Dopoldanski prepih, lahko pa nam pišete tudi na naš elektronski naslov in: fo@radiocelje.com. Voditeljica oddaje Bojana Avguštinčič nato poišče odgovore in rešitve pri odgovornih osebah.
, 19. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 20. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5,50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jfctranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-ripft RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 10.15 Ponedéljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.QQ Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
www.radiocelje.com
«M
TOREK. 21. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni-nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 22. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot* 10.00 itovice*11.00 Podoba dneva, 11.15-Zeleni val,$2.00 NOvice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 JacK pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19:00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 20« s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimek: Kraj:
Ua Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ulica:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
'TilUT
TUJA LESTVICA
1.	I BELIEVE IN YOU-KYUEMINOGUE (5)
2.	PHYSICAL-ALCAZAR	(6)
3.	SUNDAY MORNING-MAROON 5 (4)
4.	WHAT YOU WAITING FOR? -
GWEN STEFANI	(3)
5.	OPEN AR MS-TINA TURNER (7)
6.	UNWRITTEN -
NATASHA BEDINGFiaD (3)
7.	YOUWONTFORGETABOUTME-DANNIIMINOGUE	(2)
8.	WALKING INTO THE SUN - TRAVIS(2)
9.	IFTHERE'SANYJUSTICE-LEMAR (1)
10.	LIVING TO LOVE YOU -
CONNOR SARA	(1)
ČETRTEK, 16. DECEMBRA, OB 18.30: ŠPORTNI PRENOS
BO ZLATOROG VZDRŽAL?
Zadnjo letošnjo tekmo bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško odigrali nocoj. V dvorani Zlatorog, v kateri še niso doživeli poraza, bodo v domačem derbiju gostili velenjsko Gorenje. Celotni potek zanimivega prvenstvenega obračuna boste lahko spremljali na valovih Radia Celje. Reporter bo Dean Šuster.
Decembra Zlatorog zmaguje
Do konca leta bo na valovih Radia Celje z vami nagradna igra Zlatorog zmaguje. Igrica je sestavljena iz treh področij: manj, srednje in bolj zahtevnega, na posameznem področju pa tekmovalcem pravilni odgovori prinesejo 3, 6 oziroma 9 točk. Za nagrado mora vsak sodelujoči v igrici zbrati 12 točkr Vsi nagrajenci bodo na koncu v bobnu za glavno nagrado, ki jih bo popeljala na nepozabno potovanje.
1.	VROČE-PIKA BO__
2.	TRI KRASNE-KINGSTON (4)
3.	MUDI SE Ml-BOJANA GLANTZ (1)
4.	LJUBAVI-IEEL00JAMAIS (3)
5.	PREŽEN1 OBLAKE - BILLY'S PRIVATE PARKING	(2)
6.	NE SMEM SE STRFT-ŠANK ROCK |4)
7.	DO NEBA - MAJASLAT1NŠEK (2)
8.	PRISTALA SEM NA VSE -MONIKA PUČELI	(5)
9.	LOLÍTA-JAN PLESTENJAK (1|
10.	ŠAKALAKA -POWER DANCERS (f PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
DO THEY KNOW ITS CHRISTMAS -
BAND AID 20
RIDE iï - GERIHALUWELL
PREDLOGA ZA DOMAČO
LESTVICO:
ZGODBA ZA JUTRI-TABU
ZMM-YLENIA
Nagrajenca:
Maijan Napast, Kořenová 77. Slovenske Konjice
Uro Habri. Zupančičeva 34b, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Rađa Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
CELJSKIH 5 plus l EBU&IEU PRAZNUJE -ANS. BRANETA KLAVŽARJA
2.	TA SVET JE PRELEP -VITEZI CELJSKI
3.	NOVO LETO BO PRIŠLO -MODRIJANI
4.	MAMA PRAZNUJE -ŠMARSKIMUZIKANTJE
5.	SPOMIN NA DOM -ANS. SIMONA GAJŠKA Predlog za lestvico:
JETO MAMA LJUBEZEN SRCA -KOZJANSKI ZVEN SLOVENSKIH 5 phis
1.	JUBILEJNA -
ANS. LOJZETA SLAKA
2.	ZA BOŽIČ PRIDEMO DOMOV -POGUM
3.	KDOR ZIMO RAD IMA -ŠTIRJE KOVAČI
4.	ZACEN0 SREČE-KORENINE
5.	ZA DVOJNI PRAZNIK-IGOR IN ZLATI ZVOKI
Ivanka Rakun, Uboje 103b Uros Mraz. Kettejeva 23. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih S pa ob 23.15 uri. Za predoge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19.3000 Celje.

celje
Krasitve adventa, božiča in novega leta
Seveda pa moderni čas nudi možnost izbire drugačnih materialov in različnih barv ter oblik okrasja, kar omogoča dodatno kreativnost in s tem tudi pristnejše doživetje adventa, še posebej, če sami doma v krogu družine plete-mo venec.
Kaljeno žito
Na god sv. Lucije - 13. decembra (ponekod na god sv. Barbare) ste lahko posejali v nizke posode pšenična zrna. Če ste zamudili, pohitite! To seme začne kaliti in ozeleni okrog božiča. S tem zelenjem lahko okrasimo božično mizo ali jaslice. Prebujena življenjska moč v zrnu naj bi pomagala mrtvi naravi in človeku, da bi se iztrgala sponam smrti, ki je za zimski čas tako očitna prispodoba.
Božič
Ta praznik je med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik, saj je skozi stoletja navezal nase celo paleto najrazličnejših kulturnih prvin, šeg, navad ter verovanj, ki so pogostokrat predkrščanskega izvora. Prazniki tako opredeljujejo vsakdanji življenjski ritem, nekoč pa je bil tesneje povezan z agrarnim letom. Večina ljudi živi oddaljeno ali večkrat neodvisno od narave in njenega ritma, zato je toliko bolj pomembno, da nas nekateri prazniki zopet vračajo k naravi.
Začetek agrarnega leta, ki ga zaznamuje zimski solsticij, je bil za ljudi že od nekdaj izziv. Ta naravni pojav so slavile različne civilizacije. Zahodna civilizacija pa je skozi zgodovino praznovanje božiča močno zakoreninila. Po krščanski tradiciji je božič dan, ko se praznuje Jezusovo rojstvo. Za datum rojstva velja prepričanje, da je to noč s štiriindvajsetega na petindvajseti december. Domnevajo, da so Jezusovo rojstvo začeli praznovati leta 336 ali 354 - vse do 16. stoletja, ko je začel veljati gregorijanski koledar, se je v cerkvenih rokovnikih novo leto začenjalo z božičem.
Božično drevo
Krasitev božičnega drevesa ni stara navada, segala naj bi v 17. stoletje. Poleg advent-nega venca je najpogostejši simbol božiča. Izvira iz kra-šenja hiše z zelenjem v pred-božičnem času (razširjeno v Sloveniji). V ta namen se je uporabljalo zelenje smrečja, bršljana, bele omele, božjega drevca, pušpana, zimzelena ...
Kdaj in kako je nastalo božično drevesce, je več teorij; najverjetneje pa ima korenine v obrtniškem in aristokratskem sloju. Iz višjih slojev je potem počasi ta navada prehajala v nižje. V preteklosti so krasili drevesca z jabolki,
sadnimi krhlji, orehi, storži, svečami, piškoti ipd. V modernem času pa imamo industrijo, ki proizvaja najrazličnejše dekorativne materiale za ta čas. Božično drevo lahko okrasimo na zelo različne načine.
Letošnje adventne, božične in novoletne modne smernice zagovarjajo barvne kombinacije v beli, bordo rdeči in črnih barvnih odtenkih.
ŠTEFANIJA KOS ZIDAR Foto: GK
Na adventnem venčku bomo to nedeljo prižgali že tretjo svečo.
Advent (lat. adventus) pomeni prihod, čas, ko se kristjani pripravljajo na Kristusov prihod. Ta čas štirih tednov ponazarjajo štiri obdobja v zgodovini stare zaveze: obdobje prazgodovine od začetka do Abrahama, obdobje očakov od Abrahama do ustanovitve kraljestva, obdobje kraljestva do babilonske sužnosti in obdobje po vrnitvi iz babilonske sužnosti. I Adventni čas tako ponazarja adventní venec. Ljudje praznujejo božič zaradi tradicije, verni ljudje pa se nanj še posebej pripravljajo v času adventa. Med zunanje pri-
prave na praznovanje božiča sodi tudi izdelava advent-nega venca.
Med obema vojnama je bil znan na tako na avstrijskem kot slovenskem Koroškem, drugod po Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Švedski ...
Prvotni venec je bil spleten iz smrečja, na njem, pa so štiri vijolične ali bele sve: če ter trakovi. Vsaka sveča ponazarja eno obdobje stare zavez. Za kristjane pomeni Kristus luč sveta, zato prižgemo vsako nedeljo eno svečo več. Barva in število sveč ter zelenje simbolizirajo upanje in pričakovanje nečesa novega (luč - Kristus - odrešenje).
Tudi vegetarijanski jedilnik je lahko prazničen, pester in zanimiv, če ga znate primerno sestaviti iz manj običajnih jedi. S pomočjo Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje vam ponujamo nekaj receptov.
Praznično
brez mesa
Ohrovtove culice na paradižnikovi omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 1 majhno glavo ohrovta.
Za nadev: 50 g ajdove kaše, 50 g ječmenove kaše, 50 g prosene kaše, 3 dl bešamela, sol, poper, muškatni orešček, 1 jajce.
Za omako: 2 čebuli, 1 strok česna, 1 žlico olivnega olja, 1 konzervo pelatov, 1/4 litra juhe, 1 žlico sojine omake, sladko papriko, poper.
Za posip: 2 žlici popraženih sezamovih semen.
Ohrovtovim listom porežemo listno žilo in jih blanširamo v slanem kropu. Odcedimo jih na kuhinjskem papirju. Kaše operemo in vsako posebej skuhamo. Odcedimo in zmešamo s pripravljenim bešamelom ter začinimo. Nadev razporedimo po pripravljenih listih in liste zapremo v »culice«.
Čebulo in česen olupimo, čebulo sesekljamo, česen pa stremo. Pelate stresemo v skledo, dodamo čebulo, česen, juho in vse začimbe. Naložimo na dno modela za narastke, nanj pa ohrovtove culice, pokrijemo z alu folijo in pečemo 20-25 minut pri 170 stopinjah Č. Preden jed ponudimo, jo potresemo s prepraženimi sezamovimi semeni. - Št. 50 -16. december 2004 -
Motovileč z ostrigarji in prepeličjim jajcem
Za 4 osebe potrebujemo: 15 dag motovilca, 20 dag ostrigarjev, 4 prepeličja jajca. Sol, olje, kis za marinado. Maslo za opekanje ostrigarjev.
Očiščen motovileč zložimo na krožnik, dodamo blanširane in na maslu opečene gobe. Jajca skuhamo v trdo in jih olupimo. Na sredino lahko dodamo še alfa alfa kalčke in nanje polovički jajca. Solato pokapamo s pripravljeno marinado.
Lešnikova peneča omaka
Za 6 oseb potrebujemo: 1 dl vode, 0,5 dl blagega pehtra-novega kisa, 0,25 dl belega vina ali limoninega soka po okusu, 5 dag šalotk ali čebule, 5 zrn popra, 3 rumenjake, sol, 20 dag surovega masla, worcesterske omake po okusu, sesekljane lešnike.
Vodo, kis, vino, sesekljane šalotke in zmlet poper počasi kuhamo pet minut. Nato precedimo in vlijemo v kotliček. Dodamo rumenjake, solimo in vse skupaj stepemo nad soparo, da se speni in zgosti. Omako postavimo k robu štedilnika in med stepanjem počasi prilivamo stopljeno mlačno maslo. Omaka se mora lepo vezati. Nazadnje dodamo wor-cestersko omako in po potrebi še nekaj kapljic limoninega soka in lešnike.	SB, Foto GK
Juha s kosmiči
Za 4 osebe potrebujemo: 2 pora, 2 korenčka in 1 čebulo, 40 g ovsenih kosmičev, 20 g masla ali margarine, 1 Uter juhe, 4 žlice sojine moke, 1 ščepec muškatnega oreščka, 1 Ščepec ingverja, kajenski poper, 1 rumenjak, 1/8 1 smetane.
Por očistimo, operemo in narežemo na tanke pramene. Korenčke ostrgamo in narežemo na tanke rezine. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. V kozici razgrejemo maščobo, na njej na hitro prepražimo ovsene kosmiče in zelenjavo, prilijemo juho in kuhamo približno 10 minut. Močno začinimo s sojino omako in začimbami. Kozico z juho odstavimo in zlijemo vanjo smetano, v kateri smo razžvr-kljali rumenjak.
Božično perilo Cotolella Lilly
Hapening in - modne ideje za najdaljšo noč v letu
Dnevi ugodnosti
Prikupna otroška oblačila Mini cluba
Rešitev nagradne križanke Adamas iz št. 48
Izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 2. decembra. Prispelo je 1552 rešitev.
Vodoravno: ČLANARINA, LETOPISEC, OVES, MAKI, KVAS, MIRO, FRIKASE, TRON, VZ, RAZVLEKA, ANILIN, AZ, A1N, PONI, UNO, ČMAR, OBESEK, ČAJ, KES, TNALO, ADA, ARENA, SEJA, RJA, ČEPICA, SADEŽ, MO, STAVA, ANANAS, SLAK, TRAVMA, ARE, LO. ABONMA, ČELEK, AVA, OMO, RJAVINA, DOLEŽAL, IZJAVA, KREDIT, LL,
oi, očitek, ski, Koča, tat, ara.
Geslo: Srečno novo leto. Izid žrebanja
1.	nagrado - zlat prstan Adamasa, prejme: Jelica Obreza, Pernovo 17 b, 3310 Žalec.
2.	nagrado - zlat prstan Adamasa, prejme: Peter Pavel Rovan, Škapinova 1, 3000 Celje.
3.	nagrado - zlat prstan Adamasa, prejme: Majda Založnik, Ronkova 12, 3000 Celje.
4.	nagrado - srebrn prstan Adamasa, prejme: Milka Selič, Gorica 3, 3264 Gorica pri Slivnici.
5.	nagrado - srebrn prstan Adamasa, prejme: Marija Špindler, Frankolovo 52, 3213 Fraiikolovo.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade lahko nagrajenci dobijo ob predložitvi osebnega dokumenta na našem oglasnem oddelku."
ljubljanska banka
Moda iz paketa
Ponudba velja samo do 31.12. 2004
Ob 10-letnici delovanja mariborske agencije Vulcano models, ki skrbi za promocijo mode, je bila v soboto v celjski dvorani Union velika modna revija Modni paket.
Agencija, ki si je v desetih letih pridobila kar 350 stalnih članov, se je tokrat predstavila z več kot 120 manekeni, med njimi so bili tudi otroci znanih manekenov, za glasbeno me-digro pa so poskrbeli v.I.P. in
prikupna pevka Monika Pučelj. Prireditev, ki se je pred tem že zgodila v Mariboru in Ljubljani, sta v Celju povezovala Darja Hlade in Mario Galunič.
Sam modni izbor iz blagovnih znamk bolj ali manj znanih, domačih in tujih tekstilnih in obutvenih proizvajalcev, ni pokazal pretirane inovativ-
tavljamo, da iz mode skoraj ni mogoče iztisniti še kaj novega.
nevidenega. Kar je tisto res novo, je dobesedno »otipljivo«. Sodobni materiali namreč, ki so po zaslugi vrhunske tekstilne tehnologije vse bolj enakovredni naravnim. V dnevno modo se, na osnovi videnega, vse bolj vrača Chanel stil, všečni in večni so klasični kroji ženskih oblačil v prepoznavni angleški eleganci. Spontan aplavz so, kot vselej, poželi otroški manekeni, še posebej v živo barvitih in nagajivo pisanih oblačilih Be-nettona in Mini cluba.
Glede na bližino praznikov so si tudi modna vzdušja sobotne prireditve nadela slove-snejšo podobo. Zapeljivo je bilo rdeče-črno božično perilo
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
Cotolella Lilly, pa večerno svetlikajoča se moška moda Rene Balzac, kakšno idejo za silve-strsko oblačilo so morda prispevale slovesne kolekcije Ha-peninga in iz butika Amor.
Foto: GREGOR KATIČ
HOROSKOP
Ona: Za vami so časi velikih načrtov in praznih besed. Zdaj bo treba preiti z besed na dejanja, kar bo nekaj povsem drugega. Prijateljica vam bo sporočila presenetljivo novico, ki pa je ne jemljite preveč resno.
On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno ste prodali svojo, vendar prvotno njegovo zamisel. Najbolje, kar lahko storite je, da pohitite in čimprej poberete vsaj del zasluž-.. ali pa še kaj več.
Ona: Srečali se boste s starim prijateljem in mu zaupali težave, ki jih imate na ljubezenskem področju. Znal vam bo pravilno svetovati, tako da boste kaj hitro našli pravo pot z trenutnega položaja.
On: Prijeten pogled neznanke vam enostavno ne bo šel iz misli, zato je najbolje, da ji to tudi poveste. Na začetku bo si-•r presenečena, vendar se bo na koncu vse izšlo povsem po vaših pričakovanjih.
Ona: Z vami je pogosto tako, da vas šele neprijetno n zočaranje privede na pravo pot do uspeha. Razmislite i naslednjič poskusite učiti na tujih in ne lastnih napakah, In poskrbite malo za obvez nosti.
On: Ko se vam bo ponudila priložnost, jo zgrabite z obema rokama, da vam ne uide. Prijateljice vam pripravljajo prese nečenje, ki vam mogoče n ' bo preveč všeč, zato se pripravite na rahel prepir.
HilllJIMHýJ
Ona: Skušajte se razveseliti sorodnice, ki vas bo obiskala, čeprav to ni tako lahko, kot je videti na prvi pogled. Bolje je malce potrpeti, kot pa se spuščati v nepotrebne prepire, ki vc lahko samo škodujejo!
On: V ljubezni boste zelo srečni, zato boste malo pozabili na težave, v katere ste zašli izključno zaradi svoje neumnosti. Partnerka bo predlagala nekaj, kai ne boste pričakovali, a va zelo všeč.
Ona: Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želite. Toda nikar se ne prepustite zmagovalni ev-foriji, ampak ohranite trezno glavo. To vam bo pomagalo na poslovnem področju in tudi v povsem zasebnih zadevah.
On: Skušajte razumeti, da obstajajo stvari, preko katerih ne ■orete, in se sprijaznite z dejs-t Potrebujete počitek, zato se nehajte naprezati in si raje privoščite kratek oddih. Seveda v
Ona: Prijeten konec tedna st lahko sprevrže v trajnejšo zve zo, ki jo že kar dolgo iščete. Prijatelj vam bo odkril veliko skrivnost, ki pa ste jo vi odkrili kar sami. Vseeno vam bo prijetno pri srcu.
On: Na sprehodu boste s; čali neznanko, s katero bo prijetno klepetati, saj bosta hitro ugotovila, da imata podoben pogled na zadeve okoli vaju. In še preden se boste pošteno zavedli, se boste zalju-
Ona: Znanec vam bo razkril skrita čustva do vas. vi pa se odločite. Raje dvakrat premislite. preden boste rekli končno besedo, saj lahko nepremišljeno odločitev v skorajšnji prihodnosti hudo obžalujete.
Orv Nikar ne rinite z glavo v zid, raje malo pomislite tudi '.a posledice, ki vas čakajo. Pa-ite, kako boste ravnali, da kasneje ne boste obžalovali nepremišljenih dejanj: predvsem v ljubezni ...
Ona: Na osnovi prvih vtisov si ne morete izdelati dokončnega mnenja. Pazite na sumljive okoliščine, ki vas lahko stanejo več, kot ste pripravljeni dati. Nikar ne čakajte na srečo, ki je tokrat ne bo in nebo...
On: Dobra novica vas bo zelo razveselila, vendar je nikat ne razlagajte naokoli. Lahko bi jo slišala napačna ušesa, potem pa bi bile posledice več kot ne prijetne - tako za vas, kot tudi za vaše prijatelje.
Ona: Trenutno boste izredno privlačni za nasprotni spol, kar boste do konca izkoristili. Sprva bo vse še najbolj podobno vroči avanturi, vendar pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da se boste pošteno zaljubili.
On: Kot po naključju se boite znašli v bližini prijateljice, ki si jo že dolgo želite bolje spoznati, še predvsem kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar pre-" ne oklevajte, ampak naredite kar najbolj odločno pote-
Ona: Poslovno boste sicer do segli ogromno, vendar pa vas to ne bo povsem zadovoljila Poskusite poskrbeti tudi za čus tveno plat življenja, ki ste ji zadnje čase vse preveč prepuš čali naključnim dogodkom.
On: Pokazali boste kar pre malo odločnosti na poslovnem področju, kar bo nekdo izkori stil. Še dobro, da bo vaša sla bost trajala le kratek čas in bo ste zamujeno hitro pošteno nadomestili.
NTJIC
Ona: Preplavila vas bodo silovita čustva in kar verjeti ne boste mogli, kako zelo se boste spremenili v odnosu do partnerja. Le-ta bo spremembo vsekakor znal ceniti in vam jo tudi povrniti.
Oiu Nikar ne obupujte, saj imate še obilo možnosti za uspeh. Premislite o svojih napakah, saj boste le tako uspeli najti pravo formulo za vrnitev tja, kjer ste že bili, a ste se po svoji neumnosti izgubili.
Ona: Na srečo nimate moči, da bi se uprli skušnjavi Prepustite se občutkom in uži vajte dokler lahko, nikoli vam ne bo žal. Zdaj je čas, da st sprostite in zabavate, kolikoI se da. Čaka vas prijetno pre senečenje!
On: Nikar ne razkazujte zrna goslavja, saj se vam lahko to šl pošteno otepa. Bolje bo, da pro slavite bolj po tihem in dalà od »ponorelega« sveta, ki val obdaja. Nikar ne pozabite ni partnerko.
ODKOD PRAZNIKI?
Konjski patron
Naslednji teden bo bolj ali manj v znamenju svete noči, zato se že danes posvetimo svetniku, zavetniku konj, ki goduje 26. grudna. Ker je umrl od kamenjanja, velja za zavetnika vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z gradnjo, denimo zidarjev, kamnosekov in gradbenikov. Svetnik, čigar ime v grščini pomeni krona ali venec, je sv. Štefan.
Prvi krščanski mučenec se •je rodil približno takrat kot Jezus. Kdaj in kako se je odločil za krščansko vero, ne vemo. Evangelist Luka piše, da je bil eden izmed prvih sedmih dia-konov, ki so jih posvetili apostoli, da so skrbeli za siromake in vdove. Bil je poln vere in svetega Duha. Neustrašno je branil Kristusov nauk, zato so starešine neke jeruzalemske stolnice skovali zaroto proti njemu. Podkupili so nekoga, da je lažno pričal, na podlagi česar so ga obtožili bogoklets-tva proti Mojzesu in Bogu. Obtožen je bil pred judovskim velikim zborom. Naposled so ga izgnali iz mesta in ga kamenjali do smrti. Ti kruti dogodki so se dogajali leta 33 pri Da-maščanskih vratih, vanje pa je bil vpleten tudi sv. Pavel, ki je bil takrat še Savel. Ko se je ob srečanju s Kristusom iz trdega farizeja spreobrnil v kristjana in postal Pavel, si je za svoje-
ga vzornika v veri izbral prav sv. Štefana.
Sv. Štefanu so ljudje dodelili vlogo konjskega patrona, čeprav to zavetništvo nima no bene zveze z njegovo pojavo Prevzel ga je od svojega po ganskega prednika Velesa, bo ga, ki je varoval konje in živi no. Slovensko ljudstvo se ni dosti menilo za poročilo v Apostolskih delih in je zgodbo o sv. Štefanu režiralo po svoje. Svojčas priljubljena pripovedna pesem ga predstavlja kot kolednika, ki pod Herodeževim gradom oznanja Jezusovo rojstvo: »Nocoj, nocoj je en svet večer, en svet večer, ena sveta noč, ki je ni b'lo in je ne bo: nocoj, nocoj se je en kralj rodil, en kralj rodil čez kralje vse, tudi čez kralja Herodeža.« Ko to pesem sliši »Herodežka«, hlapcem ukaže, naj predrznega Štefana ujamejo in ga v gozdu privežejo k bukvi, tedaj bo pridirjal divji konj in »ujedel bode Štefana uboziga«. Ko konj pridirja, Štefan naredi križ in konjič postane krotek in poklekne predenj. Štefan ga zajaha in odjezdi pod beli grad. »Herodežka« ukaže hlapcem, naj gredo ponj in ga odvedejo na prod ter posipajo s kamenjem: »Učeraj je b'la groblja kamnja, zjutraj je pa kapela b'la ljub'ga sveťga Štefana; zvečer je b'la groblja
OBOLENJA HRBTENICE, e-mail: grinic@mail.ru SKLEPOV, NOTRANJIH ORGANOV
Studio Alternativna Medicina Nikolay Grishin dr. med. 3000 Celje, Cankarjeva 8. tel.: 03/49-11-858 03/49-11-859 GSM: 031-742-672
© Sanolabor
Ko(jreszćvzdmuje-!
Darila za vaše najdražje boste našli v prodajalnah Sanolabor po vsej Sloveniji!
Nudimo vam pestro izbiro raznovrstnih in kakovostnih izdelkov za zdravo življenje.
Podarite lahko tudi darilni bon Sanolabor.
Prodajalna Celje (Mercator centerl
Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
j Opekarniška ulica 9, 3000 Celje, tel./fax: 03/491 17 01/02
izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
Piše: PAVLA KL1NER
kamnja, zjutraj je b'la kamnita sol. Na moj god bo žeg-nana.« Nič čudnega torej, da se je uveljavil blagoslov soli, po katerem so fantje na konjskih hrbtih pohiteli na travnike in tam »sejali« Štefanovo sol. Med našimi predniki je bilo silno priljubljeno blagoslavljale konj in konjske božje poti.
Savinjčani so svojčas na Štefanovo na konjih prijahali na Gomilsko, kjer je farni patron sv. Štefan. Potomci nekdanjih »teharskih plemičev« pa so prihajali na Teharje k nekdanji Štefanovi farni cerkvi. Sedeli so na ovenčanih konjih in jahali okrog cerkve. Vraža iz Laškega pravi, da mora vsak, ki se misli ženiti, vzeti na Štefanovo vrv s seboj v cerkev. Še tisti dan si bo izbral nevesto in jo pripeljal domov ... Kdor želi ohraniti večno mladost in lepoto, pa naj se na Štefanovo zjutraj umije v mleku.
HU4fAJtje
8 - 12 kg mesečno I dg^IRNATaJ
>27/252 32 55,01/519 35^
TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED
Četrtek, 16. december: Luna v znamenju Vodnarja bo prisotna do večernih ur, ravno tako se zvečer Venera prestavi v Strelca. Razpoloženje bo menjajoče, dogajale se bodo nenavadne zadeve, povezane z ljubeznijo. Energije se bodo počasi umirjale, komunikacija izboljšala, lažje bomo sprejemali kompromise.
Petek, 17. december: Prestop Lune v Ribo bo pozitivno vplival na vse, ki imate radi presenečenja. Delovno ne bomo razpoloženi, kajti zadeve ne bodo stekle spontano, občutek bomo imeli, da stopamo na enem in istem mestu. Tudi odločni ne bomo najbolj, zato nam lahko uide kakšna dobra priložnost.
Sobota, 18. december: Luna v Ovnu bo dan prepredla z silovito, ognjeno energijo. Polni bomo navdušenja, velikega optimizma in dobrega počutja. Sledili bomo svoji spontanosti in imeli željo začeti nekaj novega. Tlrdi čustva bodo močneje izražena in povečana želja po ljubezni.
Nedelja, 19. december: Dopoldanske ure bodo pod ugodnimi planetarnimi vplivi. Delo nam bo šlo lahko od rok, ravno tako bo tudi komunikacija pozitivna in prijetna. Primeren čas je za razreševanje kakšnih sporov ali medsebojnih nesporazumov. V večernih urah se bomo spominjali preteklosti, lahko se nam pojavi kdo iz preteklosti.
Ponedeljek, 20. december: Zadnji dan vladavine Strelca bo primeren za analizo preteklih dogodkov. Primerno je, da si končno določite cilj, katerega želite realizirati v naslednjih treh mesecih. Merkur, planet komunikacije počasi prehaja v direktno smer svojega gibanja.
Torek, 21. december V jutranjih urah preide Sonce v Kozoroga. Dan bo resnoben, dodana pa bo tudi večja ambicioznost kot ostale dni. V večernih urah preide Luna v znamenje Bika, zato bo trma in nepopustljivost s kombinacijo Kozoroga težavna in naporna.
Sreda, 22. december Priporočljivo je, da življenje obrnete na šaljivo stran, drugače bo sredin dan poln napetosti in neprijetnih okoliščin. Luna v Biku bo dan naredila toplejši, ne glede na začetek zime. Misli bodo počasnejše, vendar konstruktivne, besede tople... idealen dan za ljubezen.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
wétčm imm
Že samo ime te nežne lončnice v naših domovih prikliče vzdušje bližajočih praznikov. Rdeče obarvani ovršni listi, lahko so tudi svetli - kremasti, roza ali v zadnjih letih tudi pobarvani. Ovršni listi skrivajo v sredini drobne rumene prave cvetove, ki so skoraj neopazni.
Njena domovina
V njenem naravnem okolju, ki je precej bolj kruto, božično zvezdo (Euphorbia pulcherrima) srečujemo v srednji in južni Ameriki, Aziji, himalajskem sredogorju, tudi na 3000 m nadmorske višine. Zraste v visoka grmovja, tudi do 5 m visoko. Največkrat so stebla spodaj ogolela, ovršni listi pa so veliki, prav tako so cvetovi nekoliko večji kot pri lončnicah.
Vzgojena kot lončnica
Je precej bolj občutljiva, ob pravilni negi pa si jo spomladi lahko posadimo v vrt, kjer se razraste v manjši grmiček, septembra pa si jo spet postavimo v toplejši prostor, kjer se bo do božiča zopet obarvala ...
Kako poskrbimo zanjo
Božična zvezda potrebuje svetel prostor s temperaturo okoli 20-22 °C. Ne uspeva dobro ob radiatorju oziroma viru toplote. Zalivamo jo zmerno, vendar nikoli z mrzlo vodo. Najbolje je, da jo zalivamo s postano, ki ima sobno temperaturo. Zelo je občutljiva na mraz in prepih, saj v tem primeru odvrže liste. Potrebuje visoko zračno vlago, nikoli
pa ne rosimo listov. V bližino raje postavimo posodo z vodo. Ker je občutljiva na nihanje temperature, v hladnem vremenu ob nakupu prosite, da vam jo še dodatno zavijejo!
Zimsko veselje
Prazniki so pred vrati. Odprite jih in obiščite vrtne centre, prodajalne in butike Kalia s praznično ponudbo božičnih in novoletnih izdelkov, okraskov, adventnih venčkov, božičnih smrečic in še veliko po vašem okusu ... Vrtni center	Prodajalna	Butlk cvetlic
Kidričeva c., Celje Stanetova 21, Celje MC, Opekarniška 9, Celje , tel.: 03 / 491-75-40 tel.: 03 / 548-42-32 tel: 03 / 54106 92
* KALIA
Podjetje NT&RC d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 5441032.
Novi tednik izhaja vsak čelrtek.
Ta številka je bila natisnjena v 14.001 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev.
Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode.
za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
Skupni projekt Toyote in PSA
Skupni projekti ali skupni avtomobili različnih avtomobilskih tovarn niso posebnost, saj se tako zmanjšujejo stroški.
Zdaj se s skupnim projektom pojavljata Toyota in francoska korporacija PSA, ki združuje Citroen in Peugeot. Prihodnje leto bodo na trg poslali avto, ki je izdelan na skupni osnovi, a bodo vse tri izvedenke navzven različne in jih bodo prodajali pod različnimi imeni. Citroen Cl, peugeot 107 in toyota aygo. Kot napovedujejo, bodo for-
malno prvič na ogled na bližnjem ženevskem avtomobilskem salonu marca 2005. Vsi trije avtomobili so plod triletnega skupnega dela. Nimajo le enakih osnov, pač pa tudi precej sestavnih delov, različne pa bodo dimenzije.
Za pogon bosta na začetku skrbela dva motorja, in sicer 1,0-litrski bencinski in 1,4-litrski dizel. Kot pravijo, bodo v letu dni prodali do 300 tisoč vozil, in sicer naj bi PSA prodal do 200 tisoč, Toyota pa okrog 100 tisoč avtomobilov.
Cl, aygo in 107 bodo prvič predstavljeni na ženevskem avtomobilskem salonu
Smart forfour sportstyle
Prihaja prenovljeni A4
Prenovljeni audi A4 limuzina
Težave z nafto silijo avtomobilske tovarne v izdelavo različnih alternativnih pogonov.
Pri Mazdi so začeli preskušati posebno izvedenko kupeja RX8. Kot je bolj ali manj znano, to vozilo poganja rotacijski (Wanklov) motor, prvič doslej pa bodo za pogon motorja uporabili vodik. S tem bo zagotovljen povsem čist izpuh, ni pa še jasno, kolikšna naj bi bila poraba. Voznik lahko za pogon uporablja tako vodik kot bencin.
Panda ima 4x4 pogon
V srednjem razredu je audi A4 eden najuspešnejših avtomobilov na sploh in to velja tudi za slovenski trg. Zdaj je tovarna avto tako v limuzinski kot karavanski oziroma avant izvedbi prenovila, začela pa se je tudi njegova prodaja.
Avto je predvsem dobil novo prednjo masko, ki je zdaj takšna kot pri A6 in A3 sport-back, prihodnje leto pa naj bi jo imeli tudi drugi Audi-jevi avtomobili. Nova sta tudi prednja žarometa, opazne so spremembe na bokih, nov oziroma spremenjen je tudi zadek. Obe izvedenki sta enako dolgi (458 centimetrov), sta pa daljši kot A4 v prejšnji izvedbi. V notranjosti je drugačna armaturna plošča, pestrejša oziroma do-
polnjena je varnostna oprema, z uporabo nekaterih sestavnih delov A6 in S4 so izboljšali tudi vozno dinamiko.
Na voljo je s kar desetimi motorji, šestimi bencinski-
ži... Cena za slovenski trg še ni znana, verjetno pa bo okrog 50 tisoč evrov za limuzinsko varianto.
Iz koncema DaimlerChry-sler prihaja še ena novost, in sicer smart forfour sportstyle. Kot pove že ime, je oziroma bo to najmočnejša izvedenka forfoura, ki so ga na trg sicer poslali aprila letos. Za zunanjo podobo forfoura sportstyle je poskrbel nemški Brabus, ki je sicer znan po predelavi mercedesov. Navzven se ta različica od drugih razlikuje po širših pnevmatikah in večjih kolesnih platiš-
mi in štirimi dizli. Osnovni bencinski je 1,6-litrski (102 KM), najmočnejša bencinska različica je S4 quattro (344 KM). Dizelska ponudba se začenja z 1,9-litrskim TDI motorjem s 115 KM, na - Št. 50 - 16.
čih, dvojni izpušni cevi, nekoliko tršem podvozju, v notranjosti so opazne dirkaško ozaljšane stopalke... Seveda tej varianti dodajajo tudi zmogljivejši motor; to je 1,5-litrski štirivaljnik, ki razvije 90 kW ali 122 KM pri 6.250 vrtljajih v minuti in ima 160 Nm navora pri 3.800 vrtljajih. Smart s tem motorjem zmore največ 195 km/h in do 100 km/h pospeši v 9,5 sekunde. Tudi za to izvedenko slovenska cena še ni znana, v Nemčiji pa bo od spomladi naprej naprodaj za približno 20 tisoč evrov.
vrhu je 3,0-litrski TDI, ki razvija 204 KM. Uradni predstavnik Audija pri nas prenovljenega A4 že prodaja, vendar je letos na voljo zgolj okrog 50 limuzin. Načrti za prihodnje leto so seveda bistveno ambicióznější, saj računajo na prodajo vsaj 700 do 800 prenovljenih A4 obeh karoserijskih izvedenk. Najcenejša različica je na voljo za dobrih 5,6 milijona tolarjev.
Štirikolesni pogon je običajno rezerviran za večja in zmogljivejša vozila. Pri Fiatu že dolgo časa ne mislijo tako, saj je njihova panda na svetu že desetletja in od leta 1983 tudi s štirikolesnim pogonom.
Za prvo pando je štirikolesni pogon izdeloval avstrijski Steyr, za novo, ki ima prav tako pogon 4x4, pa so si omislili več različnih izdelovalcev. Načeloma ima panda 4x4 pogon na prednji kolesni par, le dva odstotka vozil tudi na zadnji. Ko prednji kolesi izgubita dober oprijem, se moč seli na zadnji kolesi; v najboljšem primeru ga do-
bita do 70 odstotkov. Za prenos skrbi viskozna sklopka, izveden je ob pomoči kardanskega prenosa. V pomoč so tudi različni elektronski pripomočki, recimo protiblo-kirni ABS, pa elektronika, ki skrbi za ustrezno delitev zavorne moči... Za začetek ima panda 4x4 samo 1,2-litrski bencinski štirivaljnik, ki zmore največ 60 KM in ima 102 Nm pri 2.500 vrtljajih v minuti. Največja hitrost je nekako 145 km/h, do 100 km/h avto pospeši v 20 sekundah, medtem ko po tovarniških trditvah povprečna poraba znaša 6,6 litra goriva.
Vse kaže, da bodo prihodnje leto ponujali tudi varianto z dizelskim motorjem. Osnovna izvedenka pande 4x4 je naprodaj za 2,5 milijona tolarjev, bolje opremljena climbing pa stane 2,67 milijona tolarjev. Računajo, da bodo v enem letu prodali sto vozil.
I R0CNA IN AVTOMATSKA AVT0PRALNICA
§ ZA OSEBNA, TOVORNA IN KOMBI VOZILA
s Lava 6, Celje i^l	!"'
(nasproti gostilne Čulk) * , ; j | j 3S9 I 041/675 597
S 040/203 751 leodsuosit fH J
I Del, čas: con.-sob, od 8.00 do 18.00. ned od 9.00 do 14.00
DaimlerChryslerjevi novosti
RX8 na vodik
Mercedes Benz je pred časom v CLS in SLK začel vgrajevati povsem novi V6 bencinski motor, ki bo kmalu na voljo tudi v razredu E z oznako E 350. To med drugim pomeni, da bo razmerje med dizelskimi in bencinskimi motorji nekoliko bolj enakopravno.
Novi V6 motor predstavlja povsem novo generacijo motorjev, ki bodo zamenjali dosedanje šestvaljnike. Kmalu pridejo tudi novi šestvaljni dizli, pa osemvaljniki, na vrhu naj bi bil, kot napovedujejo, novi dizelski dvanajstvaljnik. V6 motor v izvedenki E 350 zamenjuje E 320 in ponuja pri
nekaj večji gibni prostornini 3,5 litra več KM (272) in nekaj večji navor. Zaradi tega zmore E 350 največ 250 km/ h, hitrejši je tudi pri pospešku (6,9 sekunde do 100 km/ h je podatek, ki velja za limuzino), po drugi strani pa se je po tovarniških trditvah zmanjšala tudi povprečna poraba za 0,2 litra pri limuzini in za 0,7 litra pri karavanu oziroma mercedesu T, kot pravijo MB karavanski različici. E 350 bo na voljo od spomladi, ko bodo začeli ponujati tudi varianto z doplačljivo športno opremo, kot so širše
ni
Velja za P CANTO RIO, CERATO, In CARENS na zalogi do konca leta AVTO ŽKORJAHEC Mariborska 115, Celje T)H3«tOI7l IM.ayH-itoriai«.si
Laguna bo prenovljena
V začetku prihodnjega leta bo Renault nekoliko spremenil laguno, avtomobil srednjega razreda.
Laguna bo dobila spremenjen prednji del, in sicer lako limuzina kot karavan oziroma grandtour. Nov bo odbijač, na zadnjem delu pa bodo nove luči. V notranjosti bodo uporabili boljše materiale. Pri motorjih ne bo velikih sprememb, čeprav bodo nekateri bencinski agregati dobili več moči oziroma KM, dizelski pa naj bi bih serijsko opremljeni s filtrom trdnih delcev.
Z audijem A3 v tovornjak
Pri Audiju so opravili zanimiv preskus, ki se je dobro iztekel za audija A3, s katerim so se zaleteli v tovornjak.
Ugotovili so, da je osebni avto, ki je letos dobil tudi izvedenko s petimi vrati (sportback), zelo dobro prenesel udarec v prednji odbijač tovornega vozila in da se je potniška kabina le malenkostno deformirala. To pomeni, da bi potniki ob takšnem trčenju (pri hitrosti 60 km/h), ostali bolj ali manj nepoškodovani.
VW golf plus in audi A6 avant, prvič predstavljena na avtomobilskem salonu v Bologni.
Novosti iz Bologne
Avtomobilski salon v Bologni na seznamu svetovnih avtomobilskih prireditev sicer nima prav izjemne teže, je pa res, da tovarne sem in tja prav na njem predstavijo nekaj novosti. Tako je bilo tudi letos.
Nemški Volkswagen je pod italijanske salonske luči pripeljal posebno izvedenko golfa plus. Uvrščajo ga med običajnega golfa in enoprostorskega tou-rana, ki je prav tako narejen na osnovi novega golfa oziroma golfa V. Posebnost avtomobila je zasnova zadnje klo-
pi. Pri VW napovedujejo, da se bo golf plus na slovenskem trgu pojavil spomladi.
Salonsko premiero je doživel tudi audi A6 avant, karavanska izvedenka sicer že znanega limuzinskega A6. To bo največji hišni karavan (v dolžino ga bo za 493 centimetrov), imel bo prtljažnik v osnovni postavitvi 110 li-tfov več kot prej (skupaj 565 litrov), mogoče pa ga bo povečati na 1.660 litrov. A6 avant naj bi bil na voljo spomladi (aprila ali maja), poganjali pa ga
bodo bencinski in dizelski motorji, najmočnejši bo ponujal 335 KM.
Med zanimive novosti sodi tudi tisto, kar so naredili v torinski tovarni Cat, ki se sicer ukvarja z izdelavo električne napeljave. Cat jod-jod je majhen mestni avtomobil, saj meri v dolžino vsega 248 centimetrov in ponuja prostor dvema potnikoma. Motor bo imel 4 kW, najvišja hitrost bo okrog 45 km/h, po tovarniških načrtih pa naj bi naredili do 3.000 jod-jodov.
Študija kupeja za obletnico
VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
Evropski avto leta 2005 je toyota prius. Tako je odločila oziroma izbrala žirija 58 evropskih avtomobilskih novinarjev; Slovenija tudi ima svojega predstavnika.
Toyota prius (na sliki) je zmagala v finalnem izboru pred citroënom C4, za njima se je uvrstil ford focus, pa potem Oplova astra, renault modus, peugeot 407 in BMW 1. Toyota prius je eden redkih hibridnih avtomobilov, ki je v redni prodaji. Poganja ga bencinski motor v kombinaciji z električnim motorjem, v Sloveniji pa je na prodaj za dobrih 6,2 milijona tolarjev. Povpraševanje po avtomobilu se je letos izjemno povečalo, zato so povečali obseg prodaje. Tudi v Sloveniji gre avto dobro v promet, tako dobro, da je trenutno več kupcev kot vozil.
Toyota prius evropski avto leta 2005
Britanski Rover se že nekaj časa imenuje MG Rover in na trgu nima veliko uspeha.
Je v lasti finančne skupine Phoenix, ki se srečuje s precejšnjimi težavami, saj prodaja nikakor ne steče. Sodelujejo z indijsko tovarno Tata in pod Roverjevim imenom na Otoku prodajajo tato indico. Ob 100-letnici tovarne so pripravili študijo kupeja 75 (na sliki). Kot pove že oznaka, je avto narejen na osnovi limuzine 75. Oblika je elegantna, pomanjkljivost je zgolj ta, da ni jasno, ali bo kupe 75 tudi v resnici kdaj postal serijski izdelek.
SsangYong v rokah Kitajcev
Južnokorejska tovarna SsangYong je znana po terenskih avtomobilih, ki jih prodajajo tudi pri nas.
Tovarna je precej zadolžena, zdaj so se upniki odločili, da jo prodajo kitajski skupini SAIC. SsangYong ta hip izdeluje rextona (na sliki), koranda in mussa ter limuzino chairman, ki je zelo zvest posnetek mercedesa S prejšnje generacije (Mercedes Benz je bil nekdaj solastnik SsangYonga). Lani so naredili okrog 200 tisoč vozil, računajo, da naj bi se proizvodnja v prihodnjih letih podvojila. Kot kaže, so Kitajci južnokorejsko tovarno kupili za približno 520 milijonov dolarjev.
Posebna oprema za M3 coupe
Čeprav bo nemški BMW kmalu oziroma na začetku pomladi predstavil novo serijo 3, zdaj pri posameznih izvedenkah obstoječe serije ponuja zanimive variante.
Tako ža M3 coupe (na sliki) ponujajo t.i. tekmovalni paket opreme. Avto dobi v tem primeru kar 19-palčna platišča s pnevmatikami 225/40 spredaj in 255/35 zadaj,"drugačen volan in še nekaj drugih malenkosti. Za ta paket je treba odšteti kar 5.300 evrov. --Št. 50-16.«
Jaguar zmanjšuje proizvodnjo
Britanski Jaguar Je pri Fordu in skupaj še z nekaterimi drugimi tovarnami sestavlja Premier Auto Group (tudi Aston Martin, Volvo ...), a mu ne gre vse dobro od rok.
Do konca leta bodo obseg proizvodnje zmanjšali za približno 15 tisoč vozil, tako da naj bi letos v tovarni nastalo 120 tisoč jaguarjev. Letos je prodaja jaguarjev na ameriškem trgu, ki je za tovarno izjemnega pomena, padla kar za sedem odstotkov, le v juliju za 25 odstotkov. Kot pravijo, gre slabo v promet predvsem velika in še vedno dokaj sveža limuzina XJ (na sliki).
ZAZIDLJIVE parcele, nedaleč od izhoda z
avtoceste Celje, na Lahovni, sončno lega, vsa infrastruktura urejena, prodam. Telefon 031 326-010. n HIŠO v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi, primerna za poslovno-stanovanjski objekt, 180 m!, v 2. etažah, z vso infrastrukturo, na ravnini, prodam. Telefon 041 645-898.
Ô911
POSLOVNO zgradbo v Celju, Mariborska
204, prodamo. Objekt s 550 m'v pritličju in nadstropju ob izhodu iz avtoceste je idealen za trgovsko ali skladiščno dejavnost. Informacije po telefonu (03) 7132-218 ali 041 618-849. Vender d.o.o., Šlandrovtrg 1, Žalec. n STANOVANJSKO hišo na Hudinji, starejše gradnje, lego je zelo ugodna, prodam.
Tele
n 040 690-245.
Prodamo poslovni objekt na Ipavčevi ulici v Celju (bivša «Metka«) - skladišče 700 m!. dvorišče 30m x 15m in lastni parkirni prostor 200 m!. Informacije: 041 615 382. Embaprint d.o.o.. Cesta na Ostrožno 6a, Celje.
POGODBA d.o.o.
CestavTmovlje 10, Celje E-mail: pogodba17@siol.net Tel.: 03 491 63 14; 031 609 059
NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE PRI NAKUPIH,
PRODAJAH, NAJEMIH ZA ZNANE STRANKE KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE, STANOVANJA. POSL PROSTORE IN STAVBNA ZEMLJIŠČA. NA RELACIJI CEUE - SLOV. KONJICE.
informacije:
WWW.MAKSIMILIJAN.S1
Mariborska 91; Celje; tel.:03/54l9099; 051/305432 J
VELEMJt Nol|
Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m!, možna gradnja stanovanjskega ali poslovno-slanovanjskega objekta, za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmortnem 57 c, Celje.
Bli
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
J\ukarsbe lubve àtouenôbili ^oôpolinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti.
Naročila: NT&RC. Prešernova 19.3000 Celje
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila
profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
PONIKVA. Vikend zidmico v bližini Sladke
Gore, s 1.800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba-voc s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.
8130
PARCELO zo kampiranje, na morju, prodam ali oddam. Telefon 041 368-771.
8127
PARCELO, 973 m2 z možnostjo nadomestne
gradnjevLetušu,prodamo za8mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje,www.priiaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. sug.sus
vrtom 3002 v Zg. Read 25 pri Laškem,
25 mio SIT. Informacije po telefonu 031 765-351, Sirius nepremičnine, GGS Golob Slavko k.d., Kosovelova 16, Celje, www.siriusnepremKnine.com. 8154
'TOUR
opremljen bistro
v Celju,
Ljubljanska 7 (objekt Vrtnica). Možna je tudi zamenjava (z doplačilom) za hišo. Informacije:
041/675 597.
Cesta'na grad 66a. Celje.
MšlHÍ.JtuiltjeiiHm^TřwKhwyrfW
parceli 813 m!, v Gorici pri Slivnici proda- ! mo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8149,8148
NOVEJŠO hišo na Škofarjevem hribu pri Žalcu, no parceli 810 m1, prodamo za 40 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 8149, j
8148
KUPIM
ZAZIDLJIVO parcelo v Celju kupim. Gotovina
takoj. Telefon 031 541-592. 8O82 MANJŠE posestvo, z bivalno hiško v Savinjski regiji, kupim. Telefon (03) 7059-120.
8092
ODDAM
NA relaciji Škofja vas-Vojnik addam v najem
delavnico, 8X8 m. Možna različna dejavnost. Telefon 5773-727. 8064
V	najem oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore v Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri do 9000 m1. Telefon (03) 7132-600, Martin d. 0.0., Hmeljarska ul. 1, 3310 Žalec.	n
V	Celju oddamo v najem tri delno opremlje-
ne pisarne, velikosti 10 ml Telefon (03) 7132-600, Martin d. O.O., Hmeljarska ul. 1,3310 Žalec
BIVALNI vikend,1.2000, vel. cca 100 m!, v
550 m'
parcelo, vel. «a 3500 m', :
za 6 mio.
Telefon 041 727-
NEPREMIČNINE ■ P« ■ PI TEL. 03 5451-006 U	041368-625
www.pgp-nepremicnine.com
DŽIP suzuki samuraj, letnik 1998, zelo ohranjen, 44.000 km, prodam. Telefon 031690433.	8117
GOLF jxd 1,6, letnik 1986, prodom- Telefon 031 823-820.	Š921
ŠKODO favorit, letnik 1993, reg. 4/2005 rdečo, odlično ohranjeno, prodom. Telefon 041941-741.	Š924 R 5, letnik 1995, na novo registriran, met. zelen, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 324-320. Š924 R19, letnik 1991, na nova registriran, rdeč, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. S 924 SUBARU legacy 2,0 karavan, letnik 1994, ugodno prodam. Telefon (03) 7347-636,041 560-556. Lues OPEL corso 1.2, letnik 1991, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 5791-294.
Š929
ŠKODO favorit, letnik 1994/7, bele barve,
radio, zvočniki, euro priklop, zelo lepo ohranjena, prodam za 165.000 SIT. Telefon 041 220-375. Š930
STROJI
PRODAM
SAM0NAKIADALK0 Sip 16, puhalnik Tajfun, z motorjem, tračni obračalnik in krožno brano prodam. Telefon 5794-289, zvečer.	8005
STRUŽNICO Kikinda, zo kovino, v odličnem stanju, s priborom zo domačo uporabo, prodam. Telefon 041 645-898. S911 DV0BRAZDNI plug imtvk 756, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 255-612.	8063 DV0VRETENSKI obračalnik pajek, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 031 881-823,(03)5743099. š9ie KIPER prikolico, traktor Zetor 4712 Štore 404, prodam. Telefon 041 522-463.
8106
MUN zo mletje koruze v strokih ali za zrnje, s 3faznim motorjem, prodamo. Telefon 5823-185.	8115
ELEKTRIČNO mesoreznico št. 20 prodam.
Telefon 5488-081.	8131
KROŽNO žago z mlinom, brusilcem, stiskalnico za grozdje in šivalni stroj prodam. Telefon 5732-053.	8129
KUPIM_
TRAKTOR ter drugi stroj, tudi v okvari,
kupim. Telefon 041 407-130. 7316
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
MEGANE 1,6,1996,5 vrat, kovinske barve, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03)5452-261.	7920
SUZUKI vitaro 1,6 jx, letnik 93, prevoženih 164.000 km, obnovljen, prodam za 650.000 SIT. Telefon 041 230-484.
MEGANE classic 1600, letnik 2003,20.000
km, vsa oprema, prodom za 2.590.000 SIT. Telefon (03) 5488-054. dbp YUG0 45, odlično ohranjen, prevoženih 42.000 km, registriran do aprila 2005, prodam. Telefon 5795-050. Š910 MB 508 D, letnik 1980, nosilnost 2500 kg, ugodno prodamo. Telefon 031 670-870, Martin d. 0.0., Hmeljarska ul. 1, 3310 Žalec.	n
MAN. 8,153 F, letnik 1994, nosilnost 3500 kg, prevoženih 280.000 km, L kasno 5400 mm, ugodno prodamo. Telefon 031 670-870, Martin d.o.o., Hmeljarska ul. 1,3310 Žalec. GOLF III 1.9 Idi, letnik 1995,5 vrat, rdeče barve, el. strešno pomično okno, servo volan, nastavljivi volan, tempoma), 2«airbag, gretje sedežev, centralno zaklepanje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 832-520. 8065 CADY, letnik 1986, prodam za rezervne dele. Telefon 041 811-019. 8092 TAM 90,150, letnik 1993, kiper, prodam. Možna menjava za traktor. Telefon 041 642-070.	S 920
AX 1.1, letnik 1992, prevoženih 95.000 km, prodam. Telefon 031 391-188. L1182 RENAULT thalia 1,4, letnik 2001, prva lastnica, srebrn, garožiran, prodam. Telefon 031 303-952,5771-971, zvečer.
8143
STRUŽNICO za kovino ali les, lahko v okvari, kupim. Telefon (03) 5796-346. Š898
POSEST
PRODAM
HIŠO v Lotkovi vosi, 1 km od avtoceste, ugodno prodam. Telefon 041 415-022.
PANT žago, lahko v obari ali brez motorja, kupim. Telefon (03) 5796-346. Š898 STRUŽNICO za lesali kovino (kombinirano), staro, kupim. Telefon (03) 5796-346.
HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za
bivalni vikend ali stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674. 7937
Poslovno stanovanjski objekt ob Ljubljanski cesti v Celju bo predvidoma končan do konca leta 2004. Objekt vsebuje:
Pritličje: TRGOVSKI LOKALI - na razpolago le še trgovski lokal v površini 130 m2 V Štirih nadstropjih: PISARNIŠKI PROSTORI (povsem točeni od stanovanj v površinah od 44 do 405 m2
23 STANOVANJ v površinah od 40 do 120 m2 _Cena: 1.190.1II) EUR/m2 2X4 410.00 StTm2__
MALI OGLASI - INFORMACIJE

iZDGPï.Sï
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
spletnem mestu iwww.lzberl.si, Kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
MEHANIČNA DELAVNICA
PRODAJA IN SERVISIRANJE GOZDNE IN VRTNE OPREME
KAWASAKI HUSQVARNA JONSERED PARTNER STIHL
Lava 6, Celje (nasproti gostilne Čulk) T«t» 03/492 28 20
središtu Celja, Gregorčičeva 2, oddamo
prostore, velikosti 96 m!, primerne za zdravniško ali odvetniško prakso oz. trgovsko dejavnost. Informacije po telefonu (03) 7132-218 ali 041 618-849. Vender d. o. o., Šlandrov trg 1, Žalec, n EUE, v neposredni bližini novega športnega parka, v Jamovi ulici, damo v na jem 55 m!, velik poslovni prostor, za mirno dejavnost. Najemnina 75.000 SIT mesečno + tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
8130
'okolici Šentjurja oddam v najem manjšo
hišo paru ali družini. Telefon 041 980-145, popoldan.	8142
NAJAMEM
EUE. V najem vzamemo restavracijo s
kuhinjo (opremljeno ali neopremljeno), približno 200 m', z možnostjo parkiranja, za daljše obdobje (zaželen kasnejši odkup, ni pa pogoj). Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc s. p., Gorico pri Smartnem 57 c, Celje.
STANOVANJE
HA Otoku prodamo dvosobno stanovanje.
Telefon 051 345-154. 7884 ŒUE, Novo vos. Dvoinpolsobno stanovanje, 1. nadstropje, CK, KTV, ugodno prodam. Telefon 041 794-050. 7957 CELJE, Glazija. Novo dvosobno stanovanje, 84,28 m!, prodamo. Telefon (03) 7132-600, Martin d. 0.0., Hmeljarska ul. 1, 3310 Žalec. 0V0S0BH0 stanovanje v Celju, Ho otoku, Trubarjeva ulica 52, v 1. nadstropju, 53 m!, vsi priključki, vsetjivo takoj, prodamo za 12,5 mio SIT. Obnovljeno v celoti. Hepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	8082
CEDE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51, m7, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodorno za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc s. p., Gorica pri Smartnem 57 c, Celje.
ATtU SZ, 1.0.0.
|[|||J	WWW.M-lltii.ti
031-342-118. 42-63-122 PROMET? NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA NAJEM, CENITVE
ele 750 m!. cena 16.000.000
VOJNIK - stanovanjska lliil,
1.1995. velikost cca 180 m', pate cena 22.000.000 sit. ŽALEC - poslovni prostot 90 m'. I.
lie 600 m2,
CHJE, Now vos. Dvoinpolsobno stanovanje, 72
m2, VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodorno za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi goraže za 1.750.000 SIT (lohko ločeno). Telefon 041708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.	8i3o
H0V0 enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8149,8148
STAH0VAHJE, 46 m', prodam. Telefon 5418-304,040899-294.	8147
- •• -, .„v-,	Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča.
	športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki.
	Prodam celega ali po delih, čimprej!
	»»"«• Potrdi I Nailednjâ
	I
%

iZDBPi.Si

DELO IMVMa VtSTNIK fgffó; 2iaasMBOOM» Kjjgg3 g
GARSONJERO v Celju, 27 m\ Brodarjeva ul., 1.1960,2. nadstropje, prodamo za 4,9
4, Celje, www.priioznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 8149,8148 ŠTORE, dvosobno stonovonje, 63,49 m', redno vzdrževano, staro 15 let, blizu šole, vrtca in zdravstvenega doma, pro-
742-132.
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje.
49-22-963
DV0 do trisobno stanovanje, v Žoku, 2. ali 3. nadstropje, kupim. Telefon 041 605-775.	8039
ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovino takoj. Telefon 031 541-592.	8082
NEIZDELANO podstrešje v Celju kupim. Gotovino takoj. Telefon 031 541-592.8082
ODDAM
M1AJŠI, urejeni osebi oddam ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Telefon 041 976-162. 7940 APARTMA na smučišču Rogla oddam za
zimske tedenske dopuste. Telefon (03) 5471-729,041 731-737. 79998000 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju oddamo resnemu paru s predplačilom. Telefon 041 260-581,(03)54184102.
8028
DVOSOBNO stanovanje, v hiši s posebnih
vhodom, na Gomilskem, oddam v najem. Želim predplačilo. Telefon 7103-290,051 413-937.	8122
ODDAM opremljeno sobo s souporabo kuhinje, v neposredni bližini hale Golovec. Ceno 35.000 SIT (z vsemi stroški). Kličite dopoldan do 10. in popoldan od 17. naprej, telefon (03) 5413-210. 8121 0PREMUEN0 stanovanje, 43 m', oddam v najem. Telefon (03) 5730-034. u 193 0PREMUEH0 enoinpolsobno stanovanje na Lavi, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8149.8148
NEOPREMLJENO adaptirano dvosobno stanovanje v tristanovanjski hiši v Celju, oddomo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com.Te-lefon 041 727-301,5482-002. si49.
8148
0PKEMUEN0 dvoinsobno stanovanje v Novi
vasi, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.
NAJAMEM
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali
okolici najamem. Telefon 041 727-301.
8148.8149
ZA znanega najemnika iščem dvosobno stanovanje za najem v Celju ali okolici. Informacije po telefonu 031 765-351, Sirius nepremičnine, GGS Golob Slavica k.d., Kosovelova 16, Celje, www.siriusne-premicnine.com.	8154
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |n.»oim »„1er)
TEL.: 03/ 42 74 378
I LAŽJ
NOVO:
I LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK-OKUUST TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLEŠČIĆ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE
NUMERO UNO
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET. ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (OI. 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM.
tel.: 02/252 48 26 041 750-560
mu
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
TURISTIČNE SOBE -APARTMAJI KRONE
4 dni nočitev = 12.000+TT 4 dni nočitev z zajtrkom = 15.000 + T Termin od 30.12.04 do 2.1.05 Informacije: 041/ 404 648, 02/526 1434 Szabo Ferenc s.p - Violeta -
ilDELFIN
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 0318(2140
HITRI KREDIT!
Tel. 03 544 36 42 Gsm 041 578 556
Kartagina d.o.o.
PE Celje, Kosovelova 16 Sedež: Kartagina d.o.o. Miklošičeva 38, Ljubljana
EMA
STAREJŠO kuhinjo, s štedilnikom in zomm volno omaro, prodam po simbolični ceni. Telefon 041 925-162. Š907
OTROŠKO opremo prodam po ugodni ceni.
Telefon 031452-237. 8029 BOILER no trdo gorivo, nov, prodom. Telefon 041 214-124.	Š906 RABLJEN štedilnik, 2 plin, 2 elektrika in plinsko jeklenko, prodam. Telefon 041 772-395. 8105 ČRNO skaj sedežno klubsko mizico in nizek črni regol ugodno prodam. Telefon 041 829-907. 8126 KUHINJO z belo tehniko in jedilni kot prfr dam. Telefon 5732-053. 8129 NOVO peč, Kippersbussch, po ugodni ceni prodam. Telefon (03) 5419-558. 8i5i
ODDAM
ZAMRZOVAIHO skrinjo, 3001, črno beli in barvni televizor, podarim. Kličite popoldan, telefon 041980-145. 8142
RADIO.. .CEUE

TRGOVINA KOŠARICA
Ponroro572M8o'pMja MlTl 41 Gabrka 891 32 10
BOŽIČNO DARILO ZA ZVESTOBO V MESECU nFCFMBRU VAS ČAKA V TRGOVINAH KOŠARICA. ČE BOSTE ZAKUPILI V CELEM MESECU ZA 40.000.00 SIT, IN TO STA BUTELJKA SREBRNE PENINE IN KOLEDAR!
PRŠUT V. P. 1 KG................SAMO 2.490 SIT
KAVA BAR 100 G........................... 149,90 SIT
MOKA POSEBNA BELA 1 KG........ 109,90 SIT
OREHOVA JEDRCA........................899 SIT/KG
LUČKE NOTRANJE
IN ZUNANJE...................OD 600 SIT NAPREJ
SONČNICE ZA PTICE 5 KG.....SAMO 799 SIT
RASTLINSKO OLJE FRIOLA 5 L....... 1.099 SIT
PRAŠEK BIO VYPER 5 KG SAMO 890 SIT
BRIKETI ZA PSA 7 KG.........i
PŠENIČNA KRMILNA MOKA I
1 KG —_________________SAMO 34.90 SIT
KRMNI JEČMEN VREČEN...... 38.90 SIT/KG
KRMNA KORUZA VREČENA.....36.90 SIT/KG
KRMNI PESNI REZANCI........ 37.90 SIT/KG
GNOJ. NPK VREČA.......................... 2.560 SÍT
.....2.120 SiT
GNOJ. KAN VREČA.....
KDOR VARČUJE.
V KOŠARICI KUPUJE I
iZDGPLSi
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svo] mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO KCTiEB
VESTNIK
:: OLA8 TXDNH
LE POTICA
za praznične dni
PRIVOŠČITE SI
Najboljše iz klasja.
V prodajalnah ADA, ŠTRCIČKA in MLAKAR ter premičnih prodajalnah pri občini in bolnici v Celju, v prodajalni HLEBČEK v Velenju in v prodajalnah 71 in 75 v Slov. Konjicah
Klasje Celje. d.d.. Resljeva ulica 018. 3000 Celje
Ugodni potrošniški krediti.
V decembru 04 in januarju 05 Vam Poštna banka Slovenije
ponuja ugodne potrošniške kredite. Krediti imajo nizko obrestno mero, stroškov odobritve kredita pa ni treba plačati. Obrazce lahko dobite in oddate na vseh poštah v Sloveniji.
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENI)E, d.d.
Dodáme informacije:
01/2431972 02/2288372 03/4243981 04/2018552
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
BUKOVE brikete za vse vrste peâ ugodno
prodam. Možnost dostave. Telefon 051 318-590.	S 904
VALOVFTKE, plastične, za streho, rabljene, zelene, dolžina 5 m»l m -150 m1, prodam za 75.000 SIT. Telefon 041 645-898.	Š911
LESENA dvižna garažna vrata, 210*210, prodam. Telefon 041 544-294. 8037 SMREKOV opaž, suh, rezan, tesan les ter kamen pohorski lomljenet, dostava, prodam. Telefon 041 331-831,(03)5762-986.	8057
DRVA, gabrova, bukova, hrastova ali mešo-na, ugodno prodom in dostavim. Telefon 031 509-060.	8089 BUKOVA drva, prodam. Telefon 031 876-077. 8153 BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 8153
»STIKA
KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 80 basov, III.V.80, prodam. Boris Pesko, Vrbje 34, 3310 Zalet.	Ž678
ŽIVALI
PRODAM
PRAŠIČA za zakol prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5823-018.	7869 KOBILO, staro 4 leto, z žrebetom, »pripuštena«, z dokumenti, B rodovnik, pasma norig, prodam. Telefon (03) 5845-142, 040742-149. 8056
KRAVE za zakol odkupujemo po ugodnih
cenoh in organiziramo zakole goveje živine. Mesnita Lešer Branko, s.p., Lopata 20 d, Celje. Telefon 5471-244,041 763-800.	7830
PRAŠIČE, težke od 25 do 200 kg, prodam, možna dostava. Telefon (03) 582-3229,041 65W178.	7909
NEMŠKE ovčarje, stare 9 tednov, prodam. Poválej, telefon 4928-384, 031 651-436.	7921
PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5799-059.
Š906
PET mesetev staro rodovniško psičko, pasme rottweiler, prodam. Telefon 041 538-534.	p
TELICO simentalko, 400 kg, prodam. Telefon 5717-986.	Ž 676 PRAŠIČA za zakol, domača reja, 160 kg, prodam. Telefon 041 515-824, (03) 541-9639. 8042 PLEMENSKEGA merjasta, krško poljske posrne, približno 150 kg, prodam. Telefon 041 695-955. 8049 PRAŠIČA za zakol prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5771-387. 8094 ŽREBICO, pramcwjavo, staro devet mesetev, zelo mimo, prodam. Telefon-5738-134, 041 231-456. Š918 PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 041 763-858. Ô915 TELICO simentalko, staro 18 mesetev, prodam. Telefon (03) 5648-003, zvečer.
L1174
PRAŠIČA za zakol, težkega približno 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 642-504.	8076
PS, mladiče novofunlandte, čistokrvne, prodam. Telefon 031 832-520. 8072 PRAŠIČE, težke 50 do 100 kg, prodamo. Telefon (03) 5821-863,031 509-061.
KRAVO za zakol, krmljeno samo s senom, prodam. Telefon 041 824-988. 8144
DVA psa, mladiča, mešanta nemški ovčar-labradoret, stara 10 tednov, prodam. Cena 10.000 SIT. Kličite zjutraj ali zvečer, lelefon 5792-077. 8091 PRAŠIČA za zakol. 250 kg ali 200 kg, hranjen s kuhano domačo hrano, prodom, tena 350 SIT. Brunšek, Proseniško
DVA prašiča za zakol, težka 170 do 180 kg,
krmljeno z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5730-790. LH83 TELICO simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon 041 763-727. L1184 DVA prašiča, od 150 do 180 kg, krmljeno z domoto kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Šeligo, Zibiko, telefon 5823-185.	8115
PRAŠIČA, domača kuhana hrana, prodam.
Telefon 5829-389.	sm
PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hran«, prodam.Telefon 5795-651.
8111
PRAŠIČA, za zakol ali polovko, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5799-192,041 518421.	Š926
KRAVO z mlekom prodam. Telefon (03) 5799-080.	à 923
PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5743-311. L1189 KRAVI, si, pašni, breji 2 in 8 mesetev, z biktem, starim 3 mesete, prodam. Telefon 041832-552.	8135 KRAVO simentalko, za zakol, težko približno 700 kg, prodam.Telefon 5739-130.
L1190
TEUCE, od 100 do 200 kg, težke simentalke, prodam. Telefon 041 317-288. 8141 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, 160 kg, prodam.Telefon 5888-502, Studente^ 33l0Žalet.	'2679 PRAŠIČE, težke od 25 do 70 kg, mesnate pasme, prodam. Telelon 5794-283 ali 041 827-798. Š927 DVE svinji za zakol, prodam. Telefon 5451-
PRAŠIČE domače reje, od 140 do 150 kg,
ugodno prodam, telefon 031 776-591 in (03) 5461-039.	8153
PRAŠIČA, okrog 150 kg, domača kuhana
hrana, prodam, tena po dogovoru. In-formacije po telefonu 051 206-189.
KUPIM
BIKCA simentalta, težkega približno 300
kg, kupim. Telefon 041 530-885.
L1168
TELIČKO simentalko, težko 120 do 200
kg, kupim. Telefon 041 345-631.
ETIJSKI IDELKI
VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kakovosti, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041 614-862.
SKUTO prodom po naročilu, tena 500 SIT/ kg. Telefon 5795-520. 8031 VEČJO količino hlevskega gnoja, starega in
preležanega, prodam, tena po dogovoru. Telefon 050 655-237. 8054 DOMAČE sadno žganje prodam po zelo nizki teni. Telefon 041 991-689.
Š917
MANDELJNE, 1 kg -1000 SIT, 1/2 kg - 600 SIT, prodam, tudi dostava na dom. Telefon (03) 5770-204. 8113 VINO, laški rizling, slivovko in silažne bale, prodam.Telefon 5821-627,031 566-563.	Š925
KORUZO v strolah prodam. Telefon 041574-972.	ž 680
DOMAČE suhe slive, tudi kaki, najboljše kakovosti, poceni prodam. Telefon (03) 5724-049.	Ž681
VEČJO količino krmnega krompirja, prodam. Telefon 031 621-116. 8152
OSTALO
POLOVICO 100 kg prašiča, krmljenega z
domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 840-078, (03) 5795-671.
Š902
DOMAČO spředeno volno za pleten je, tena
4.000 Sn/kg, prodam. Telefon 5709-281.	Ž 656
PRTLJAŽNIK in nosilce za smuči Mercedes A ugodno prodam. Telefon 041 448-879 PRAŠIČA, 190 kg, pujske, smrekove deske in »fosne«, vino in sladki jabolčnik prodam. Telefon 031557-754. 8043
-
MOTOR Suzuki GS 500, vozen, ohranjen, zo|
160.000 SIT, kosilnico Olimpijo, 127 cm, visoka kolesa, molor obnovljen, zi 120.000 SIT, kompresorski rezervoar, 1570 1,16 barov, zo 100.000 SIT ii motor Zastava 83-10, obnovljen, z menjalnikom, prodam za 250.000 SIT. Telefon 041 963-425. 8048 MOŠKE volnene obleke, zimski plašč, balonski plašč velikostí 52 prodam po simbolični teni 2000 SIT. Telefon 041 980-145, popoldan.	8142
AVTOMOBILSKO prikolico s terado, za pre voz živine, prodam. Telefon 041 695-955.	8049
GUMI voz lojtrnik, 12 col, za vprego, pro dam. Telefon 041 695-955.
SMIMXgSM? d.0.0
Podjetje za grafično dejavnost, itve in trgovino
Štrbenkova 6 3320 Velenje
Kot hitro razvijajoče se podjetje, zadnja leta uvrščeno med gospodarske gazele, se globoko zavedamo, da za uspešnost poslovanja ni dovolj le najsodobnejša tehnologija, ampak so enako pomembni tudi visoko usposobljeni in motivirani kadri.
-	grafičnega oblikovalca/ko-DTP
-	več offset tiskarjev/-k
-	več pomožnih offset tiskarjev/-k
-	strojnega tehnika/-co
če torej zaupate v svoje teoretično in praktično znanje, ste odgovorni in visoko motivirani ter vam nove tehnologije predstavljajo izziv, smo pravo okolje za vas. Svoje cenjene prijave s kratkim življenjepisom, z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in s pripisom svoje tel. pošljite v roku 8 dni od objave na gornji naslov.
CENTRALNO p«, z vso dodotno opremo,
ugodno prodom. Telefon 031 325-491, (03)5743-577.	Š916
KOVINSKI pesjak l,5»3m, prodorno. Telefon 031 766-603.	8078 fS 1 - Playstation 1 in 35 iger prodam.
Telefon 031 805-293, popoldan.ôgw SENO v kockah in traktor Štajer, z nakladal tem, prodam. Telefon 041 522-463.
8106
RAŠICA zo koline, približno 120 kg, slivov-ko in orehe v jedrcih, prodani. Telefon 051 3654)27.	Š919
TEUCO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 600 kg in krmilno peso »runkel«, 500 kg, prodam. Telefon 5461-567. 8116 PRIKLOP za golf 4: 4>4, štedilnik 2 plin, 2 elektrika in kuhinjske elemente, gume zimske 175-14 na platiščih za Audi, alu platišča 13 col in traktorske gume 28-12, prodam. Telefon 041 642-070.
Š920
OTROŠKI kombiniran voziček dino, jajčka, hojca, pikolo, vse malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 315-072.
8112
ŠR0TAR in luščilec koruze, prešo na sleme,
uporabno in telico za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5794-272. £114 PRAŠIČA za zakol 170 kg ter kletke za zajce, prodam.Telefon031 251-363. Ž683 DRVA, razžagana, suha z dostavo, ugodno prodam. Prodam tudi centralna peč Feroterm, malo rabljeno, po simbolični ceni. Telefon 041 824-988. srn PRIKOLICO za motokuHivator, domače izdelave, prodom za 10.000 SIT. Telefon 031 621-116.	8152
UREJEN 58-letni upokojenec želi prijateljico
do svojih let. Silvestrovo in resna veza. Telefon 04I 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje.
8100
MOŠKI srednph let, urejen, iz okolke Celja, želi spoznati urejeno žensko za občasna srečanja. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro SILVESTRSKI P0UUB 2005.	8136
JTWIMBm+NJ't
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
KUPIM
PRIKOLICO zo osebni avto, z A testom, 750 kg, pocinkano, kupim. Telefon (03) 5414-463.	8046
TEHTNICO, nosilnosti do 1000 kg, kupim. I Telefon 031 524-147. 8093 DOBRO ohranjene bele dekliške drsalke, št.
35, kupim. Telefon 031 630438.8133 KABELSKI priključek, podjetja Tumšek Celje, kupim.Telefon 041 833-587. Š928
ZAPOSLITEV
NATAKARICO ali dekle za strežbo, redno
zaposlimo. Zanimivo delo, dobro plačilo. Gostilna Jug Jožica, s.p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310.	Ž 905
NATAKARICO v okrepčevalnici Vijolca, Ardin 65, Škofja vas, zaposlimo. Telefon (03) 780M52.	7835
IŠČEM honorarno delo - pomoč ostarelim ljudem. Telefon 041 941-881. 8047 HONORARNO delo, 4 ure, v telefonskem studiu. Informacije od 8. do 16. ure, telefon (03) 4282-071, M.and-Link d. o. o, Podjavorškovo 1,3000 Celje. 8107 DISTRIBUTER ameriške korporacije Scoltfet-zer redno zaposli zastopnike no terenu. Informadje od 8. do 16. ure, lelefon (03) 4282-071, M.and-Unk d. o. o, Podjavorškovo 1,3000 Celje. 8107 ČE ste pošteni in vos veseli delo v urejenem lokalu, pokličite (031) 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	8120
ZMENKI
EANT, 33 let, išče dekle. Če si preprosta, pošlji
SMS po telefonu 070 218-885. 8055 UČITELJICA, samska, 30-lelna, želi prijatelja do 43 let, za resno vezo. Telefon 041 248447. Agencija Alan, Žarka Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 8100 SEM 30-letni očka. Po tej poti bi rad spoznal žensko za skupno življenje. Telefon 041 658-897.	8128
C&C
PODJETJE ZA TRGOVINO IN MARKETING d.0.0. LJUBLJANSKA 6, ŠENTJUR e-mail: cc.cmok@siol.net
ZAPOSLIMO TRGOVCA
za delo na bencinskem servisu OMV ISTRABENZ ŠENTJUR.
Prošnje z dokazilom o izobrazbi in delovnih izkušnjah pričakujemo v osmih dneh na gornji naslov.
AVTO SKORJANEC
zaposli: 1. avtomehanika, voznika vleke
2.	prodajalca
(prodaja in nabava delov)
3.	prodajalca rabljenih vozil
Pogoji: ustrezna izobrazba, vozniško dovoljenje B pod 1: 5-letne izkušnje, B, C, E kat. pod 2: 2-letne izkušnje pod 3:2-letne izkušnje, B. C. E kat. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: AVTO ŠKOR JANEC, Mariborska 115,3000 Celje
Mizarstvo Hrastelj, d.o.o.
Trubarjeva ul. 30, 3270 Laško Zaposlimo:
1.	Vodja finančno računovodske službe,
1 delovno mesto
2.	KV ali PKV mizar, 4 delovna mesta
3.	NKV delavec, 2 delovni mesti
Pogoji: Ad 1 : VI. ali VII. stopnja ekonomske izobrazbe, 5 let delovnih izkušenj, izpit B-kategorije Ad 2: IV. ali III. stopnja izobrazbe lesarske šole, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, izpit B-kategorije Ad 3: končana osnovna šola, izpit B-kategorije Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov v 15-ih dneh od objave oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-tih dneh po prejemu vlog.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka
MIRA LAH
stomatološka sestra
Sodelavci jo bomo ohranili v lepem spominu. Javni zavod Zdravstveni dom Celje.
IŠČEMO natakarico zo strežbo v klubu, ki se
nahaja v Šentjurju. Informacije od 13. do 14. ali po 17. uri po telefonu 040 216-152. Društvo Roky klub, Drofenikova 16, Šentjur.	8O88
IŠČEM zaposlitev. Sem strojni oblikovalec kovin. Sprejmem redno ali honororno delo za voznika dostavnih ali kombiniranih vozil za prevoz širom Slovenije. Telefon (03) 5738-230 ali 040 257-640.	L1191
ZAP0SUM0 prodajalko za prodajo oblačil za mlade v Celju. Prošnje pošljite na naslov: Topline co., d. 0. o., Pod gradom 19,3270 Laško.	L1194
FRIZERKO, kreativno, lahko tudi pripravnico, potrebujemo. Potrebujemo tudi učenko 3. letnika. Urukalo s. p., Udarniška l, Štore. Telefon 041 537-025.8137 8138
POMOŽNEGA gradbenega delavca zaposlimo. AGM Nemec, Sedraž 3, laško, telefon 041 625-913, (03) 5648-043.
8145
ZAPOSLIMO strojnega ključavničarja
ali mehaniko gradbene mehanizacije. AGM Nemec, Sedraž 3, Laško, lelefon 041 625-913, (03) 5648-043.	8145
KV zidarja s prakso zaposlimo takoj. Inter-Invest svetovalno storitvena družba d.0.0., Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 041 6004)12.
VODJO poslovalnice - v poslovalnici v Celju
zaposlimo samoiniciativno osebo z organizacijskimi sposobnostmi in resnim odnosom do dela. Zahtevano izobrazba VI. ali VII. stopnje družboslovne smeri ter starost med 30 in 40 let. Prošnje pošljite no naslov Pogrebni zavod Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Dodatne informacije po telefonu št. (03) 4900-090 ali gsm 031 541-592.	8156
po telefonu št. (03) 4900-090 ali gsm 031 541-592.	8156
■PŽNČ
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobra linškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in slano-vonj, popravilo vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, lelefon 041 826-594. 7544
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV.
Rado STRNAD s.p., Tremerje 6, Celje Tel. 03/548 82 14, gsm: 041/558 370
1 ^ ^ p d.0.0.
Zaposli
ELEKTROMEHANIKA • PREVIJALCA ELEKTROMOTORJEV
Pogoji: - srednješolska izobrazba ustrezne
- vozniški izpit CHcategorije Pisne prijave pošljite na naslov podjetja v 15 dneh od objave 3000 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-ku@siol.net tel.: 03/545 3210, fax: 03/490 24 60. GSM: 041/638 711
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse
namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15,3314 Braslovče, 041 649-234,7050-320.
Ž638
NUDIM inštrukrije iz matematike, fizike in
mehanike. Prof. Peter Košir s. p., Pemo-vo 4 c, Žalec	n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kvalitetno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacija, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Iter-invest, svetovolno storitvena družba d. 0. o., Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 041 600-012. 8O82 5 '"'^""vedeževanje 24 4
« JL 090 44 17
GUMI in leseni voz, traktorsko prikolico za
prevoz konjev, lok za traktor prodam. Kupim kabino utb 45 dtc. Telefon 041 971-638.	p
DARKO Zore s. p., Tmoveljska cesta 2, Celje, obveščam cenjene stranke, da s 31.12. 2004, preneham s poslovanjem. 8124
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
_dr. J Zimmerman. Koper_
NEGOVALKO za ostarelega, za 1 uro, iščem. Kličite čez dan po telefonu 031 303-952, ali zvečer 5771-971. 8143 OBVEŠČAM svoje stranke, da z 31.12.2004 preneham s svoja trgovsko dejavnostjo. Boris Vrečko s. p., Linhartova 1, Celje.
8134
BAGAT servis in trgovina s šivalnimi stroji in likalniki. Praznični popusti. Telefon 7103-144. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec.	2682
		Zaposlimo peka z izkušnjami ali delavca z veseljem do dela v pekarni, brez izkušenj, ter delavca za pakiranje kruha. Delovno me-
		
roku 8 dni na naslov: Splendor d.o.o., C. M. Zidanška 23.3230 Šentjur		03/705-90-50 ali 041/799-652. SPD d.o.o., Braslovče 48.3314 Braslovče.
		
b za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in prababice
FRANČIŠKE PUŠNIK
(roj. 24.2.1922)
nismo bili sami. S toplo besedo sočutja in podpore ste bili z nami sorodniki, prijatelji in sosedje. Hvala vam. Hvaležni smo duhovniku Janku Cigali iz Galicije za opravljen pogrebni obred, Marini Srebočan in Stanku Žagarju za poslovilne besede, pogrebni službi Ropotar in pevcem. Posebna zahvala družinam Hrovatič, Komes, Žolnir in Sago-de. Hvala za sveče, cvetje in darovane sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v žalostnem popoldnevu pospremili v njen zadnji dom.
Vsi njeni.
_._ _8118
V SPOMIN
VLADIMIRJU GREGURIČU
z Lopate 19
4. decembra 2004 je minilo leto žalosti, kar med
nami več te ni. Imel si zlate roke, trdo si garal, tako je naš dom nastal, svoji družini si varnost in ljubezen dal. V naših srcih, mislih boš vedno ostal. Hvala ti za vse. Počivaj v miru.
Zelo te pogreša tvoja družina.
_8080
1		1Voje pridne roke zapustile trajen so spomin. Solze počasi se sušijo, a spomini nate in na naše skupne srečne čase še močno živijo.
	'Uli	
		V SPOMIN
DUŠANU LORGERJU		
(12.4.1958-19.12.2003)		
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in z lepo mislijo na Dušana ohranjate njegov večen spomin.		
		Vsi njegovi. 8019 j
Mineva zdaj že leto dni, odkar skupaj srečni smo bili. Le srce ve, kako boli, kako trpi, ko tebe več med nami
Zato pot nas vodi tja, kjer ti rožice cvetijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
16. decembra mineva leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
KAROLINA ŠALOMON
iz Sel, Gorica pri Slivnici
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem prezgodnjem grobu in z drobno cvetko ali svečko počastite spomin nanjo.
Vsi njeni.
_8058
£
Življenje? Danes je samo spomin na včeraj. Jutri - le sen današnjega dne...
V cvetu življenja je bila nenadoma pretrgana nit življenja naši sodelavki
DARINKI KONČAN
Sodelavci Srednje zdravstvene šole Celje jo bomo ohranili v lepem spominu.
Poštenost, delo in trpljenje
tvoje je bilo življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Kar naenkrat ostala je praznina
a vedi, da v naših srcih boš ostal
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
DURA VUČENOVIĆA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter delavcem Cinkarne in Mlekarne Celeia, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi gospodu duhovniku za lepo opravljen . cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam izrekli besede sočutja, ter vsem, ki ste kakor koli prispevali in prinašali sveče.
Žalujoči: žena Milja, hčerka Branka in sin Zoran.
Zamaň je bil ves trud, vsi dnevi tvojega življenja, bolezen je bila močnejša od volje tvoje do življenja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata
ROKA GOBCA
iz Miklošičeve ulice 5 v Celju (9.7.1967-3.12.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, bivšim sodelavcem Urada za begunce, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani, izrazili ustna in pisna soža lja ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala prim, dr Arzenšku, dr. Silvi Šturbej, ostalim zdravnikom in se stram dermatološkega oddelka Celje, dermatološke kli nike Ljubljana za desetletno zdravljenje in za veliko-po žrtvovalnost. Zahvala tudi g. Damjanu Vrečku, načelni ku Upravne enote Celje za veliko razumevanje in pomoč v času moževe bolezni ter vsem sodelavkam in sodelavcem UE Celje. Zahvala tudi direktorju policijske postaje g. Edvardu Mlačniku, kolektivu Policijske postaje Celje, PU Celje ter vsem njegovim sodelavcem. Iskrena hvala tudi mag. Maji Krajne, direktorici PKŠ Celje in njenemu kolektivu, 1. cz razredničarko go. Melito Podgoršek, ravnatelju III. OŠ Celje g. Dimitroviču in njegovemu kolektivu ter sošolcem 7. a razreda OŠ z razredničarko go. Stanko Bukovnik. Zahvala tudi kolektivu Telekoma Slovenije Ljubljana in Območni enoti Celje, posebno pa celotni enoti za storitve z dodano vrednostjo. Zahvala g. opatu Jezerniku za opravljen cerkveni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Metka, sin Žan, hčerka Natja, mama Darinka, oče Anton, brat Igor z družino in ostalo sorodstvo.	o,
Živel si z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zate so biseri bili. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Bolezen je bila močnejša od njegove trdne volje do življenja. K večnemu počitku je tiho in prezgodaj odšel dragi mož, oče, de di, brat in stric
IGNAC MASTNAK
dolgoletni tajnik KS Griže iz Pongraca (31.7.1932-25.11.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivom, društvom, organizacijam in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, vence in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala častni četi rudarjev za zadnje spremstvo, govornikoma ge. Ropotar in g. Jančiču za poslovilne besede, pevcem Idila, godbi na pihala Zabukovica, častnim stražam, nosilcem praporov in slovenske zastave, g. Viliju za odigrano
Tišino in pogrebni službi Ropotar. Hvala še enkrat vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi.
Zimsko jutro se je prebudilo, naša srca v žalost je ovilo. Misel, da med nami več te ni, nas neskončno žalosti.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica, tašča, sestra in teta
MARIJA DEŽAN
iz Laškega
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče
in za svete maše. Zahvaljujemo se osebju Trubarjevega doma upokojencev, posebej sestri Zvonki Vidic za vso skrb in nego v
času njene bolezni. Hvala govorniku gospodu Petru Ojsteršku za poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni.
Močnejša kot smi je le ljubezen!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubečega atija, brata, sina in strica
ZDRAVKA GAJŠKA
(30.12.1957-7.12.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljeno sveto mašo s pogrebnim obredom, šentjurskim pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Zagajšek. Iskrena zahvala Območni obrtni zbornici Šentjur in govorniku g. Čandru za poslovilne besede, kolektivu Banke Celje v Laškem ter učencem in razredničarki 3. a razreda OŠ Šentjur. Hvala vsem lovskim prijateljem za organiziran lovski pogreb in rogistom za zaigrane žalostinke, g. Prevolniku za besede slovesa ob grobu. Posebna hvala kolektivu Zdravilišča Laško, prijateljicam Zdenki, Alenki, Štefki ter Sonji S. za nuđeno nesebično pomoč. Hvala tudi teti Romani. Vsem in
vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. V tihi žalosti: sinek Roki z mamico Sonjo ter sestro Melito z Marjanom, brat Andrej in sestra Majda z družino ter mama.	810
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V večnem počitku je v 74. letu tiho in prezgodaj odšla draga mama in stara mama
SLAVICA MAJCEN
iz Šibenika 35 pri Šentjurju (2.5.1931-4.12.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni ■ zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeno sveto mašo in verski obred. Hvala pevcem Rogla, govorniku in pogrebni službi Zagajšek ter dobri sosedi Mariji Mlinar za molitev na domu. Iskrena hvala tudi vsem dobrim sosedom, ki so nam v najtežjem trenutku pomagali, družinam Mlinar, Novak, Flis, Slapšak in Knez, Alojzu Ratajů in Ivici ter Mariji Voga. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pra-dedka in tasta
JOŽETA PODLINSKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo, darovali cvetje in sveče ter
izrekali sožalje. Hvala celjskim zdravnikom in medicinskim sestram, gospodu župniku, pevcem in govorniku KS.
Žalujoči njegovi najdražji.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
30. 11.: Vesna VODEB iz Huma na Sutli - dečka, Mojca MOČNIK iz Grobelna - deklico, Breda ŠVAB iz Stranic
-	deklico, Dominika BALOH iz Griž - deklico, Lidija HERODEŽ iz Prebolda - dečka, Martina ŠKOBERNE iz Dobja - deklico, Elmina EJUP iz Celja - dečka.
1.12.: Vanja JAKOP iz Celja - dečka, Natalija BAH iz Velenja - dečka.
2.12.: Bernarda FILKOVIČ iz Žalca - deklico, Ksenija BEVK iz Prebolda - dečka.
3. 12.: Nataša ROZMAN iz Žalca - deklico, Anja PRUS iz Boštanja - deklico.
4.12.: Irena NOVAK iz Laškega - dečka, Andreja ŠO-BAK iz Celja - dečka, Senija MUJKANOVIĆ iz Velenja -deklico.
5.12.: Ingrid MAČEFAT iz Rogaške Slatine - deklico.
6.	12.: Marija GANZITI iz Loč - deklico. Maja MULEJ iz Loč - dečka, Mateja JAN-ŽOVNIK iz Mozirja - dečka, Silva OCVIRK iz Štor - dečka, Mirjana KLINČAR iz Zreč
-	dečka.
7.	12.: Urška FENKO iz Dobja pri Planini - dečka, Martina ŽUPEVC iz Sevnice
-	dečka, Karmen LAMPRET iz Celja - dečka.
90.6 95.1
IM.Mt.miiH
95.9 100.3
8.	12.: Damijana KNEZ iz Laškega - dečka, Santin SIDA-BALOK LOPIAN iz Boštanja - dečka, Mateja KLAJNŠEK iz Gorice pri Slivnici - dečka.
9.	12.: Lidija STOJNŠEK iz Ponikve - dečka.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija JAVER-NIK iz Celja, 83 let, Antonija KNIFIC iz Celja, 83 let, Paulina VENKO iz Zreč, 92 let, Marija LAH iz Celja, 58 let, Albin ČUK iz Polzele, 78 let, Frančiška PUŠNIK iz Gorice pri Šmartnem, 82 let. Rok GOBEC iz Celja, 37 let, Marija BRECL iz Fran kolovega, 71 let, Milar KOSOVIĆ iz Pečovnika, 70 let, Elizabeta JOŠT iz Štor 94 let.
Žalec
Umrli so: Štefan LEBER iz Polzele, 79 let, Štefan NOVAK iz Gotovelj, 78 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jakob ZAVRŠEK iz Dobja pri Lesičnem, 58 let, Zdravko GAJŠEK iz Šentjurja, 47 let, Alojzija ŽOLEK iij Celja, 75 let.
Velenje
Umrli so: Pavla GROBEL-NIK iz Celja, 78 let, Jožef DOBRINA iz Srebrnika, 73 let, Ernest ŽGANK iz Vele; nja, 95 let, Frančiška JUVAN iz Podkraja pri Velenju, 73 let, Franc ŠTIFTER iz Priho ve, 81 let, Peter BEZGOVŠEK iz Velenja, 52 let, Ludvil NAREKS iz Nazarij, 72 let Oto KAMPOŠ iz Velenja, 7i let.
VODNIK
Oceanovih dvanajst
12.30.15.20.18.00.20.40.27.20 Bridget Jones: Na robu pa mati
13.30.15.50.18.10,20.30,2? 50
18.00 (sreda) Kako se izogniti božiču
12.00.15.40,17,50 (v sredo odpade), 20.2a 22.40 Nevarjatni
11.00 15.00.17,30,20.00.22JO Izganjalec hudiča: Na začetku
16.00 |v torek odpade). 18.30.21.00,23.30
MSJ6.MC18.40, 20.50,23.00
jgàlTO 1122.19.10,2110,2J.»
KOUDSEJ
13.40 16.20.19.00.21.40.00.20 J13C. 16 00.18.30 (razen srede)
18.30 (sreda)
Bridget Jonas: Na robu pameti
21.00.23.20
17.00.21.30.«.» Elvis je odšel 15.00.1920 Pokvarjani Božiček
14.40 18.50.19.10.21.20.23JO Hazarderji
H3Q. 16.40.18.50,21.10.23.40
iiieiro|Mil
Novo E
PETEK
Mini koimn in predvajanje glasba v režiji Delaj Eegol - d ' rep (Ali En)
SOBOTA Novo NEOELJA Novo
Krarj Artur
raoo
18.00 Od dekfice do bejba
ŠMARJE PHI JELŠAH
PETEK
Dodgebail: Zgube med dvema ognjema
NEDELJA
Dodgebail: Zgube med dvema ognjema
17.30 i nt n
ČETRTEK Čistka
Oceanovih dvanajst PETEK
120.00 Oceanovih dvanajst
in 20.30 Bridget Jones: SOBOTA
Oceanovih dvanajst Bridget Jonas: Na Oceanovih dvanajst
16.00 18.00 in 20.00 Art kino Vrnitev
NEDELJA 1700 Čistka
19JX) Bridget Jones: Na robu pameti 21.00 Oceanovih dvanajst
mala dvorana: 1600 otroška matineja Kravja farma 18D0 Oceanovih dvanajst
2000
P0NE0EUEK Čistka
Oc8*novih dvanajst
19JT0 Rimski ciklus-Evrope vabi: Slaba vzgoja TOREK
17.30 in 2015 OceanovS dvanajst 19.00 Filmski dldus - Evropa vabi: Slaba vzgoja SREDA
slovenska premiera Polarni vlak premiera pred slovenskim startom Zaklad poz
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Okraski iz slame
Hermanova ustvarjalnim
& - sssssBfiř -v &8SSSW fM&MR ^sM «v,
19.00 Opatijska cerkev sv. Danijela v
Celju_____
Dekliški pevski zbor izOpave, Češka koncert
10.00 MNZC - preddverje Praznične smrečice
krasitev s čajanko
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga
Velenje	____
Novoletna smrečica
knjižna čajanka
Zvezdica Zaspanka obišče zemljo
plesna predstava za otroke
10.30 Velenjski grad
Krašenje smrečic in odprtje razstave voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline
10.30 in 16.30 MNZ Celje_
Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbregar
14.00 Cinkarna Celje_
Franci Horvat odprtje fotografske razstave 15.00 Štorkljina hiša Slovenske
Konjice_
16.00 Dom kulture Velenje
19.00 Zadružni dom Ljubečna
Moški pevski zbor KUD Ljubečna
božični koncert
19.00 Kulturni center Laško__
Ženski pevski zbor Laško: Ve-
16.00 OŠ Podčetrtek - telovadnica 2. tradicionalna božično-no-voletna prireditev 17.00 Dvorec Novo Celje - avla
Rok Šošter (kitara in vokal) adventní koncert 18.00 športna dvorana Hruševec
Šentjur_
Velik božično novoletni kon-
19.30 Kulturni dom - Terme Zreče T. Partljič: Politika ljubezen mo-
19.30 SLG Celje__
M. McDonagh: Blázinec
Abonma Petek večerni in izven
gledališka predstava'
Špas teater: Funny money
Novoletni koncert Orkestra slovenske vojske s solistoma
abonma klasične glasbe in izven
Snežni mož išče snežno ženo
lutkovna predstava
17.00 Celjski dom__
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center in Dekliški pevski zbor iz Opave, Češka koncert
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Knjižna čajanka: Novoletna smrečica
pogovori o knjigah za otroke in za odrasle 17.00 Savinova hiša Žalec - atrij Zajček išče mamo
Veseli december v čarobnem kotičku
17.00 Titov trg Velenje_
Plesni studio N: Trenutek čarobnosti
praznični december
8.00 Tržnica Zreče - zaprti prostor Razstava božično-novoletnih okraskov
10.00 SLG Celje__________
J. Gabrowski: Volk in kozliči Abonma Družinski lutkovni ii
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog
0.00 in 11.45 SLG Celje_
E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici
19. teden otroškega programa
18.00 Narodni dom Celje___
Mladinski pevski zbor in Orkester I. Gimnazije v Celju
tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert 19.00 Cerkev Marijinega Vnebovzet-ja, Podčetrtek_
Hermanova sobota
10.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_
Petelin - čarovnik s prihodom Božička
lutkovna predstava 11.00 Dvorana 1. Osnovne šole Celje Pingvinov veliki sen
plesno-lutkovna predstava za otm-
19.30 Kultuipi center Laško Veseli december
glasbena predstava
10.00 in 11.45 SLG Celje_
E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici
19. teden otroškega programa
-........ 13.00 Zgodovinski arhiv Celje
11.00 Kulturni dom Virštanj
Ura pravljic za najmlajše 17.00 Dvorana I. Osnovne Sole Celje Ponovitev praznične produkcije šole Harlekin
17.00 Savinova hiša Žalec - atrij
Mesto v objemu voda (Poplave v Celju v prejšnjem stoletju)
odprtje razstave
19.00 Knjižnica Laško _
Eli Horvat: Čamino - pot k sebi
19.00 Knjižnica Velenje_
Goran Tribušon
srečanje s pisateljem in predstavitev knjige
19.30 SLG Celje__________
M.McDonagh: Blázinec
Abonma Četrtek večerni in izven 19.30 Kulturni center Laško
18.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari znucan koš
42. literami večer v Skomarski hiši
19.30 SLG Celje___
T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Okraski iz slame Hermanova ustvarjalnica
18.00 Kulturni center Laško_
Podružnična glasbena šola
božično-novoletni koncert
10.00 in 11.45 SLG Celje________
E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici
19. teden otroškega programa
16.00 Center m

Budimpeštanski orkester s solisti
božično-novoletni koncert
10.00 in 11.45 SLG Celje__
E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici
19. teden otroškega programa
10.00 MNZC - preddverje__
Praznične smrečice krasitev s čajanko 16.30 Stari trg Slovenske Konjice Prihod dedka Mraza in raja-
17.00 Dvorana 1. Osnovne šole Celje Praznična produkcija učencev šole Harlekin
20.00 Rdeča dvorana Velenje Šank rock
koncert
22.00 KijUb _
Fredy Miler
koncert
17.00 Savinova hiša Žalec - atrij
Poklic coprnice Mice
17.00 Kulturni dom Virštanj
Izdelovanje novoletnih voščil-
18.30 Cerkev sv. Duha Celje_____
Vokalna skupina Cvet z gosti
božični koncert
10.00 Dvorec Novo Celje - avla Adventni sejem
10.00 Velenjski grad__^__
Babica pripoveduje 14.00 Pred Zdraviliškim domom
Dobrna_
Božično rajanje za otroke ? Vilijem Resnikom 15.00 Kulturni dom Kostrivnica
16.00 Kulturni dom Kud Zarja
Trnovlje Celje__
". N. Jelen: V hiši dedka Mraza
pravljična igra za otroke 16.00 Dvorana I. Osnovne šole Celje
16.30 Splošna knjižnica Slovenske
Konjice_
Vesel božič Mišek Matiček ura pravljic 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična pravljica pravljico bo pripovedovala Mateja žvižej 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Božična kapica in Pet minut
Špeline ure pravljic
19.00 Kulturni dom Slovenske
_ Konjice
Godba na pihala Slovenske Ko-
14. božično-novoletjii koncert za
19.30 Narodni dom Celje
Mešani mladinski pevski zbor Šaleškega centra božični koncert 20.00 Dvorana Union Celje
Mladinski simfonični orkester

ESMibq
Petek ob 20.30: Podelitev na grad MCC-jevega literarnega na tečaja poezije na razpisano te mo Stopinje
Sobota ob 20.30: Večer starih risank_
Petek ob 21.30: Let's ride -metalna noč Sobota ob 19.00: Odprtje likovne razstave inciative Dvor Igor Jurišič in Katja Plazovnik: Baltik, potopisno predavanje Torek ob 18.30: Filmski večer
Petek ob 17.00 v P2
Izdelovanje novoletnih voščilnic
Sobota ob 21.00 v P2
Minikoncert - Multiball, Low Value, Backstage_
Klub A
Smeh»
Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00) gledališke delavnice (sreda ob 13.45)
pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij: serija »Punk«, 1979/1982, Vojko Fle-gar, Slovenija. Fotografije so i prodaj.
Petek ob 19.00
Multimedijska predstavitev nc knjige Kodeks Mirande Rumina, avtorice uspešnice »Lidija« Petek ob 20.00 Okrogla miza in tiskovna konferenca na temo Nove vrednote našega časa
š »ti y
Gledališče:
Impro liga v petek ob 20.00 Svije s Savije (Celje) : WD 45 (Murska Sobota)
četrtek ob 20.00 - lahki film sobota ob 21.00 - stimulativni film
Konjice
Petek 19.00, Modra dvorana MCDD: Prostočasna delavnica: izdelava novoletnih okraskov Sobota ob 21.30 Rap koncert 04: plan B, Barski spomeniki, last one Petek 19.30 - 21.00 košarka,
21.00 - 22.00 aerobika sobota 17.00-18.30 odbojka,
18.30 - 20.00 badbinton, n.
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, vsak ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 oblikovanje gline: za šoloob-ne otroke, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure, likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, vsak torek od 18.00 do 19.30 ure, likovna delavnica: z< šoloobvezne otroke, vsako sredo od 16.30 do 18.00 ure

MALÍK», palčki
izDem.sí
Moja poroka na straneh Novega tednika
Otroški vrtec
Anja Slatinšek, finalistka za miss Slovenije in kandidatka za miss Evrope, je bila dobro nadomestilo za muhasto Gabrielo Spanic. Pa še prevajalca nismo potrebovali.
Čeprav je mladoporočenca Darijo Trpin in Rudija Švi-karta iz Lokovice pri Šoštanju celo življenje ločevalo zgolj pet kilometrov zračne razdalje, sta se pobliže spoznala šele pred dobrimi štirimi leti. »Usoda očitno pri nekaterih čaka nekoliko dlje,« meni novopečena žena.
V primeru naveze Trpin-Švikart ni delovala zgolj usoda, pač pa je Rudi aktivno spremljal »dogajanje« v Darijinem življenju. Ko je pred petimi leti končal do takrat precej resno zvezo, se je dobro pozanimal, kaj se dogaja z brhko svetlolasko, ki jo je v osnovni šoli pogosto videval. Končno je od sorodnika izvedel, da ima tudi Darija za sabo' podobno neuspelo zvezo kot sam, zato jo je povabil na| prvi zmenek, kateremu je kmalu sledil še drugi, tretji... in nazadnje pred dobrim mesecem dni še poroka. »Najbolj prikupen je bil na začetku zveze, saj mu je vedno, še zdaj ne vem kako, uspelo priskrbeti ravno tiste zgoščenke, ki so bile meni najbolj pri srcu,« se Darija Trpin Švikart spominja prvih zmenkov.
In kako se spominjata poroke? »Pri naju so bile vse formalnosti urejene zgolj v treh dneh. Že dolgo sva namreč načrtovala poroko, zato sva natančno vedela, kje se želiva poročiti, koga bova povabila nanjo, kdo nama bo igral,« pripoveduje Darija, »samo datum je bil kar nekaj časa nedoločen.« Darija, ki že nekaj časa dela v Celju in Šentjurju kot svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na Kmetijskem zavodu Celje, je namreč želela najprej dobiti stalno službo in vsaj v grobem zaključiti magistrski študij. »Sem pač taka, da želim imeti stvari urejene,« doda Darija in namigne, da bo tudi dojenček prišel na vrsto po oddaji magistrskega dela, saj revčka ne želi že v trebuhu obremenjevati z nervoznimi pripravami na zagovor.
Kljub temu, da sta organizacijo poroke načrtovala že dolgo pred samim dejanjem ter da sta že po naravi precej dosledna, vseeno še nimata določenih vseh »aktivnosti«, povezanih s poroko. »Število otrok še ni dogovorjeno,« s smehom pravi Darija, »prav tako se še nisva dogovorila, kam bova odšla na poročno potovanje. Veva zgolj to, da se bo to zgodilo januarja ter da bova odšla v tople kraje.« Pred tem Darijo čaka še »predporočno« potovanje v obliki strokovne ekskurzije na Sicilijo, Rudija pa prvi test potrpežljivosti.
RP
Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov. Prešernova 19, Celje, e«nail:tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
Presenetljivo zabavni Mario Galunič je reševal čast modne revije in se simpatično norčeval tudi iz malce nerodne sovoditeljice Darje Hlade.
Dogodek, ki so ga pompozno naja vljali kot deseto obletnico sila znane modne agencije Vulcano, kot jubilejno dvajseto Vulcanovo predstavo, ki jo bo vodil Mario Galunič, ni bil v soboto zvečer v Union-ski dvorani Celje nič drugega kot dolgočasna, predolga in razvlečena igra navihanih otrok, ki bi jih lahko na veliko bolj simpatičen način seveda videli tudi v vrtcu. Vsaj osemdeset odstotkov modnih izhodov so namreč opravili naši najmlajši, kar je razumljivo, saj morajo starši zanje plačevati članarino in so potem pač ponosni, ko se pred njihovimi očmi sprehajajo po modnih pistah. In pozor, ostalih dvajset odstotkov je pripadlo malce večjim otrokom, kar pomeni, da so se morale znane manekenke zadovoljiti samo z drobtinicami, gledalci pa z otroškim vrtcem. In ravno zato je najbolj drzen izhod večera, izhod napol gole črnolaske v spodnjem perilu, izpadel medlo in izven konteksta. Njena zadnjica na žalost ni sodila v otroški vrtec.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Vedno vroča in atraktivna Monika Pučelj je dvignila temperaturo in nas vsaj za nekaj minut odpeljala na pravo modno revijo.
Preko posrednika do srečne naveze
Anja namesto Gabriele
V Celje, natančneje, v kazino Faraon, bi morala v soboto priti Gabriela Spanic, velika zvezda priljubljenih mehiških telenovel. Vendar je zvezda na žalost zbolela. Po nekaterih virih zaradi prenaporne zabave iz prejšnje noči, ko je gostovala v Ljubljani. Po drugih, malce bolj nesramnih, pa zaradi nenadne nosečnosti. Najbolj razočaran je bil seveda njen oboževalec, modni kreator Peter Thaler, ki je zvezdo nestrpno čakal že od šeste ure popoldan, mi pa smo se pač zadovoljili z manekenko Anjo Slatinšek, ki se je po dveh letih znova vrnila v Celje.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Zp Ric^ i
AHACU I
j
ODD
Kulinarične dobrote

Gabriela Spanic bo za Celjane pač za vedno samo dekle s fotografije.
Tomšiči
Tomaž Tomšič se je takoj po slovenski osamosvojitvi iz Ribnice preselil v Celje in na mestu krožnega napadalca obeležil vse uspehe rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško in tudi slovenske reprezentance, za katero je nastopil največkrat. S Karmen »hodita« od leta 1990, poročila sta se v Ribnici, prejšnjo sredo pa je minilo točno pol leta, odkar sta se jima rodila Ema (očitno se še ne fotografira rada) in Tim. Tomaž, ki se ga je že zgodaj prijel vzdevek Bučo, je že drugo sezono član pariškega Ivryja.