89 številka. V Trstu, v soboto 5. novembra 1887. Tečaj Opazke. Vii dopisi mh pošiljajo uredništvu v u lini 1 orrente. l'J.Vnak list mora hiti frankiran. Kokopifti ae ne vračajo. ^nti«) l«norari (rasne vrste naznanila in po-abtnice) zaračunijo po pogodbi; pri krn tki h oV e.linotli Je moti kajti Nemčija ne sme zavolj Francozov, ki jih potem v hrbet dobi, italija pa je za to preslaba. Rusija ne želi vojne, ne bi nas toraj klicala na orožje, napada bi se tudi ne bilo bati; tako bi si Avstrija lahko vsako leto prihranila mnogo miljonov pri vojaštvu, lahko bi se znebila deficita, ter še lahko zdatno podpirala kulturne napore svojih narodov. Pa tudi pri notrajnej upravi bi se dalo marsikaj prištediti. Nekatere plačo in pokojnine bi se dale znižati. Ne rečemo, naj bi visoki uradniki stradali; pa slednjič tak gospod tudi nema nič večega želodca ko delavec, in no potrebuje 6, 8, 10, ali 20 tisoč, da preživi sebe in svojo družino. Posebno neumestne se nam žile tako visoke plače pri upokojenih uradnikih. Star človek doma čepi in malo potrebuje. Z njegovo pokojnino ae šopirijo le razvajene hčere in postopajoči sinovi, ki za državo niso nič storili, pa vender od nje dobro in brez dela živijo. Tudi imamo še vse preveč nepotrebnega pisarjenja, zavolj majhne reči, ki ni groša vredna, popišejo se včasih cele skladnice papirja, in tisti, ki pišejo, vsi so dobro plačani. Marsikaj bi se dalo bolj v kratkem opraviti, in lahko bi se potem skrčilo število uradnikov. Potom no bi trebalo v mirnih in rodovitnih letih državnih dolgov delati. Naš državni proračun nas toraj ne more napolniti s posebnim veseljem. Politični pregled.' Notranje dežele. Poslanska zbornica je v zadnjem zasedanji, ki je trajalo od 11. do 28. oktobra, še precej marljivo delala. Sprejela je začasni proračun, zakon o zavarovanju delavcev v primerljajih ponosrečbo in bolezni in zakon o poštnih hranilnicah, pretresala so se prašanja o železniških zvezah s Trstom in odvrnitvi lakote na Goriškem in Gradiščanskem; odseki za borsni davek, davek na cukor in proračunski odsek so začeli svoja dela. Gosposka zbornica jo imela 31. oktobra zadnjo letošnjo sejo ter je rešila na dnevni red postavljene zakonske osnove, kakor jih je sklenola poslanska zbornica, mej drugimi zakon o zavarovanju delavcev za primerljaj ponesrečbe. Šest prošenj raznih korporacij za ustanovitev italijanskega vseučilišča ali vsaj italijanske pravoslovne fakultete v Trstu so je izročilo vladi brez priporočila. — Nazadnje je ministerski načelnik izjavil v cesarjevem imenu, da je državni zbor odložen. Mej vlado in Čehi nekiv še trajajo razprave zarad poduka na Češkem. Pri teh razpravah ne gre le za razvpiti razglas naučnoga ministra, temuč tudi za druga načela. Vlada se neki opira na pre-8tolni govor i na namen, da se obrtne šole bolj razširijo. V to pa je potreba dolgotrajnih dogovorov mej občinami, deželo in državo. Bistven predmet razprav je ukaz glede preskušenj za pravoznansko fakulteto češkega vseučilišča v Pragi in razdelitev bogoslovne fakulteto. Čehi zahtevajo, da se omenjeni ukaz prekliče ter se pri tem sklicujejo na 19 državnih osnovnih zakonov in so opirajo na izgled Galicije, kder tacega ukaza ni. Vlada pa se temu trdovratno upira, ker vlada more misliti na prihodnjo svojo uradnike, ki morajo nemški znati. (Na Primorskem so na to malo misli, kor nastavljajo so uradniki, ki razen italijanskega nobenega druzega jezika ne znajo). Državni temeljni zakon res prepoveduje silo, ali Čehi lahko omogočijo, da so ukaz prekliče, ako zahtevajo, da se uvedo na njihovih srednjih šolah nemški jezik kakor cbligaten predmet. Na to pa opazujejo Čehi, da bodo to zahtevali potem, ako tudi Nemci hočejo na svojih srednjih šolah uvesti češki jezik kakor zapovedan predmet. Vlada pa odgovarja, da Nemci s to hranitvijo res delajo sami sebi veliko škodo, ker so jim mešani okraji zaprti, ali nemški jezik je uradni jezik v državnoj velikej službi in zato vendar njihova škoda ni tolika. Sile pa vlada po §. ID ne more delati. V Galiciji so mej kmeti zopet vstali nemiri zarad cestnega zakona. Vsled tega je odšlo iz Lovova v IUva-Rusko več vojakov, da store mir. Vnanje dežele. Srbski kralj j« v skupščino poklical polovico liberalcev in polovico radi-kalcev; s tem se je zveza obeh strank še bolj utrdila. Skupščina je sklicana na 27. novembra v Belgrad. Ruski car neki vendar le obišče nemškega cesarja. 0 tem je prišla iz Pe trograda vest: Kakor hitro se ozdravita carjeva otroka, odpelje se vladar iz Ko-danja po železnici. Carske vozove prepeljo čez morske ožine na ladijah. Car se bo ločil potem za malo časa od svoje obitelji, obišče nemškega cesarja Viljema za nekoliko ur v Berolinu ter bo potem nadaljeval svoje potovanje proti domu skoz \Virballen, kder se delajo užo velike priprave v varstvo vladarjove družine. Rusija posebno pozornost obrača na železnice. Car jo to dni potrdil sklep državnega sveta, naj se takoj prično studijo za železniško progo iz Tomska v Ir-kučk in od jezera llarikaj v Vladivostok. Gradbo bo vodilo vojno ministerstvo in se irna pričeti prihodnjo pomlad ter je upanje, da se v petih lotih vsa železnica izvršr. Potem bo mogoče v 15 dneh priti iz Pe-terburga skoz Sibirijo do tihega morja. Italijansko e k s p e d i c i j e poveljnik general San Marzano jo 27. oktobra na ladiji „America" z vsem svojim štabom odplul v Afriko. Na ladiji je bilo tudi 700 mož tehnične vojsko in več topov. Te dni se vkrcuje vojska za svojim poveljnikom, IG. t. m. se vkrca zadnji otdelek v Abi-sinijo na pustolovjo, katero neki zahteva italijanska čast, a ka-li. Nemški državni z b o r je skli-oan na 24. t. rn. Angleške j vladi so neki začelo užo preglavico delati ostro naredbo zoper Irce, ker so je prepričala, da ž njimi nič no opravi, ampak lo olje v ogenj vliva. Salisbury vsled tega neki predloži v prihodnjem zasedanji parlamentu osnovo zakona, s katerim se mtrože mnogim željam irskega prebivalstva. Mi o tem še dvomimo, ker angleški konservativni lordi nikoli niso imeli srca za ubogo ljudstvo; kder je bilo kaj pograbiti, tam jo bilo njihovo srco. Turški sultan ni hotel dovoliti, da so ustanovi komisija za bolgarsko pra-šanje. On je namreč zahteval, da ima biti komisijni načelnik turški komisar, ne pa ruski, kakor jo hotela Rusija. Vsled tega jo komisija po vodi splavala. I z M a s a v o se poroča v „Popolo Romano", da je tja priplula angleška la-dija „Starling" s prvim tajnikom angleške diplomatske agencijo v Kaliiri, Portalom, majorjem Beechom in kapitanom Alimetom efendijem. Ti so poslani od angleške vlado k abisinskemu kralju, da posredujejo mej Abesinijo in Italijo. Iz Masave so se napotili v Abesinijo. V Gvatemali, državi srednjo Ameriko, dal se je Castinada, prejšnji namestnik državnega načelnika, oklicati diktatorjem, uprl se zoper načelnika, a vlada jo upor naglo zadušila in ukazala njegovo glavarje ustreliti. DOPISI. Iz spodnje okolice, 31. oktobra. — (Zmos). — Kako veselo jo sedaj po našej okolici! Ljudje so pobrali in spravili dobro kapljico veseleči se, da je trgatev vsaj v več krajih njihovo nade prekosila. Piti ga pa znajo tudi naši okoličani, ker se vina čisto nič no izvaža, pač pa se ga mnoge dopelje iz Istre. Večini tudi te „vinsko ljubezni" zameriti ne moremo; saj je dobro znnno, da mnogi trdo delajo in večkrat za drugo trpe; naj bodo tedaj le pošteno veseli! Ali nekaj moramo vendar grajati in to je, da v svojej radosti začno vedno lo talijanski kvakati enako žabicam. Vino ogreva srce, razblažuje ga, da pozabi vsakdanje skrbi, vendar „čozotsko" kvakanje ni pravi odjek slovenskega srca. Pustimo toraj sračji lišp, ne prisvajajmo si tega, kar ni naše, ko je vendar mnogokrat malo vredno. Začelo so so sedaj šole. Za slovensko oliko in vzgojo se naš slavni magistrat malo briga; pa čemu? Kadar se vlada ne briga za nas in nam celo zaviro dela, kaj se bo magistrat v to silil? V Barkoli so bodo toraj otroci lahko napajali z blaženo kulturo, katera so jim bode iz „beneško majolike" vlivala v glavo. Bonin si glavo beli v Rojanu, kako bi sedaj obligatnej nemščini prikrajšal ure in minuto, da bi dokazal, da je edina tali-janščina spasonosna, nemščina in slovenščina pa le potrata časa. Morda zna kdaj prav imeti, posebno če se oziramo na dogodke pri vsprejemu slovenskih otrok v nemške meščansko šole. Čujte! Od sv. Ivana in iz Skednje so nekateri stariši pripeljali svojo otroke, da jih vpišo v nemške meščanske šole. Otroci so bili privatno podučeni v nemščini za drugi in tretji razred, obiskovali so pa doma tretji slovenski razred. Ko so je videlo, da so otroci v nemščini dovolj sposobni, odpravili so jih pod pretvezam, kakor: da so prestari za tretji razred, (bili so po 10 let) da ne smejo vračati se v isti ali nižji razred kakor oni, ki so ga doma obiskovali dobrim vspehom, itd.; da so to „Statthaltereierliisse". Recimo, da je to res zakon. Komu more on koristiti? Gotovo nobenemu, najmanj pa okoličanu. Njemu je pot do srednjih šol zaprta popolnoma, ako ni dovolj premožen, da šestletno dete hrani v mestu, ali pa ga pošlje v Gorico ali Ljubljano. Čemu toraj nam tista palača na Lipskem trgu? Da so nam roga: to je vlada sezidala za Trst in svojo nemško pijonirje, no pa za vas! Polu svete jeze otresel som prah z nog in se namenil v okolico. „Ev-viva vin di Servola" jo stara tržaška pesen, toraj pojmo v Skedenj! Koliko novih sem tam poizvedel od prijatelja! Slabo po nas, gospod urednik! Ko smo se v sladkem snu zibali, sejal je vrag ljuliko; Bog nas varuj in sv. Pantaleon! zakričal seui, ko sem doznal, koliko cikorijo je v Skednji, in sicer silnejše nego sam „špirit". Res je: podrla je in raznesla ta zloglasna cikorija lepo slogo med pevci. Zdaj se narodnega petja tnalo, skoraj nič ne sliši, ko so pred leti vendar bili Skedenjski pevci na glasu, kot narodni in uneti za domovino! Neudajajte so toraj pevci spanju, vzdramito se, osnovajte si pevsko zadrugo v povzdigo narodnega petja in svoje slave! Dober širitelj cikorje je tudi Skedenjski župnik. Pa kako ne bode? Saj ga je magistrat postavil, ne na priporoko presv. škofa, pač pa na nagibanje judovskih „kon-šilcrjev". Ta gospod se skazuje hvaležnega s tem, da skuplja italijansko deco b posebno brigo, podučuje petje, da pojo pri maši ne sicer v Skednji, ker bi lahko nastala pravična rabuka, pač pa v nekej po-družnej cerkvi. Gospod se tudi rad hvali so svojo italijansko „omiko14, kor so jo nekje čulo, da jo nekemu konšilerju razkazujoč mu svojo knjižnico neki rekel: „Me ne vanto che (juesta bibliotcca non posiede alcun libro slavo". Sploh tudi pri- • Ediuost« izhaja dvakrat na tedon, v»Kko sredo i» soboto ob 1 uri popoludne. poroča po recepta Sior Antonija vedno udanost, hvaležnost in pripoznanje si. magistratu. Ubogi Škedenjci, če vas bodo ta pastir gonil na magistratovo pašo! V Škednji so povišali šolo in potrosili 5500 for. za 20 italijanskih otrok, slovenskih razredov pa, kojih obiskuje do 100 otrok, ne razšire v paralelke. Živela pravica! Magistrat ima sicer prav, da skrbi za svoje otroke, ali ker je prevzel od vlade skrb tudi za naše, naj bi ga vlada vsaj toliko prisilila, da vrši vsaj mačuhovske dolžnosti. Pa vlada v Trstu...... Velezaslužni nadučitelj v Skednji je pustil orglanje in podučevanje cerkvenega petja. Vzgojil je, smolo trdimo, najboljše narodne pevce v okolici. Čast mu za trud! Zaradi slovanskega svojega značaja je marsikatero potrpel. Naj bo žrtvovana za ubogi naš narod! Želimo le, da pevci nadaljujejo v pravem zmislu: „Vse za vero in narod". V Skednji imajo tudi tržaški lahoni nekaj vrlih pristašev, tu se večkrat zbirajo, da zakrožijo kako, katere bi sicef ne smela slišati redarska ušesa. Kmalo bode poldrugo leto, kar ni tukaj „kapo-vile", ampak le njegov provizorni namestnik. Godi se tu kakor v onej basni, kjer ao si živali izbirale župana. Vsaka je hotela županiti, pa ni šlo dolgo, ker ni mogla ustreči vsem. Tako se je tudi tukaj mnogo njih pulilo za to „čast" (biti namreč sluga magistratov), pa no znam, kam odlete. Zadosti sem se nasedel iti naslišol za danes, vrnem se toraj na svoj dom in premišljeval bodem, kam hočem sploh iti, da bi kaj radostnega čul. Z Bogom, Skedenj! Iz šempaske županije, 31. oktobra 1887. — Nehote mi sili izpod peresa odstavek predgovora E. Klavžarjeve zbirke deželnih postav, ki ae glasi: „Poglavitni sad delo- štujejo, naj navedem par slučajev, ki jasno kažejo zmoto naše večine. Tukajsne vasi, spadajoče k temu županstvu, so Šempas, Osek, Vitovjje, sv. Miha in Ozlen. katere imajo edino komunikacijsko zvezo s c. k. karniskim gozdom tako imenovano „planinsko cesto", ki držf iz vseh vasi skupno preko občinskega pašnika občine Vitovlje, po katerej se prevozi na leto okoli 5000, reci pet tisoč voz raznih drvi in lesa ter nekaj vlačil po domače „Hos" iz c. k. gojzda v tukajšne vasi, na katerej glavnoj črti je opravljal zadnji čas eden sam se svojo družino palirsko delo za borili G4 mernikov turšico na leto, da jo težavno v tistem položaju cesto pri tolikej rabi po vsej njenej dolgosti, ki jo je že marsikdo videl, v dobrem stanu zdrževati in to za tako pičlo plačilo, to mi vsak naravnost pritrdi, kdor le kolčikaj razmero pozna in hoče vestno soditi, da bi se temu v okom prišlo, izmislila si je tako imenovana mogočna večina voznikov ter na svojo stran vdo-bila g. župana, kateri se svojih načel „ad hoott kakor klešč kravo drži, ter ga naprosila (no vem, je bilo to ustmeno ali pismeno), da dela na vsak način na to, da so vlačila (Hose) odpravijo in drugi cestar nastavi, (ki bi, so ve da po njihovih mislih čudo delal). V ta namen so je dne 20. avgusta t. 1. na licu kraja seŠla občinska komisija, sestoječa iz zastopnikov sleherno vasi pod vodstvom g. župana ter so po končanem ogledu protokolarično ednoglasno izrekla, da vsi tisti, ki ao do sedaj za svojo rabo iz gozda v tako imenovanih flosih po planinskej cesti drva domov vlačili, morajo to delo v ogib kazni 20 kr. prenehati in drva nositi namesto vlačiti, ter cestarja takoj odstaviti in sklenola, da se mu na to leto spadajoča plača v turšici le za čas 4, reci štirih mesecev in no za čas od 1. januvarja do 21. septembra 1.1. vanja državnega zbora in deželnih zasto-!0 8V('jera ^asu izplača in to brez ozira na pov so postave, katero vrejajo najvažnejše'8tai"odavno pravice glede vlačenja drvi, državno in deželne zadeve, dobro postave ; kar 80 P11 C08tarJeve P,aće tiže> k Uubu so temelj rednemu državljanskemu živenju P^močnej pogodbi, vsled katero ima in dosledno tudi vsemu napredku, kojega Pl'av.,co županstvo cestarja odstaviti le, ako pa le tedaj izdatno pospešujejo, kadar jih j J° .to ^ mc8ecc časa popred nazna-oblastniie 'no svoiei dolžnosti izvršuioio. n,1°' 111 takl'at ^rez okrajšanja zasluženo »blastnije po svojoj dolžnosti izvršujejo, državljani pa spoštujejo in zvesto izpol-nujejo". Da, lepo je rečeno, kako so pa to čestokrat godi, ve dobro le tisti, ki je izučen v postavah, mi neučeni plebejci naletimo z svojo vednostjo v tej stroki lo takrat na nedostatke, kadar jih lahko vsak slepec pri teini z roko potipljo in še takrat, gorje nam, sitneži smo in suroveži. Mej namen ni, danes raziskovati kako naredbo plemenitih ministrov in njim podrejenih c. k. oblastnij, ampak namenil sem so povedati, kako se tolmačijo postave v našoj občinskej pisarnici; naš sedanji g. župan in njegova večina v starešinstvu so prišli v postavo-znanstvu Že tako daleč, da zmorejo slohrnega pravnika, ako se zadovoli z njihovimi razsodbami in no ugovarja pri višej doželnej, oziroma c. k. državnoj oblastniji, ker menijo in ajsanj plače; ne bije li v obraz postavam tako postopanje! ? Zgorej navedeni sklep komisije jo g. župan dal javno razglasiti ter od tistega časa sem kaznuje vse prestopnike za sleherni slučaj z denarno kaznijo po 20 kr. pri vsem tem, ko ugovor njega naredbi ni še konečno zavržen i:i njegov ukaz, ali bolje rečeno, komisijski izrek potrjen. Da pa ne zabim, prodno sklenem svoj denašnji dopis, naj povem, da naš sedanji g. župan od 1. junija t. I. proti določbam §. 25 obč. roda in §. 10 točka 1. obč. volilnika županstveno stolico k podu pritiska. Tako se tukaj pri nas godi; nekdo iz sedanjega našega starešinstva so mi je čestokrat poširokoustil, da so dajo kakor je komu ljubo nategovati, morda tudi naš sedanji g, župan zna tako, ker se ne gane za čiščenje potoka „Tribuša" godijo o postavah, kakor jo menil iu sodil i kate, i Je Prcd dobrim letom dni popolnem ' popustil svojo strugo in si novo omislil, kakor oni brezvestni občinarji, ki imajo pravico po kakej senožeti do steze, kadar edno dobro zgulijo, drugo poleg iste napravijo, no vedo tega, da kdor ima pravico do kakih služnosti, da mora isto tako ostave morejo z svojo močjo proti izvrževati' da »o dela preveliko kvaro odnehati, g. Župan kot predsednik bi ■la8tn,ku- Omenjeni potok provzročuje nez-1 v i-nk-i.m aliiAniit -troafn« nosne škode raznim »obrežnim nosestni- o svetem pismu Martin Luter. V nasej županiji in starešinstvu naj kdo še tako dobro svojo trditev na postavne določbe nateguje, pa čo noma večine, začasno je zgubljen, ker njegov predlog je gotovo od večine pokopan in uničen, ker večina meni, da postav nJ°j moral v takem slučaju vestno opazavati slehernega govornika in tako brž ko kak odlomek takih govorov ne spada v področje starešinstva, če tudi bi istega ostali starešini z vzklikom sprejeli — dotičnoga govornika ustaviti in opomniti, da njegov govor se ne vjoma z stvarjo, in da je proti interesom občine, in če tudi bi se tak predlog proti njegovoj volji sprejel, delati na to, da se po §. 53 obč. reda dotični sklep po pristojnoj oblastniji, no da bi mu kedo z ugovorom v to pomagal — uniči, no pa take sklepe z vso eneržijo izvrševati ter s tem postavo in pravico po obrazu biti. Da ne bodem na tanko razkladal, kake pravico in dolžnosti imajo žu- pobrežnim posestni kom, naš g. župan ni v tej zadevi šo našel v obč. redu §. 27. točke 2, da bi na podlagi iste v korist pobrežnim posestnikom rečenoga potoka izvršil določbo 44 in OG. vodne postave od 28. avgusta 1870. (št. 41 zak. in ukaz. za avstrijsko ilir. Primorje) ter da bi po duhu 13 iu 14 postave od 2!). aprila 18(54. (št. II zak. in ukaz. za avstr. ilir. Primorje) oskrboval obč. poti ter spodkopal ves dose-dajni sistem v tej zadevi; on naročuje sicer svojim podžupanom, da posainna dela v občini opravljajo, kjer pa gospodar krčme v tednu obiskuje in v nedeljo se ^...... _ ........ .............svojimi hlapci kvarta, njega hlapci tudi v panstva, oziroma starešinstva' do""opravil i [edna ne l)odo dela,i> P°>ebrali bodo in vsa tikajočih so svoje občine, opozorujem kmetija nastopi rakovo pot. Tako je tudi v čitatelja na 4. in 5. poglavje občinskega IoMim' ako žuPftI1 0t,'08ft na polupano; reda z dne 7. aprila 1864, v katerem na-1 ker nema Probne eneržije, tudi je pr* tanko razvidi in zve, kake pravice, oziroma dolžnosti ima eden ali drugi; vsoto bi so z edno besedo v kratkem izreklo, da občina, t. j. njeni zastop, bodi si žu- podžupanih njegov ukaz no najde. Opazovalec. Z,leve strani Lijaka 12. oktobra [Iz panstvo ali starešinstvo, smo vse, kar po- dop.j Čeprav so naši predniki mnogo do-spešujo blagost občine same in njenih za- brega učinili, vendar kar se tiče cesta, vodov, sklepati in izvrševati, samo da s'gradili so je večkrat tja v endan, reklo tem ne prestopa nobene veljavne postave,; bi so lahko, kakor jo naneslo, brezi zro- vse drugo se no smo in jo prepovedano, ker je v posebnih za to izdanih postavah drugim višjim oblastnijam o obravnavo in izvršitev izročeno. Da povem č. čitatelju, lega premislika in mnogokrat brez uporabe tega, kar so jim je blizu ponujalo samo ob sebi v dalekosežni prid. Lahko tudi, da se je i v tem obziru tu pa tam kako so tukaj postave izvršujejo in spo- • vtikala sebičnost kacih posameznikov. Te- dai naj začnem. Ali res ni nobenega uda društva zoper mučenje živali v teh krajih ali sploh čutečega človeka, kateri bi kot očigled so usmilil grozno trpinčenih konj in vol, ki z vso drago priprego stokajo po vrsičniskem potu, z gobci skoro do tal, z grozno napetimi sprednjimi nogami, in vendar jim pri vsem naporu še grozo-vinsk bič mesarskih voznikov po hrbtu poka? Ali ni človeka, pravim, kateri bi se, ako bi le hotel, vsak dan videl na ajšovs kom strmcu, to je na cesti, ki te po divnoj planjavi „Lijak" imenovanej privede v klanec, znebil vseh predsodkov pero prijel, da enkrat resnica prodere ? Saj je, poreče kdo: Uboga živina no bo več trpela, vozniki ne bodo več kleli, sebični priprežniki ne več se v pest smijali, živinoljub no bo več nevoljen: Loj slavna vlada je vendar enkrat izpregledala; strmec hoče odpraviti. Kdo no bode vladi hvale dolžan? Jaz z svojega trdnega, nesebičnega, ubogemu živalstvu, državi in vsem ugaja-jočega stališča moram izroči, da se nekateri zelo motijo, ne zelo, ampak saj potomcem v smeh, ker so trudijo za to, da so na istem mestu napravijo „rajde" zik-zak cesta. (In to samo zarad nekaterih hiš), llajde-zikzak bi bile saj dvakrat tako dolgo po naravnej dolžini, nego bi bila pot. speljana položno, po ravnem mej drevjem, travniki. Iz stališča, katero jo noovrgljivo resnično, poynaravi dano, samo se ponujajoče. Čuteč dopisnik je dejal v 34. br. Soče" to-le: „Nujno potrebno je pred vsem, da so cestna črta „čez hribe" preloži za vselej v dolino, in da se ovinki in rajde popuste." Kazalo bi sedanjo cesarsko cesto ta-ko-lo speljati/Ko prideš iz Gorice in imaš za seboj Bajto, na lovej strani v Pa-novci pa čuvajevo hišo, pelji so dalje po sedanjej cesti mimo brda, dokler no prideš do doline, ki je za njim. Noter V to dolino in po njej je treba speljati cesto skoz ustje omenjenega brda in nasprotnega dol do Murenčiča pod Pamocem na Ajšovlcl. — Ta dopisnik, kdor si bodi, razvil je načrt, kateremu ni treba pojasnila, ker ga narava saina ponuja. Krat-koča. položnost, zavetje v vetrnej dobi, lep dober svet. odprava grozovitne, čo tudi „prerajdano" grbe ajsovske, ki je že ubogej živini in morda tudi ljudem pot in solze iztisnola po dnevi in šo več po noči, ko voznik kolne, da je groza, marsikdaj obu-pajoč, da spelje teški svoj voz z vso priprego vred blizu vrha tega za vožnjo strašanskega „hriba"; državno gospodarstvo, ki mora biti racijonalno in ne služeče posamniin osebam, ampak plačujočej vesoljnosti: vse to in še veliko druzega govori zoper tako imenovane „rajde" (zik-zak) na navedenem strmci, katera naprava bi bila le podvojena dolgost in — Bog ve kolikera novarščina na ostrih, ker neizo-gibljivih ovinkih. Iznajdba „rajd" je dobra, kjer ni druzega pomočka, in tudi tistod bi so voznik, sosebno po noči, raji po drugej cesti premikal, nego po vsiljenih „rajdah". Objektivni inženerji naj pregledajo to nasvetovano črto, ker vemo, da je vladi do resnice. Kar omenjeni dopisnik v 34. br. letošnje „Sočo" priporoča, to je cesarskega podpisa vredno, kakor pri razdelitvi obč. zemljišč. Sploh smo mi goriški Slovenci v „ce-stoslovji" naklonjeni nečemu mečkanju. Danes zamolčim zgledo, toda čas bo velel, in marsikaj, kar ni šo znano, pride na svitlo. Držeč so samo gorenjega načrta, ki je tako jasen, da so čudim našim prednikom, ki so se raji „po hribih" nego po lepej dolini v čarobni „Li jak" vozili: prosim g. držav. posl. dr. Tonkli-ja, kateri je za svoj domovinski „kot" toliko tisočev iztisnol državi, da v zmislu tega dopisa kaj poskrbi. Strani z — mečkanjem, resnica prodori! x.-y. . Domače vesti. Cesarjev dar. „Corr. di Gor." javlja, da je cesar podaril pomorskoj kopelji za bolnike v Gradu 0000 gl. iz dobička XXV. državne loterijo za dobrotno svrhe. Imenovanja. Naslovni dvorni sovotnik g. dr. Anton Verdin, finančni prokurator v Trstu je imenovan sovetuikom pri upravnem sodišču. Nadalje je imenovalo o. kr. primorsko finančno ravnateljstvo: oficija-lom pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Trstu g. Artura Rismondo in kontrolorjem pri gl. car. uradu v Pulju gosp. Julija Oswald. Načelnikom postaje južne železnice v Trstu jo hil imenovan g. Miroslav Mahorčič. Čestitamo. Politično društvo „Edinost". Pred-sedništvo tega društva poziva za jutri dne fi. novembra vso odbornike in namestnike k rodnoj odborevej seji, koja bode v prostorih delal, podpornega društva (ulica Mo-lin piecolo št. 1, I. nadstr.) točno ob 10 uri d. p. Dnevni red je ta-le: 1. Pogovor radi društvenega lista „Edinost". 2. 1'osve tovanjn gledč prihodnjega občnega zbora. Iver ste obe točki jako važni, prosimo dotične gospode, da se seje gotovo udelože. Ruski konzulat v Trstu. „\V. AUg. Ztg." poroča, da je predložila ruska vlada nastopnikom umršega ruskega konzula v Trstu, g. Maleina, nečaka ministra Giersa, koji se je pred kratkim časom še-le obr-nol na diplomatično pot. Ruski poslanec na dunajskem dvoru, knez Lobanov, uže jo vprašal pri našej vladi, ako ni protivna tej kandidaturi. Odgovora še ne vemo. Nikar V Ameriko! Vestima, koje smo priobčili v našem listu, dodaja „Soča" to-le pismo, katero je pisal nek v Ameriki živeči Kranjec: „Rad bi bil Vam, dragi rojaki, žo zdavnej povedal razmero tukaj v Ameriki, toda nisem znal, po kateri poti. Zdaj pa Vam prav ob kratkem naznanim tukajšno življenje, ker vidim, koliko jih pride v to „blaženo" Ameriko, katera pa tudi ni nič druzega, nego solzna dolina. Mnogo ljudi obojega spola prihaja sem svojo srečo iskat, najde pa le, žali« bog, svojo največjo nesrečo. Mnogo jih je, ki bi so radi zopet nazaj vrnili v ljubo domovino, pa ne morejo — nimajo denarja — pa tudi ne zaslužka; in še več je takih, ki bi radi le za hrano delali, samo da bi se priživili, pa ne dobijo dela — lakote mrejo. In če delajo — Bog se usmili! — trpijo, ko črna živina, brez človeškega usmiljenja, brez usacega sladkega upanja do boljšega stanja. Kako so mi tedaj pač smilite, dragi rojaki, ko Vas vidim prihajati v takem številu simkaj v siromaštvo, ko Vam doma na dobri in gotovi zemlji živež raste, pa zapustite svojo družino, in vso kar je Vam dražega, samo da bi v Ameriko prišli. Kako nespametno je za siromake, ki silijo v Ameriko, ter svojih bornih, krva-vozasluženih, /.nabiti celo na posodo vzetih dvo sto goldinarjev za pot porabijo, doma revščino zapustijo, tukaj pa še trikrat veče siromaštvo najdejo! Kdor pride v Ameriko, pač ve, kako resničen je pregovor, ki pravi: »Ljub lo doma, kdor ga ima in prav ravna" ! Obranite si tedaj to svarilo našega rojaka v spominu in ne hodite v Ameriko! Poziv. Vsi gospodje, kateri koli se zanimajo za osnovitev „Slovenskoga zabavnega društva", odnosno kluba v Trstu, se uljudno vabijo, da so snidejo k prijateljskem pogovoru jutri v nedeljo, 6. t. m. ob 5 uri pp. v prostorih delal-skega podpornega društva. (Ulica Molin piccolo št. 1, I. nadstr) Posvetovanja so morejo udeležiti tudi oni gospodje, koji niso članovi nobenega slovenskega družtva v Trstu. Tržaške novosti. Praznik Sv. Ju s ta, tržaškega patrona se je obhajal 2. t. m. slovesno sv. mašo v stolnoj cerkvi. Isto so se ude-ložili zastopniki oblasti in brezbrojno ob-[ činstvo, veteransko družtvo s zastavo itd. Popoldne pa se je ljudsto veselilo po raznih gostilnah, kakor je to uže stara navada ob „žognjanju". Okolico jo zbog slabega vremena malo meščanov obiskalo. V r n i h duš da n je bilo še vedno slabo vreme. K ljubu temu prišlo jo zopet brezkončno število ljudstva obiskat svoje zamrlo drage. Na Dolenčevem iri na Dobi ilovom grobu smo videli krasno venco, kojo so položili rodoljubi na rani grob narodnih boriteljev. Nezgode. Težak Franjo Fabrin, stanujoč na Kolonji št. 40 jo padel včeraj na stopnicah, ko je nosil led iz kleti gosp. Judtraanna. Pobil so je jako hudo ter so ga odnesli na njegovo stanovanje. Statistika umrlih. Od 23. do 30. p. m. je umrlo v Trstu 71 o ob in sicer 40 možkega in 31 ženskega spola. Po starosti jo bilo: 16 do 1., 17 do 5., 10 do 20., 2 do 30., 2 do 40., 13 do 00., 8 do 80. lota in 3 čez 80 let. V prošlom letu jo utnrlo v istem času 43 oseb več. Sodnijsko. Anton Schafegger, natakar iz Koroško iu Avgust Faganelli, mešetar iz Gorice sta vdobila radi hudodelstva telesnega poškodovanja prvi 4 meseco in drugi 3 tedne ječe. — Služabnica Marija Bremaco, Illletuo deklo, rodom iz Buenos-Ayres jo bila obsojena radi tatvine na (J mesečno ječo. Skalovje se je odvalilo mej Ročem in Lupoglavo na železnišno progo vsled dolgotrajnega dežja. Vlak iz llerpelj so je radi tega 3 uro zakaznol. Nova pošta spojena z brzojavnim uradom so je odprla 1. t. m. v Medvodah na Kranjskem. Nova postaja za ogledovanje živine določena je na Rudolfovcm kolodvoru v Ljubljani. Za govejo živino nad 1. letom staro plačevalo se bode po 10 kr., za teleta pod jednim letom, za ovce in koze pa 3 kr. od glave. Sadjarska in poljedelska šola v Grmu pri Kudolfovem je sklenola 29. okt. šolsko leto. Učenci so vrlo dobro odgovarjali. Dolenjcem jo šola jako koristna. Naj bi so vendar bolj zanimali zanjo, kakor doslej, ko je prišel k denašnjej skušnji samo eden kmetovalec. Iz Ooline pri Trstu se nam poroča: Marsikaj ste že tu iz našega krasnega „brega" slišali, večinoma le novosti, ki se nikakor ne morejo primerjati tej, kojo pričnemo z šestim dnem tega meseca. — S tem dnevom bodemo tudi Dolinčanji tako srečni, kakor so bilo žo nekoje vasi okrog, ko so je oč. misijonarji /, svojim pohodom počestili. Tudi nam se je ponudila prilika dobiti enkrat verske boritelje v našo sredo. — Z radostnim srcem jih pričakujemo, in tudi tebe, dragi bralec, vahimo, da se udeležiš naše sreče in poslušaš blagodejne nauke in milo glasove, ki bodo več dni hapajali naša verna srca. Pridi in udeleži se, saj take prilike nemaš vsak dan! Iz Planine na Notranjskem pišejo „91. Nar." V prvej polovici meseca oktobra palo je po notranjih višinah nenavadno veliko snega. Zadnjih dnij južno vreme in neprestani dež raztopila sta snežno odejo tako hitro, da so vse naše kotline preplavljene. Pivka preplavila je deloma ravnino, reka Unec pri Planini pa ima toliko vode, da je v kratkem pričakovati povodnji. V Cerkniškem jezeru narastla je voda nad pol metra, Ložka Dolina je pod vodo. Vsi potoki, vso reke so polne vodo, dežuje pa neprestano. Preteklo noč (2. t. m.) je nekolikokrat grmelo in bliskalo se. Stari ljudje pravijo, da je to znamenje zgodnjega snega. Letina po Dolenjskem jc bila letos taka-lo : Zimska setev se je obnesla prav dobro. Detelje je bilo pri prvej košnji obilo, tudi sena dosta; druga in tretja košnja je bila zavoljo suše slaba. Zavoljo sušo je trpelo tudi korenstvo. Izmed sadja je bilo največ breskev in marelic, češpelj precej, hrušok manj ; jabelk malo. Vina je voliko in še kaj dobrega. O didaktofonu javim slavnemu občinstvu, da sem dobil užo nekoliko naročil. Število naročnikov pa jo še premajhno, da bi se mogel spustiti v delo, kojo tirja velikih stroškov in žrtev. Prosim tedaj p. n. rodoljubo, osobito svojo kolege, pevsko zbore, pevce, stariše, koji žele, da bi se njih otroci vežbali v glasbi, — naj bi blagovolili z naročili podpirati me v težavnem podjetji, ter tako omogočiti veče razširjanje naše krasne pesni. Marsikateri dvomi o vspehu didakto-fona. Res, skoraj neverjetno jo, da se more na njem tako hitro svirati in peti. Skušnja je pa vendar to potrdila, izgledov jo dovolj. Ko bi inštrument no odgovarjal namenu, popisanemu v „SI. Nar", št. 210 —218 in v „Edinosti", št. 79—80. t. 1., tedaj ga vzamen nazaj. Didaktofon, v podobi harmonija na 4 okt. stane 48 gl., prav tak na 3 okt. stano 35 gl., tudi na 3 okt. pa v podobi šatulja stano 25 gl. Slednji zadoščuje za petje. Da so inštrument lažjo razširi, plačuje so lahko tudi v obrokih. Vsem onim tedaj, kojim jo draga glasba na srci, toplo so za naročbo priporočam. Naročila sprejemam v Škrbini, pošta Komen, Primorsko. Vsem odi. štovanjem. Alojzij Luznik učitelj. RAZNE VESTI. „Silotvor". Poročali smo, daje izumil ruski inženir Rilckteschell novo tvarino, koja mnogostroko prekosi navadni smodnik. Iz Peterburga sedaj javljajo, dajo poznati Krupp ponudil izumitelju dva milijona mark, ako mu proda tujnost iznajdbe. Inženir jo ponudbo odbil ter izjavil, daje isto uže nekoj vladi prodal. Nov list, katerega bo glavna naloga, da se francosko občinstvo seznani z isti-nitimi narodnostnimi in političnimi razmerami Slovanov, osobito avstrijsko-ogerske državo, prične izhajati v Parizu ta mesec. Prodor pod Nilom. Iz Aloksandrije pišejo, da jo sklenola egiptska vlada zve-zati mesto Kahiro z predmestjem Uulak na drugem obrežju reke Nila z prodorom, koji bi se imel napraviti pod reko od enega obrežja do druzega. Srečni Egipčani, da nema jo važnejših skrbi! Razstava V Benetkah je bila zaključena dne 31. p. m. Vspeh je jako žalosten, kajti mesto je izgubilo 200.000 fr. Kanal skoz ožino Panama se odprč dne 3. februvarja 1890. Lesseps je izjavil v zadnej seji znanstvene akademijo v Parizu, da dela do te dobe sicer no bodo popolnoma izvršena, vendar pa bo 20 ladiji moglo vsak dan preploviti novi kanal. Nova zelenjava. V Belgiji in sever-nej Francozkej se prodaja nova vrst zelenjave, kojo imenuje sloveči botanik Aug. Publieur „Crosne". Dotična rastlina je bila vpeljana leta 1882. iz Japonskega, ter v Evropi tako izvrstno napreduje, da bi mogla krompir skoraj popolnoma spo-drinoti. Zelenjava je jako ukusna, raste na vsakem zemljišču in glavna stvar je, da jo ni treba prav nič gojiti. Škoda je samo, da so ne drži dolgo časa, temveč mora se porabiti takoj po dokončanoj žetvi meseca novembra. Koliko potroši Pariš za Šole. Svetovno mesto Pariz potroši na leto 24 milijonov frankov za ljudsko izobrazbo. 14 milijonov te svote znašajo učiteljske plače in popravila šolskih poslopij. Od ostalih 10 milijonov dobo šolske kuhinje 500.000 frankov. V teh kuhinjah dobivajo otroci zastonj ali pa proti mali odškodnini opo-ludne juhe in mesa. 2,200.000 frankov dobo malo šolo (zabavišča) 500.000 frankov dobe večerne šole za poučenje odraslih in 300.000 fr. pevske šole. Za šol ska darila odpade 145.000 fr., za zdravniško nadzorovanje šol 100.000 fr. , upravniski in nadzorniški troski pa znašajo 200.000 fr. Za risanje in za nekatere risarske šole se potroši 140.000 frank. J 0 višjih ljudskih šol, ki bi se dalo primerjati realkam in meščanskim šolam stano 1,450.000 fr., a višja dekliška šola stane 1G0.000 fr. Lycee vzdržuje država in prida mesto le 225.000 fr. za nekatero stolice; pri vsem tem vzdržuje pa mesto tudi plastno gimnazijo, tako zvano „College", ki stane na leto redoma 1,000.000 fr. Na velikej šoli vzdržuje mesto tudi stolico za zgodovino revolucije. Sploh pa mesto za različne stolice na velikošolskih fakultetah potroši še posebo 260.000 fr. Mestna darila različnim društvom in zavodom, ki pospešujejo pouk in vzgojo, znašajo na leto 1,300.000 fr, Mosto vzdržuje tudi več strokovnih šol; tako stane šola rokodelskih učencev 150,000 fr,, mizarska šola 100.000 fr., šola za obrtniško fiziko in kemijo 250.000 fr. Pet dekliških obrtnih šol povzroči na leto 400.000fr. Pri ogromnih teh troških teh troških pa svetovno mosto Pariš še vedno misli na to, da pomnoži število šol za strokovno in obrtniško izobrazbo svojih prebivalcev. („Popotnik") Poslano. *) Prosim, da mi odprete nekoliko vrst v cenjenem listu Edinosti, da odgovorim gosp. dopisniku iz Buzeščine od 18. oktobra t. 1. štv. 80. Gosp. dopisnik Edinosti mi je prav dobro znan, to Vam je prav prevejanec, kateri gotovo no misli toliko kraškemu ljudstvu dobro, kakor se na početku hvali. Njegova dela so čisto nasprotna njegovemu pisanju, in čo hoče podpisati svojo ime in očitovati, gosp. urednik, jaz sem čisto pripraven svojo trditev dokazati pred vsem svetom. Kar ne bodom mogel zdaj, to Vam pa resnično zagotavljam, da bodem, če hočete vso knjigo napišem o njegovem životu. Ilud protivnik jo poštenega du-hovstva, čo prem so ga duhovniki odgojili in tudi marsikateri potem šo nahranili. Tukaj v tem dopisu mu jo zakrita hu-dobština proti duhovnikom, posebno pa gosp. urednik, Vam poročam, proti mojej osebi, katera šo jo le tolika i toliko česti vredna, da so no bode mazala s tem pro-vejancem. Počenja svojo hvalo, kako za koristno stvar jo omočil svoje pero in navaja, koliko so potrebno šole, posebno na Krasu; temu so prav nič no protivim, ko sem toliko jaz morebiti ljubitelj šolo, če no več ko gosp. dopisnik. To sem tudi pokazal, ko sem se brigal, da občina kupi v La-nišču hišo za šo eno drugo šolo. Gospod dopisnik govori najprej, da jo šola šo več potrebna ko cerkev. — To mi veliko bri-ganja zadaja, ko pa dobro poznam današnjo šolstvo pojedinih šol in tudi šo se malo razumem tudi o pedagogiji, in to mi g. nadučitelj v Lovrani, g. Grosman po- *) Za Btvuri pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. svedoči, ko sem jaz jedini izvrstno rešil za njegovo osobo pedagogična prašanja, in tudi bivši nadzornik g. Šterk, sedaj kanonik, tudi to potrdi, ko je poznal moj karakter pitanja in tudi še danes pokažem od tistega prepis. Navaja nadalje gosp. dopisnik, da vsa Ćićarija broji do 5000 duš. Gosp. dopisnik malo in premalo zna brojiti Čičarijo. Samo župa Laniška broji do 4000 in več duš, a kde so druge? Dobro bi ga podučili, da prebroji tudi ostale ! Govori, da je eno-razredna šola; kde je bil poprej, ko ni bilo niti enorazredne šole? Kdo je temu kriv? Duhovniki?! O ubog človek — ta sami so se mučili za šolo. Govori, da od 430 moških in ženakih otrok, godnih za šolo, sarao do 170 moških učencev pohaja šolo. Hodimo pravedni, gosp. dopisnik, še toliko no, Vam je vsak dan prazna šola. To ste krivi Vi, g. učitelj, in nekrivite ubogih ljudi (N. B. šo Vam ob tem kaj več zgodnega povemo), (lovori gosp. dopisnik, da je omenil samo šest sel, katera pošiljajo otroke v šolo, in da še je sedem sel, katera ne pošiljajo v šolo otrok. Med temi seli gosp. dopisnik še imenuje tudi druga sela, katera nespadajo v to župo, (ali faro), kako je dober — govorimo pravično, da njegov dopis jo samo napuh in tudi sama hvaležnost, dober odvjetnik Krasa na papiru. Mi vsi Slovenci in Hrvatje smo toliko zavzeti za šolstvo, kolikor g. dopisnik, in še več. Zakaj on vsak dan govori, da noče učitelj biti in tudi najbližnji rojak mu je poročal pred menoj in tudi materam, da pusti učiteljsko službo. To nam se nekako zdi farizejski. Gospod dopisnik govori tudi, da bi druga polovica Čičarijo rada pošiljala v šolo otroke, ko bi mogla, in tudi trdi, da so činom pokazali, in da bi poslopje zidali, da bi dobili ukaz od oblasti. Gosp. dopisnik mi dopusti, da je veliki šarlatan, on imade kraške svojo ideje in Čičev ne-pozna. Gospod dopisnik zna, da jo hodil samo za vreme izborov v selo Klenovščak v četrtkih in nedeljah, da tam podučuje otroko iz tistih vasi. On tega povelja ni imel, žalostno, da nežna zakona, kako vsak učitelj v nedjelnih dneh imade otroko popeljati v cerkev in tudi paziti na iste. On tega ni učinil, in tudi otrok ko 5—G imel ni, pa še tisto brez vsakega uspeha, ker je samo za pitje šel tja, raji je pustil mašo in vse in jo odšel, ne otrok učit, ampak ljudi motit, in pri tom jo pokazal zadnje neharstvo za cerkev in vero. Gospod učitelj v Lanišču še enkrat otrok v cerkev pripeljal ni, to tudi vsi kmetje potrde. Ko mu je pa malo stalo za cerkev, za to je prav brzo našel tudi izgovor, da gre podučavat privatno otroko v Klenovščak. Kako je ta poduka šla, to vemo tudi vsi in tudi kmetje povedujo, po kaj je gosp, učitelj tja hodil. To pa posebno oznanim gosp. učitelju, in tudi gosp. nadzorniku in okrajnemu glavarstvu v Kopru. Gosp, dopisnik govori, da otroci vzraato kakor divja drevesa v gozdu, ker učilnic ni. Jaz pa poročam gosp. dopisniku, da so še boljši otroci v tistih selili ko pa v Lanišču spričam tistih naslovov, ko g. dopisnik govori. Meni so zdi, da gosp. sadašnji učitelj šo nikomu ni dal dobrega zgleda v Lanišču, a bogmo tudi ni v Iloču, če prem ga je nek gospod v „Naši Slogi" tako povzdigoval. On jo tudi tam postavil spomin svojega ponašanja, ker je tudi tam gosp. duhovnikom ostavil lep spomin, Bog mu plačaj. Govori gosp. dopisnik tudi, da jo že pred več let bila ustanovljena v Brestu kuracija in šo danas ni kurata. Nepozvanoga gosta in odvetnika za Brest še nismo pozvali, in tudi takovega niti jaz nepoznani, ker sem župnik Bresta iu vsega po delu, ali brez plače, čo prem gosp. dopisnik skrito poročuje, da pobirani debelo plačo, zato neroaram za kaplana ! Jaz so-vetujem gosp. dopisniku, da se potrudi na visoko namestništvo, da so mu pove, koliko sem plače prijel za ta namen ? ! Govori, da kuraeijo opravlja duhovništvo iz Lanišč, in ker jo navlašč kaplan za one vasi. Prav imate gospod, a priori, sed a posteriori neinate prav. Nekdaj sta bila dva kaplana, eden jo bil kooperator v Lanišču, in drugi excursor za zunanja sela. Ta čas jo bil za mašo in krše. nauk en kaplan za tista sela pod nadzorništvom župnika. Po tem ko je bil en kooperator, bil je samo za pomočnika župniku. (Konec prih.) Slakor Trden vsled ule v zadnjem poročilu naveienib uzrokov. Prodaje malo. £vstr. zmljeh f 19 Bombaž Stalen; tudi seje nekMiko podraži Prodalo p;i se m skoraj nič k^r istupa iz lev.mie ni prav nič v«č v skladiščili. Žito Prodaja mrtva. V zalogi 1085 kv pSnniire, -1324 kv. koruze, 2-0'i kv. i.vsa iti 800 kv. rži. Južno vočjfl prav tako malo skano. L moni po f 4—6.S25 vs zaboj, lige kali in po f. U do 13 vs. kv ; roiine cizme po f 17—19; ko-rinte f. 24; snltunine f. 27— 40. Olja. Prodalo se je nekoliko olja iz oljk po nepreinenjenej ceni (f 37 vs, k v.) Po dru-zih vrstili ni pralanju. Riž Cene stalne, produje nič. Slama in seno. Cene kakor zadnjič. Borsno poročilo. V preteklim t dnu se je tendenca krepko držala posebno kar se tiče rente in kreditnih deln c. Tudi devize In valute so nekoliko trdneje. Poslano. K\vizda-ja fluid proti kostobolu. O. Fran Iv. Kwizda, c. kr. uvstr. i kr. romunski dvorski dobavitelj n okrajni lekarničar v Kor-neuburgu Posebno me veseli Vam poročati, da so silne bolečine, koje «em trpel, iiŽm po kratkej vporabi izvrstnega Vašega fluida za kostobol ne samo mijenjale, temveč popolnoma prenehale. Primoran sem tedaj Vam Izreči mojo najtoplejšo zalivalo ter izpolnjujem samo prijetno dolžnost, ako nepogrešljiv Kuizdajev Ituid proti kostoliolu prip oročam po iastnej izkužnji vsiin bolnikom na kostobolu kot najHlgiir-nejše sredstvo, Ponavljaje svojo z »hvalo ostajem s posebnim spoštovanjem Vaš Viljelm Plimami, I. Hllprer.IlSHtlttgC 1. Na Dunaju, 7. decembra 18S«. Kvvi/.da-ja fluid proti kostobolu dobi se pristen v vsili lekarnah. Glavno skladišče: Kreisupotheke lvor-neubnrg. OPAZ^KA. Kdor kupuje ta preparat, naj zahteva vedno „Kwizrta-ja fluid proti kostobolu" i naj pazi, da jo na vsakej steklenici i na vsakem kartonu odtisnjena tu zraven stoječa znamka. (24) Jakob Klemene, Trino poročilo. Prodaje v pravem pomenu besede je bilo jako malo. Vzrok temu so bili menda prazniki. Posebno velja rečeno o kavi. koja ima jako malo oronieta ter uže so zučele cene padati Rio f. 106-108; Santos f. 105-lin vs. kv. Drugih vrst se ni prodalo. V zalogi je BG 000 kv. Iz Inozemstva 90 je pripeljalo okolo 14.0U0 vroŠ. trgovec Via Sani' Antonio G—0 ima v svojej zalogi volnenega blaga za žensko in moško obleko. Vedno se nahaja v velikej množini i/.borno kotonine, bar-žuna, trikotov, platna in Hanclo v raznih barvah. Dobivajo se bela zagrinjala vsako vrste in velikosti. Postreči moro z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, plodi in drugimi ženskimi ogrinjali. — V obilnej mori dobe so za gospo vsaktero preprogo in lišpa za plese in ženitve. Moja proda-jalnica je vedno preskrbena z najmodernejšim blagom in priprogrami za gospe itd. — Blago je vedno novo in ne staro za-ležano. Vsako naročilo na deželi (po obrazcih ali muštrih) so izvrši hitro in točno, ter lahko nektere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago ima vedno najnovejšega izdelka; svilnate trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobno vence, kakor zlate in srebrne franže dobivajo se na izbor. Za domača društva jo pre-skrbol trobojno svilnate trakovo razne velikosti. Za obilno naročbo priporoča so vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počesto. Ejr^ekarjaPicCOlija ^ v. Ljubljani * Ta esenca, ki se nareju po nekem receptu gospoda dr. K. viteza Stiickla, c.«kr. vladinoga svetovalca in deželno-sanitet-nega poročevalca /.a Kranjsko, je takozvana „Tinctura ltliei composita", kar.era ozdravlje vse želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, /.lato žilo t. t. d. (gliej navod, ki je vsakej steklenici pridejan) — Izdelovntelj pošilja jn v ^u-bojč.kih po 12 steklenic po gl. 1*341 po poštnem povzetji. Pofti.nino trpe p t. naročniki — Te steklenice prodaja vl>o 15 kr eno. večina lekarn na Kranjskem, Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tlrollh. 44—50 V Trstu: Biasoletto, Ponte Ros«o; Ed. pl. Leutembucg, Giardin Pubiici; G. nI Leutemburg, Piazzu S. Oiovanni; Foraboschi, lekarna »al Cammello«, Corao; Picclola, Piuzza Barriera Vecrlva; Poz/.etto, Palazao del Llovd; Praxm:irer, PalMZo Munkipale; Prelidim, Pa az/.o M odbilo; Havaslnl, Piitzza della Stazione; Rovi« Pia/zi deila Legna; Saravall, za magistratom; Serravallo, Piaz/.a Cavana; Sutlina. lekarna »l,iprandl«. Pia/za della Docana; Udovici>'h. Viu Farneto; Xi-covich, Via S Niccold; Zanetti, VU Nuova. SLOVENSKI ŠALJIVI KOLEDAR leto 1888 U za SV bo^n(o iluMtrovan izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaju v Tnstu po 40 nvč, komad. Razpošilja se pa po pošti in prodaja v (iorici po 45 nvč. Dobiva so v vsih knjigarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MtlLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-itopk/h mladostnih pregreikov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KKE1KENBAUM 9 Braunschweig. | Ljubljanski Zvon. | * Gld. 4.60. 3> % Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. J Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti nnpravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. 3—10 LINIKA 52 - 38 za spolne in želod-čeve bolesti, nastope okužen ja i oslabenja možke slabosti, polucije, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabitje v« d»*, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto, anju z neškodljivimi sredstvi. 35_7I_104 C. Stroetzel, JL_l_ speoijilni zdravnik Lindan am Bedemee Proti mrazu i mokroti so novo-izumljene, pletene, tople, jako trpežne in lepo barvane 3—] T/GEfi-OBLEKE go'.'pode po f. 2 — vsaka obleka katera obstoji iz par hlač in jopice ter ima taka obleka te le lastnosti: 1. Priležnost na vsnko truplo. 2. Pridržuje eno-merno toploto. 3. Prihrani težko površno obleka. 4. Je po ceni in trpežna. Kdor ima tako obleko, je zavarovan proti mrazu. Pošilja proti poštnem povzetju J. H. RABIN0WICZ, Wien, III. Hlntere Zollamtastrasne 0, Wien. 89009AMM000M 5 Proti hemoroidam! © ^P1 Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi ^P O v prav« A S MENIŠKE KROGLJICE • • (Pillole dei Frati.) w kri čisteče ni proti hemoroidam, % j5ŠT koje izdeluje P. Fonda -^iffl ^fc 1'armacista v Piranu ^ Prepotrebne za vsakega, kateri trpi (P na hemoroidah, zabasanju, brezteč- A nosti, glavoboiji, t^r sploh veliko sedi, ena čistijo kn in dober VRpeh potr- 9 jnjHj° zasebna in zdravniška sptiČe- • vala. koja so priložena z podukom za ^^ porabo v sa kej škatljlci v slovanskem, fP nemškem in Italijanskem jeziku. A Prodajajo se no 20 nvč škatljica v g^ vsih lekanisb Trsta, Reko, kakor W tudi Istre, Dalmacije, Goriške.-a in V £ Trenta. 34-54 0 eeNeeeeMNfM Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 HO Morijaeeljske želodečne kapljice, Ustanovijono 1747. C. kr. dvorni zvonar HRjNSKO sukne^^ Kdor se hoče oblačiti po šegi i ceno, na j piše po uzoree na Tuch-Fabriks-Lager Friedrich Brunner cT. Briinn. Op. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar so komu no-dopade, se zamenja. 13 —18 PRI JULIJU GRIMMU dežniknr, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za pospe in gospode za jako nizke cene. — Denžiki iz honhaža od 00 iiovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od t'. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo so vsakovrstni popravki za Jako nizko cene. 16 —104 & Ibert Samassa i^ll fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasilnice, izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-11 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sodo in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopuine in gumija itd. po! najnižjih conah. Občine in gasilna [društva plačujejo lahko na obroko. 20 svetinj. izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do brote je posebno vpliv nji hov pri notuČnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeČ- nem kataru, goreiiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vnnju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu" 5i - 44 Dr. llrady KreniNier, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—1 Monširaiic, keliliov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode rado voljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Nič več kašlja! Prsni čaj mi pravljen p<> lekarničarju G. B- ROVIS v Trstu, Corso 47 »zdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kekor to sp-ičujrjo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohnjajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk zdravnikov. Ta č..j jn sestavljen iz samih rasilii; in čisti kri ; ima dober okus in velja en zavo 'a M dni OO n. Omenjena lekarna Izdeluje tudi p>le z ti nrestenje života in proti inadrona i? • >ka neke posebne rastline, katerih tispeh e v. lik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in s« lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. I3na Škatlja volja »O mold. Plašter in tud tinktura proti kurjim oćesnm in debelej koži — cena H plaštrov za kurja očesa S50 Noldov — Ena steklenica tinkture 40 *oldov. Edina v Trstu v 1<- karni ROV1M, v Gorici v lekarni C r i s to fo 11 f 11 i in Pontoni, v Ajdovščini v li-karm Gullelmo. 3 - 10 V taj lekarni govori se tudi slovenski- Ozdravljenje plučnih bolezni Tuberkuloze, (sušice, jetlkc), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhljalnega katara itd po plinov) E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najneverjetn -ji, skoraj n-do -egljivi itfejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehlh govorć najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami. In k >ja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tu- in inozemstva: Prof dr. Bergoon. Po tridn tvnej plinovej ehalaciji pu r*ktalnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja iti izvržka, potem popolno prenehanje, — nuz'ica, pot in hrinavost je posve izginola. — Truplo se redi v«aki teden za '/, — 1 K. Ravno tako brzo o -dravljenj« tudi pri sta rej, cel6 pri miliarnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtePjiu posel zopet, opravljati. —" Prof. Dr Cjrnil. pri na iuhi se more pol ure po plinovej exhalaciji laglj^ soi-sti. — Ako SH i xhalacija dalji rabi, s^ naduha ne povrne več. Zop^r šnild in naduhi je plinov i exhalu<'ija i/kuš^no, izvrstno sredstvo" Prof. 0r. Dujardln Beaumetz : «Oelo pri ufonlčnem prhi. poškodovanemu po tuber-koln i, so se v lednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljuč ra- zdejan h • Dr m. Langhlin. volja bolnice v FiladelGji je vporabil plinovo exhalac jo pri SO. bolnikih, koji so bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se tnnože zravniška noroč la o srečnim ozdravi j njn, ter je rn»nn navadenih spričeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav el bolnici na Dunaja se vporubljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mnouo spričeval odzravelih. C. kr. iz tlj. i»riv. utr .j za plinovo exnalacijo (Rectal-Jnjeutor) se doDiva z vsetni pripravami za pripravlj^nie pltva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter pa more rabiti tudi vsak bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilfcrstasse N. 80/A ter stane pl. S.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenj- ni niti težsvno, niti ovira vsakdanji posel. —30 zimsko valjano sukno iz ovčje volne sivo, drap in rnjavo, najbolje vr»ti za gotovo žensko obleko pošilja proti povzetju EMIL STORCH, WIEN Mulzt horganse, 6. 1—5 Pri naročbi zadostuje, ako se pov6 željena barva («iva, drap, ali rujava). Kar se komu ne dopade, sprejme »e brez prigovora nazaj in oe denar franko povrati. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlope v bankovcih od od ijO sold do vsacega zin ska vsak dan v t'dnu razun praznikov, in to od 9—12 nre opoludne. Obnnd'Ijah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3°i, Plačuje vsak dtin od 9—12 ureopoludno. Zneske od TjU gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 '3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptnjo menji.*e domicilirane na tržaškem Irgu pO . ... . 41/« Poiojttjo na državne papirje avstro-ogrske d . 1000 gl I. po........5°/0 viSje zneske v ti-kotem računu po . 4,/i°/o Saje denar proti v k nji že nju na posestva v Trstu. Obrnstl po dogovoru. TRST, 1. ..ktobra 18S6. 21-24 10.000 parov hlač za gospode je bilo pr pravljf nih'za izvožnjo ali morali so zaostuti vsled nove višje carine. Dobil St.-in toraj ukaz, da jih prodam na drobno ali na debelo za vsako ceno. Zato oblam pur takih zimskih hlač za gospode za samo 1 gl. 25 iiovč. Hlače so izdelane jako dobro po najnovejitaj dmiujskej noši. Z tem denaren) je piačano NHmo šivanje i-i da ne bi kdo dvomil, izrečem, da so te hlače elegantne, trajne in tople gornje hlače t^r j h sprejmem nsznj. ako to ni resnica. — Ker se te hlače strašno hitro produjajo, naj s-^ vsakdor požari ilh t>arotlti. Prosimo, da se na/nani pri naročbi Sirokoat koraka. — PoSilja se «umo pj poštnem po-v«eijii. — Naslov ie ; (2-3; IVI. Apfel, Wien, I., Bezirk, VVollzoile Nr. 11. LA FILIALE -rettse aiulrii in vijore » |>:irtire dul Kiorno 18. 2'). a|irile. X 23. nmiori", l.M. luglio e 18. oltobre a «eo'>niln ilol pmivvUo. Tria.-t« 13 Aprile 1886. Warrants 11ANCO GIIIO aidtuonando il 3°/0 interesne annuo sino 3ualunque aomma; prelevuzionl sino a orini 'JO.tHKl a vist.a verso ch6que; importi map^iori preavviso avanti bi Borsa. - Conferina dei versamenti in apposito libretlo. Conletf^la pertuttii versi entl fatti a qualsiasi ora u'ullicio la u iUa del medenima ptnrnn. AMMume pol |>*-<»|»i»i oor-rontlNti /' tncattn dt CamHali ver Trieste, Ti$nm t Bndapest, rilasrin lom ansegni per ai S' tncitrir.a delVar,qutsto e delta nendit a di etTetti nubblicl, valute e divis«, nonehe deli' incasso d'assei/nt, cam-bialt e covpons, verso V,°/0iii provig-gione, i'.) accnrda nt tuoi cnmmillen/t la /acolla dt de post/are efetti di qualnati speete e ne cura graln lUncamo di couponi alla seadenta. La Filiale della Banca Union Nezione Mercl) s' mcarica deli' acquisto e della vendita di merci in commisstone, accorda sovvenztoni ed apre crediti sopra mercanzie aci essa consegnate, oppure polizze rli carico o Warunt«. 21—24 Lastnik društvo „Edinost41. Izdatolj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Tr^tu1