Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubjana, 25, 1984, s.209-238 
Oxf. 305/306 : 365. 1 : 922 (497. 12) 
Izvleček: 
KOŠIR, 8.: 
ZASTOJI NA DELU PRI SPRAVILU LESA Z ŽIČNIMI ŽERJAVI S STOLPI 
V prvem delu so prikazani trendi spravila lesa po žični vrvi in možnosti, ki obstojijo glede 
na naravne razmere v družbenih gozdovih Slovenije. V drugem delu pa je obravnavan ne-
produktivni čas pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi. Avtor ločuje neproduktivni čas, 
ki je namenjen celotnemu delavniku od zastojev, ki nastajajo med samim delom. Za ugo-
tavljanje normativov predlaga tri različne strukture delovnega časa v odvisnosti od 
organizacijske oblike dela. V najugodnejšem primeru je ugotovil skoraj 75%, v najmanj 
ugodnem primeru pa samo 64% produktivnega časa v delovnem času. 
Abstract: 
KOŠIR, 8., 
DELAYS AT WORK WHEN SKIDDING WOOD WITH MOBILE TOWER VARDE RS 
Possibilities and different trends of cable skidding in Slovenija are presented in the first 
part of this paper. In the second part the author deals with nonproductive tirne at the 
extraction of wood with mobile tower yarders. One part of the delays dependens on the 
share of effective tirne and the second part is the function of the working day. The author 
suggests three different structures of the working tirne for norm elaboration in depen-
dance on the form of the organization. In the most agreable case he found out 75 % and 
in the worst case only 64 % of the effective tirne during work time. 
209 
mag. BOŠTJAN KOŠIR, dipl. inl. gozd. 
Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 
210 
PREDGOVOR 
V okviru raziskovalne naloge Proučevanje novih tehnologij z upoštevanjem gozda kot 
ekosistema že več let spremljamo razvoj na področju spravila lesa z žičnimi napravami. 
Posebno pozornost posvečamo žičnim žerjavom s stolpi, ki s svojimi lastnostmi omogo-
čajo povečano intenzivnost gospodarjenja na težkih terenih. 
V letu 1983 je v Sloveniji stekla akcija z namenom, da bi v čim krajšem času pridobili 
dovolj podatkov za oceno nekaterih problemov pri delu z novimi napravami tipa Urus, 
Mini Urus in TVS-1500. Akcija je bila uspešno končana zahvaljujoč kolegom iz gozdnih 
gospodarstev Tolmin, Bled, Kranj, Novo mesto in Slovenj Gradec. 
Ta sestavek je delno poročilo o rezultatih raziskav, ki ta čas tečejo. Želja vseh je, da bi 
nalogo čimprej uspešno pripeljali do kraja. 
1. UVOD 
Prevoz materiala in ljudi po žični vrvi je eden najstarejših mehaniziranih načinov trans-
porta. Do danes so razvili veliko različnih sistemov, od katerih so vsaj prvi uporabljali za 
pogon silo živali ali človeka, najpogosteje pa silo gravitacije. Brez slednje tudi danes ne 
more delovati marsikateri sodobni način spravila po žični vrvi. Svoj prispevek razvoju 
spravila z žično vrvjo pa smo dali tudi Slovenci z razvojem idrijskega izvleka pri spravilu 
lesa z žičnimi žerjavi, z razvojem vozička KS 1, različnih pripomočkov ter konstrukcijo 
večbobenskih žičnih žerjavov kot so 3BV 450, 3BV 250 in sodobnejši TVS-1500 (Lesna 
Slovenj Gradec). 
Kot vemo, imamo v Sloveniji po površini dve tretjini zasebnih gozdov. Razvoj mehaniza-
cije pri izkoriščanju teh gozdov je vedno zaostajal za trendi razvoja v družbenih gozdovih. 
Na področju spravila lesa z žičnimi napravami pa lahko ugotovimo še to, da zasebniki teh 
naprav v večjem obsegu niso uporabljali, čeprav so v ostalih ozirih precej zvesto sledili 
tehnološkim in tehničnim rešitvam, ki so jih uporabljali v družbenih gozdovih. 
V uvodnem razmišljanju o pomembnosti teh naprav pri spravilu lesa se bomo omejili le na 
družbene gozdove. Izločili bomo tudi vse varovalne gozdove in tiste, ki imajo še kak drug 
družbeni pomen, ki omejujejo gospodarjenje z njimi. S tem ne trdimo, da žične naprave 
nis uporabne tudi v zasebnih gozdovih, ampak želimo le povezati dosedanje trende pri 
spravilu lesa s terenskimi razmerami v gozdnatih predelih Slovenije. 
2. SPRAVILO LESA Z ŽIČNIMI ŽERJAVI S STOLPI 
2.1 Trendi razvoja spravila lesa z žičnimi napravami 
V gorskem in težko prehodnem svetu Slovenije je bilo spravilo lesa z gozdnimi žičnicami 
dolgo časa skoraj edini način mehaniziranega spravila lesa. Uporaba traktorjev je sicer 
hitro rasla zlasti po letu 1970, vendar največ na račun animalnega spravila na lahkih in 
211 
srednje težkih terenih. Na strmih predelih z majhno gostoto gozdnih cest pa so spravljali 
les največ s klasičnimi žičnimi žerjavi, saj je postalo predrago tudi ročno spravilo in spra-
vilo lesa z živinsko vprego. V zadnjih desetih letih pa je naraščala tudi zahteva po intenziv-
nosti gospodarjenja. Povečala so se vlaganja v gozd, vendar so istočasno naraščale tudi 
zahteve po lesni surovini. Gradnja gozdnih prometnic je omogočila izkoriščanje tudi 
tistega dela gozdov, kjer je bilo spravilo zaradi prevelike oddaljenosti onemogočeno. V 
družbenih gozdovih je šlo povečanje etatov predvsem na račun redčenj in manj končnih 
posekov. Na strmih in drugih težkih terenih smo morali pričeti uporabljati takšne žične 
naprave, ki so lahko prestavljive, vendar imajo vse ostale dobre strani klasičnih žičnih 
žerjavov. Tem napravam pravimo premični večbobenski vitli, samohodni žični žerjavi, 
večbobenski žični žerjavi ali žični žerjavi s stolpi. Njihov razvoj in uporabnost sta močno 
spremenila sliko spravila lesa na težkih terenih. Ugotavljamo celo, da se je z nakupom 
nekaj takšnih strojev spremenil trend spravila lesa z žičnimi napravami, ki je kazal že vrsto 
let trdovratno upadanje (diagram 1). 
Diagram 1: Različni trendi spravila lesa z žičnimi napravami v družbenih gozdovih 
Slovenije 
Fig. 1: Different trends of cable yarding in state forests of Slovenija 
iW ., 
"' Q) 
70 iW 
:, 
60 90 ·- 01 > C ., ·-
l. "C 
Q."C 
so Bo 20 "'·--°" E u, ,._ Q) 
Q) 
40 70 
C"C 
..C ., Q) 
E l. N 
:, "" z E N C 
30 60 
·- ., o C .C 
o „ u 
2 o 10 i ~ 
20 50 
E 
> ., >- C 
Q) C._. _ .... >·-... 
IV) >U ._. >N Q) 
•- C Q) ,._ 
1 O 40 0 ~ Share % - ., Q) .C ><:CI .C v, 
1970 72 74 76 78 Bo 82 
Leta 
Years 
Evidence, na katerih temeljijo podatki iz diagrama, niso vedno najbolj točne (REMIC 13), 
vendar nas različni trendi le prepričajo, da je nazadovanje spravila lesa z žičnimi napra-
vami doseglo najnižjo točko v letih 1978-1980. Po letu 1980 se je povečalo število teh 
naprav, povečala se je količina spravljenega lesa in delež v mehaniziranem spravilu v 
družbenih gozdovih Slovenije. Prepričani smo, da bomo ta trend sledili vsaj še nekaj časa, 
posebej, če upoštevamo nekatera dejstva, ki jih bomo obravnavali v naslednjih poglavjih. 
212 
2.2 Lastnosti žičnih žerjavov s stolpi 
V tem sestavku se bomo ukvarjali le z žičnimi žerjavi s stolpi, zato naj opišemo lastnosti, 
ki jih ločujejo od drugih podobnih naprav. 
Žični žerjav s stolpom je sestavljena naprava (namenjena spravilu lesa), ki ima najmanj 
dva bobna, premični stolp s škripci, pogonski stroj na kolesih, ki služi tudi za premikanje 
celotne naprave in deluje tako, da uporablja pri delu fiksno nosilno vrv, voziček in po 
potrebi čevlje. 
Naštejmo le nekaj bistvenih prednosti in slabosti žičnih žerjavov s stolpi pred ostalimi 
žičnimi napravami; najprej prednosti: 
žični žerjav s stolpom je pritrjen na pogonski napravi kot je npr. kamion, ali na pri-
klopniku, kjer dobiva pogon od vlečnega vozila in je zato hitro prestavljiv. 
Različno število bobnov služi za nosilno, vlačilno, povratno in montažno vrv ter včasih 
še za sortirno ali kakšno drugo pomožno vrv. Na stroju imamo stalno tudi sidrne vrvi 
za sidranje stolpa in podpor ter vse druge pripomočke in naprave za montažo in delo-
vanje sistema. 
Zložljiv stolp je različno visok (do 9 m pri napravah, ki jih uporabljamo pri nas) in 
služi za hitro montažo celotne naprave. 
Največkrat uporabljamo avtomatske vozičke s časovnim ali mehanskim sprožilcem 
(nosilnosti do 2,5 t). Ti vozički delujejo zanesljivo in zelo učinkovito, posebej še v 
kombinaciji s posebno choker glavo, s katero zelo povečamo učinke pri zbiranju lesa. 
Nekatere od teh naprav lahko uporabljamo tudi za vlačenje navzdol, s čemer je delno 
odpravljena slabost večbobenskih žerjavov. 
Žerjav stoji na cesti ali na posebni rampi nad cesto in lahko pri večini sistemov raz-
vlačuje in sortira les ob cesti, kar je pomembno glede na velike učinke teh naprav. 
Montaža in demontaža trajata največ nekaj ur, zato je za ekonomično delovanje stroja 
potrebna manjša koncentracija lesa na sečišču. To pomembno dejstvo je zlasti manjše 
žične žerjave s stolpi in njim sorodne vitle pripeljalo v redčenja. 
1 n še slabe strani: 
Na prvem mestu naj omenimo ceno, ki je razmeroma visoka in seveda največ vpliva na 
končne stroške spravila lesa. 
Žični žerjav stoji na cesti in je običajno zato premalo prostora za odlaganje lesa. Za-
stoji zaradi odvoza lesa lahko bistveno zmanjšajo učinkovitost in s tem ekonomičnost 
spravila lesa s takšno napravo. 
Kljub možnosti uporabe univerzalnih vozičkov, spravilo navzdol ne poteka prav glad-
ko, zlasti na večjih razdaljah. Žični žerjav lahko zato deluje uspešno le na območjih z 
dovolj veliko gostoto cest, ki morajo biti tudi smotrno položene. 
- Montaže in demontaže so kratke, vendar so zato razmeroma pogoste. Ugotavljamo raz-
meroma majhen delež produktivnega časa, kar seveda bistveno vpliva na ekonomičnost 
dela. 
Velikost deleža zastojev je zato vprašanje, ki po pomembnosti presega problem velikosti 
b.remena ali velikost vplivov raznih dejavnikov na produktivni čas spravila lesa. 
Pri najmanjši nepazljivosti pri montažah nastopajo številne škode na drevju, ki se zaradi 
poškodovanega kambija prepogosto suši. To drevje stoji v bližini ceste, zato nam kaj 
hitro pri naslednjih montažah zmanjka dreves za sidranje. 
213 
3. MOŽNOSTI SPRAVILA LESA Z ŽIČNIMI NAPRAVAMI GLEDE NA NAGIB 
TERENA 
Količina lesa, ki jo spravimo z žičnimi napravami, narašča in je v letu 1982 dosegla okoli 
82.000 bruto kubikov lesa. Vprašamo se seveda lahko, koliko lahko največ naraste spra-
vilo z žičnicami. Tu ne gre za nazadovanje traktorskega spravila, čeprav uporabljamo 
traktorje marsikje tudi na terenih, ki so primernejši za spravilo z žičnimi napravami, tem-
več za prodor v doslej slabo izkoriščene gozdne predele. 
Med dejavniki, ki opredeljujejo način spravila, je nagib terena v povprečju prav gotovo 
najpomembnejši. Drugi dejavnik, ki je iz vidika izbranega mehaniziranega spravila najvaž-
nejši in opredeljuje učinkovitost dela, je spravilna razdalja. Kombinacija obeh dejavnikov 
naj bi zato dala grobo oceno dimenzij posameznega načina spravila lesa v družbenih go-
zdovih. 
Podatke smo dobili iz popisa gozdov v letu 1979 in se nanašajo na stanje 31.12.1979. 
V analizah smo združevali podatke za iglavce in listavce. Prav tako nismo ločevali med 
seboj razširjenih debelinskih razredov. Napake v posameznih tabelah se gibljejo v mejah 
med 0,02 in 0,03%. 
Tabela 1: Relativni delež(%) površine (skupaj 303176,9 ha) za družbene gozdove 
glede na nagib terena in spravilno razdaljo 
Table 1: Relative shares (%) of area (total = 303176.9 ha) for commercial state forests 
according to different slopes and skidding distances 
Nagib terena 
Kriterij Slope Povprečno 
Criterion do 10% 11-20% 21-35% 36-70% nad 70% Average upto over 
ig do 200 m up to 0,86 1,74 2,20 1,56 0.41 6,77 
"C "' 201 -500 2,65 9,84 14,92 11,21 2,09 40,71 N t: "'·-~ "C 501 -BOO 1,92 5,23 11,14 7,68 2,20 28,17 
"'"' C C: 801 -1200 0,86 2,06 5,03 4,81 1,54 14,30 3:a 
f! :g 
nad 1200 a."' 0,40 1,08 2,77 4,12 1,68 10,05 CJ)CJ) over 
Povprečno 
6,69 19,95 36,06 29,38 7,92 100,00 Average 
Zelo težko je opredeliti meje posameznih načinov spravila lesa, ker se delovna območja 
posameznih naprav močno prekrivajo. V tabeli 1 bi lahko potegnili dve približni meji, in 
sicer med območjem, kjer uporabljamo pretežno žične naprave, ter ročno spravilo (do 
trase žičnice ali traktorske vlake). Druga meja pa ločuje območje, kjer bi lahko uporabili 
klasične žične žerjave od terenov, kjer pride v poštev spravilo lesa z žičnimi žerjavi s stolpi 
(diagram 2). Spravila lesa z živinsko vprego pri tej delitvi nismo upoštevali. Seveda je de-
litev spravilnih območij zelo groba, vendar za našo ilustracijo povsem uporabna. Na skici 
smo opredelili še območje neodprtih ali nedostopnih gozdov, to je tistih predelov s spra-
214 
vilno razdaljo nad 800 m in nagibi terena nad 35%. V teh gozdovih je pri današnjem 
tehnološkem znanju izkoriščanje lesa praviloma neekonomično in zelo otežkočeno. 
Diagram 2: Mehanizirani spravilni načini glede na nagib in spravilno razdaljo 
Fig. 2: Types of mechanized skidding tor different slopes and skidding distance 
o 35% 
1 
1 žični žerjavi 
s stolpom 
Mobi 1 tower 
yarders 
400 m 
Klasični žični 
400 m 
800 m 
Traktorji žerjavi Multispan sky-
Trac tors line systems 800 m 
Neodprti 
gozdovi 
-
Closed 
forests 
o 35% 
Nagib terena Slope 
Dokaj primerljivo in uporabno klasifikacijo zasledimo tudi v tuji literaturi (SAMSET, 
1967), kjer avtor ločuje glede na nagib terena področje žičnic od drugih načinov spravila. 
Razdelitev je podrobnejša in deli žičničarske terene na pet razredov glede na nagib terena 
in spravilno razdaljo. 
Spravilo z žičnimi žerjavi na: 
pobočjih z nagibom nad 33% 
pobočjih z nagibom med 20-33% 
platojih z nagibom nad 20% in 
spravilo z večbobenskimi vitli: 
na razdaljah 100-400 m 
- na razdaljah do 100 m 
Razdelitev spravilnih področij glede na nagib in spravilno razdaljo, kot jo uporabljamo v 
sledečih tabelah, služi le grobi predstavitvi terenov, na katerih gospodarimo z družbenimi 
gozdovi v Sloveniji. 
V letu 1980 je bilo v družbenih gozdovih (vključno z gozdovi s posebnim namenom) 
spravljeno s traktorji okoli 999.367 m3 in raznimi žičnimi napravami 66.405 bruto m3 
lesa. To pomeni, da je bilo od vsega mehaniziranega spravila 93% lesne mase spravljeno s 
215 
Tabela 2: Površine, lesne zaloge, prirastek in etat družbenih gozdov glede na način 
spravila (stanje 31.12.1979) 
Table 2: Areas, volume, annual growth and annual cut tor commercial state forests 
(as on Dec. 31, 1979) 
Traktorji Žični žerjavi 
Klasični žični Neodprti Skupaj Kriterij s stolpi žerjavi gozdovi 
Criterion Tractors 
Mobile tower Multispan sky- . Closed Total yarders line systerns florests 
Površina ha 190093,3 46345,5 29915,4 36824,5 303176,9 
Area % 62,71 15,27 9,87 12,15 100,00 
Lesna rn3/ha 231,23 243,36 242,92 210,67 231,79 
zaloga 
Velurne % 62,56 16,06 10,34 11,04 100,00 
Prirastek rn3/ha 
5,77 5,91 5,53 4,90 5,66 11 leto) 
Annual growth 
63,95 15,86 9,66 10,53 100,00 (1 year) % 
Etat rn3 8904405 2237298 1383110 1341205 13869060 
(10 let) % 46,84 48,27 46,23 36,42 45,75 
Annual cut % 
( 10 years) 64,22 16,13 9,98 9,67 100,00 
Intenziteta ... 
lntensity ... 
81,20 81,68 83,60 74,27 80,87 
... na prirastek 
... of annual 
growth % 
... na lesno 
zalogo 
20,26 19,83 19,03 17,29 19,74 
... of velurne 
% 
traktorji, kar je bistveno več, kot bi pričakovali na podlagi gornje tabele. Razlogov za 
takšno navidezno neskladje je več. Ocenimo lahko, da je velik del spravila s traktorji tudi 
v območju terenov, ki smo jih prisodili žičnicam in ročnemu spravilu. Na teh najtežjih 
terenih gre pogosto za kombinacijo ročnega in traktorskega spravila, pri čemer učinke 
vedno pripišemo mehaniziranemu spravilu. To pomeni, da je faza spravila dejansko nekaj 
manj mehanizirana kot kažejo podatki. 
Naslednji razlog omenjene razlike pa je neugodno dejstvo, da leži 12% površin družbenih 
gozdov na praktično nedostopnih terenih. Na teh površinah bi letno morali posekati 
134.121 m3 lesa iglavcev in listavcev, ali zaokroženo 10% celotnega etata. 
Del tega etata seveda izkoristimo na drugih, dostopnejših terenih, pri čemer se obreme-
nitev teh gozdov dvigne za približno enak odstotek. Težnja, da bi čimveč lesa spravili s 
traktorji je tudi razumljiva, saj je traktorsko spravilo praviloma cenejše in manj težko od 
spravila z različnimi žičnimi napravami. 
Porazdelitev gozdnih fondov glede na spravilne načine prikazujemo v tabeli 3, kjer smo 
216 
izračunali indekse indeksov v primeqav1 na površino v posameznem območju spravila 
(indeksi indeksov so razmerja med deleži lesne zaloge, prirastka in etata ter deležem po-
vršine gozdov). 
Tabela 3: 1 ndeks indeksa lesne zaloge, prirastka in etata glede na površino družbenih 
gozdov (stanje 31. 12. 1979) 
Table 3: 1 ndex of volume index annual growth index and annual cut index far 
commercial state forests (as on Dec. 31, 1979) 
Primerjava Traktorji Večbobenski 
Klasični žični Neodprti 
žični žerjavi žerjavi gozdovi 
Comparison Tractors Mobile tower 
Multispan sky• Closed 
Relation yarders line systems forests 
Površina (%) / 
lesna zaloga (%) 1,00 1.05 1,05 0,91 
Area (%) / velurne (%) 
Površina (%) / prirastek (%) 
Area (%) / annual 1,02 1,04 0,98 0,87 
growth (%) 
Površina (%) / etat (%) 1,02 1,06 1,01 0,80 Area (%) / annual cut (%) 
Porazdelitev lesne zaloge kaže, da imamo na neodprtih površinah dejansko nižje zaloge. 
Isto velja tudi za porazdelitev prirastka (vpliv strmine in nadmorske višine), ter etata. 
Glede na površino so gozdni fondi najbolj ugodno razporejeni v območju dela z žičnimi 
žerjavi s stolpi. Ob najvišji povprečni hektarski lesni zalogi in najvišjem prirastku dose-
gamo pri obhodnjici 10 let povprečno koncentracijo etata 48 m3 na ha. Če upoštevamo, 
da spadajo v območje žičnic gozdovi v gorskem svetu, lahko dejansko računamo z nekaj 
daljšimi obhodnjicami in s tem tudi z nekaj večjo povprečno koncentracijo odkazila. 
Dejansko pa smo ugotovili pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi odkazila od 15 do 
240 m3 lesa/ha. Pri močnejših napravah tipa Urus je bila povprečna ugotovljena koncen-
tracija od kazila na 16 linijah 127 ,33 m3 /ha, pri manjših Mini Urusih pa 48,31 m3 /ha. 
Analize torej kažejo, da je prekrivanje delovnega območja traktorjev in žičnih naprav naj-
večje prav v gozdovih, ki najbolje priraščajo. Največ teh gozdov je v alpskem in predalp-
skem predelu Slovenije, manj pa na visokem krasu. Izbor najustreznejše tehnologije je 
težak največ zaradi velike subjektivne komponente pri odločanju v •konkretnih razmerah. 
Med več dejavniki, ki vplivajo na izbor tehnologije, so najpomembnejši: lastnosti terena, 
sestoja, tradicije nekega področja in seveda ekonomičnost dela, ki je največ odvisna od 
učinkov delovnega sredstva v določenih delovnih razmerah. 
4. MERITVE UČINKOVITOSTI ŽIČNIH ŽERJAVOV S STOLPI 
Prve meritve učinkovitosti teh naprav so stare že nad deset let (KRIVEC 4, 5). V prvih 
meritvah so bili zajeti Alp vitel, 3 BV-450, 3 BV-250 in prvi slovenski Urus na Unimogu. 
Že takrat so rezultati pokazali veliko učinkovitost žičnih žerjavov s stolpi. Meritve smo 
217 
nadaljevali v letih 1982 in 1983, ko smo jih razširili na večje število gozdnih gospodarstev 
in večje število naprav. 
Učinkovitost žičnih žerjavov s stolpi smo merili na območjih gozdnih gospodarstev Tol-
min, Bled, Kranj, Novo mesto in Slovenj Gradec. Ta gozdna gospodarstva so v letu 1980 
spravila 800/4, v letu1982 pa 87% od vsega, po žični vrvi spravljenega lesa v Sloveniji. 
Relief izbranih gozdnogospodarskih območij je zelo razgiban, saj nekatera med njimi po-
krivajo večino alpskega in predalpskega prostora Slovenije. Težavni tereni zahtevajo upo-
rabo žičnih naprav, ki imajo na večini teh območij že dolgo tradicijo. Izjema je gozdno 
gospodarstvo Novo mesto, ki dalj časa ni imelo žičnih naprav in se je šele z nakupom 
sodobnega žerjava Urus M 111 ponovno uvrstilo med podjetja z žičničarsko mehanizacijo. 
Omenimo naj še, da tudi nekatera druga gozdna gospodarstva razmišljajo o ponovni oži-
vitvi žičničarskega spravila na svojih terenih. 
Tabela 4: Relativna porazdelitev površin in etatov glede na nagib terena pri gozdnih 
gospodarstvih Tolmin, Bled, Kranj, Novo mesto in Slovenj Gradec 
(družbeni gozdovi, stanje 31. 12. 1979) 
Table 4: Relative distribution of areas and annual cuts for different slopes and several 
typical forest - economy regions (commercial state forests, 
as on Dec. 31, 1979) 
Gozdno gosp. Kriterij Nagib terena / Slope Skupaj 
Forest-eco- Criterion do 10% 10-20% 21-35% 36-70% nad 70% Tota! nomyregion upto over 
Površina 
1,60 10,62 30,03 36,34 21,41 100,00 Area 
TOLMIN Etat 
Annual cut 2,66 18,01 34,65 31,27 13,41 100,00 
p 
3,54 24,27 44,36 22,82 5,01 100,00 
BLED A 
E 3,22 27,19 45,76 20,35 3,48 100,00 A.c 
p 
1,07 3,57 14,11 61,73 19,52 100,00 A 
KRANJ 
E 
A.c 1,23 3,76 13,90 61,83 19,28 100,00 
p 
6,87 39,58 44,32 8,54 0,68 100,00 
NOVO A 
MESTO E 4,18 39,51 46,64 9,39 0,28 100,00 A.c 
p 
0,86 7,05 31,22 48,97 11,85 100,00 SLOVENJ A 
GRADEC 
E 0,71 6,53 31,28 49,48 12,00 100,00 A.c 
POVPREčJE p 6,69 19,95 36,05 29,38 7,92 100,00 SLOVENIJE A 
AVERAGEFOR E 
5,47 20,63 38,11 29,06 6,73 100,00 SLOVENIJA A.c 
Iz tabele 4 povzemamo, da ta gozdna gospodarstva pridobivajo od skoraj 10 do okrog 
81 % svojega etata na terenih z nagibom nad 35%, ki so dejansko primerni za spravilo 
218 
lesa z žičnimi napravami. V tabeli so upoštevani tudi tako imenovani nedostopni gozdovi, 
saj lahko računamo, da se bo delež le-teh z leti zmanjševal. 
Uvajanje žičničarske mehanizacije na območja, kjer je doslej ni bilo, ali je dalj časa niso 
uporabljali, je zahtevna in kompleksna naloga. Težave, ki pri tem nastopajo, so pogosto 
posledica pomanjkanja informacij, kar povečuje tveganje končnega uspeha. 
Meritve, ki smo jih opravili z veliko pomočjo omenjenih gozdnih gospodarstev, imajo zato 
za osnovni cilj prav ugotavljanje podatkov in dejstev, ki so specifična za delo z žičnimi 
žerjavi s stolpi. Naloga je zahtevna in naj bi odgovori'a najprej na naslednja vprašanja: 
kakšne tehnologije spravila lesa z žičnimi žerjavi s stolpi omogočajo ob zadovoljivi 
ekonomičnosti dela doseganje gozdno-gospodarskih ciljev v konkretnih sestojih in 
gozdnih ekosistemih, 
kakšna je učinkovitost dela pri izbranih tehnologijah, 
kakšne so možnosti izboljšav in racionalizacij na tehničnem in organizacijskem pod-
ročju dela, upoštevajoč gozdne ekosisteme in različne sestojne razmere. 
Samo ugotavljanje učinkovitosti dela, ki je, operativno gledano, prvenstvena naloga, pa 
lahko razčlenimo na: 
vprašanje o strukturi delovnega časa, 
ugotavljanje vplivnih dejavnikov na produktivni čas pri različnih sistemih spravila lesa 
in 
problem doseganja optimalnega bremena. 
Pri vsakokratnem merjenju smo prav zaradi kompleksnosti zadane naloge registrirali preko 
70 različnih podatkov v skladu z metodologijo, ki smo jo uskladili pred pričetkom meri· 
tev. Skupaj smo zbrali sledeče število podatkov (ciklusov spravila): 
Proizvajalec žerjavov z oznako Urus in Mini Urus je privatnik Reinhold Hinteregger iz 
Celovca v Avstriji. Žični žerjav TVS-1500 pa je proizvod mehaničnih delavnic Lesne, 
Slovenj Gradec. 
V meritvah smo zajeli več vrst vozičkov. Navadni mehanski voziček smo posneli pri Mini 
Urusih v 329 primerih, Največ podatkov imamo od avtomatskih vozičkov, od tega večino 
s časovnim sprožilcem. Posneli smo spravilo lesa navzgor z 1 vlečno vrvjo (597 primerov) 
ter spravilo navzdol z 1 povratno, 1 vlečno, 1 pomožno in 1 nosilno vrvjo (51 primerov). 
Vrsta sečnje, na katere smo naleteli pri naših meritvah, je bila pri večjih Urusih največkrat 
končni posek (40% primerov). Ti stroji ~o spravljali les le iz debeljakov. Pri redčenjih 
drogovnjakov pa so delovali le Mini Urusi. 
Največkrat so pri spravilu lesa z Urusi uporabili metodo mnogokratnikov (54% primerov), 
sortimente dolžin do 8 m so spravljali v 37% primerov in le v 9% so uporabili poldebelno 
metodo. Povprečen kos v bremenu je bil kljub temu sorazmerno velik, ker so spravljali les 
pretežno iz starejših sestojev. Pri Miri Urusih pa smo naleteli na debelno ali drevesno me-
todo kar v 37% primerov, kar je razumljivo, saj so spravljali les pretežno iz mlajših sesto-
jev. 
219 
Tabela 5: Pregled števila podatkov po napravah 
Table 5: Overlook of the number of cases in regard to devices 
Naprava Gozdno gospo• Število linij Število podatkov 
Device darstvo Number of Number of 
Forest economy lines cases 
Urus HI ( 1) / Unimog U 80 Tolmin 2 120 
Urus M III (101)/TAM T 14 Tolmin 4 157 
Urus M III (99)/TAM T 14 Bled 3 126 
Urus III (2) / FAP Kranj 6 190 
Urus M III (100)/TAM T 14 Novo mesto 1 55 
Skupaj naprave tipa Urus 
16 648 Total Urus type devices 
Mini Urus (1) 
Tolmin 4 134 mehanično upravljan 
mechanical controls 
Mini Urus (M) 
mehan. upravlj. Slo·,enj Gradec 3 58 
mechan. controls 
Mini Urus (H) 
hidravlično upravlj. Slovenj Gradec 4 202 
hydraulic controls 
Transvit TVS - 1500 Slovenj Gradec 1 19 
Skupaj naprave tipa Mini Urus 
Tota! - Mini Urus type devices 12 413 
Skupaj vse naprave 28 1061 Total - entire popu1ation 
Terenske meritve so bile na zelo različnih področjih, ki se razlikujejo med seboj po vseh 
terenskih kot tudi po sestojnih značilnostih. Med terenskimi značilnostmi smo ugotovili 
povprečni nagib na trasi in maksimalni nagib vsaj na dolžini 50 m (tabela 6). 
Tabela 6: Povprečni in maksimalni nagibi terena v poskusu (%) 
Table 6: Average and maximal slopes in the experiment (%) 
Povprečni Povprečni maksimalni Maksimalni Število 
Naprava nagib nagib na razdalji 50 m nagib linij 
Average Average maximal slope Absolute Timberof 
Device slope on the distance of 50 m maximal lines 
slope 
Urus 38,06 61,31 110 16 
Mini Urus 66,00 73,50 85 12 
Najmanjši nagib pri spravilu navzgor je bil 16% v težkem kraškem svetu, pri spravilu na• 
vzdol pa 26%. Največji zabeleženi povprečni nagib terena je bil 73,5% pri spravilu lesa z 
Mini Urusom. 
220 
Urusi so delovali na manj strmih terenih. Največ primerov smo zabeležili v območju 
terenskih nagibov od 36 do 70%, pri spravilu z Mini Urusi pa med 36 in 70%. 
Tabela 7: Število linij glede na nagib terena(%) 
Table 7: Number of lines for different slopes (%) 
Nagib terena 
Naprava Slope 
Device do 10(%) 11-20% 21-35% 36-70~ nad 70% up to over 
Urus - 1 7 8 -
Mini Urus - - - 8 4 
Skupaj - 1 7 16 4 Total 
Skupaj 
Tota! 
16 
12 
28 
Posebej smo ocenjevali tudi vremenske razmere. Kar 70% vseh primerov smo posneli v 
letni sezoni, od tega večino v ugodnih delovnih razmerah. V zimskih razmerah smo iz-
merili torej slabo tretjino primerov, nekatere v prav neugodnih delovnih razmerah. 
5. PREKINITVE PRI DELU Z ŽIČNIMI NAPRAVAMI 
Učinke traktorskega spravila so pri nas proučevali številni avtorji, medtem ko vemo manj 
o učinkih različnih žičnih naprav. Podatki o njih so po večini že stari in so bili izmerjeni 
ob starejših tehnologijah. Nimamo pa primerjalnih učinkov spravila lesa z različnimi žič­
nimi žerjavi s stolpi, prav tako nam manjkajo podatki o časih montaže in demontaže teh 
naprav. 
Če izhajamo iz koledarskega časa vemo, da lahko letno izkoristimo okrog 264 dni (od-
štete nedelje, sobote in prazniki). Preostale nedelovne dneve, ki jih je po nekaterih 
evidencah (KUDER, 9) kar 81 dni, pa izgubimo zaradi bolezni, dopustov, sestankov, 
izobraževanja in drugih izostankov z dela (če bi imeli več usposobljenih delavcev, bi bilo 
takšnih izgubljenih dni lahko manj), raznih popravil v delavnicah, ter prekinitev zaradi 
vremena. Na te delovne dneve lahko v omejeni meri vplivamo s primerno organizacijo 
dela v okviru podjetja in drugimi prijemi, med katerimi je važno tudi ustrezno nagraje-
vanje po delu. 
Preostali čas pa lahko delimo na čas spravila in čas prekinitev zaradi montaže, demontaže 
in prestavljanje naprave. Na učinkovitost naprave pa odločilno vpliva prav razmerje med 
temi časi. 
Produktivnega časa pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi je zelo malo, zato se moramo 
zavedati, da edino v tem času ustvarjamo učinke, ki so podlaga za ugotavljanje ekonomič­
nosti spravila ali celo gospodarjenja z nekim sestojem. 
221 
I',) 
I',) 
I',) 
Diagram 3: Razdelitev koledarskega časa pri spravilu lesa z žičnimi napravami 
Fig. 3: Division of calendar tirne for cable yarding 
Popravlh v delavnlcl 
Repalr thne •t workshop 
fas prestavljanja stroja 
ttovlng ti-
l(oledankl ču 
365 dni days 
Calend• r tlme 
Skupni delovni ~, 
183 dni days 
Tota) worklng tlme 
tas na delovnem mestu 
Time spent at work 
Cas spravila 
Sklddlng tlnie 
Prlpntvljalno 
zaključnl fes 
Preparatlon-
flnlshlng thne 
Neprodukt lvn I čas 
Unproductlve tlme 
Chvnl odmor 
Haln brHk 
Sobote, nedel Je,praznlk 1 
110 dni days 
SaturdfYJ~y~undays, ko-
Cas monta!e In demon tale 
Mantllng and dlsmantl lng .... 
Okvare 
Repa Irt 
Neizkoriščeni bs 
182 dni deys 
Unutllhed tlme 
l!o!e:rril ,dopu,t l ,yreine, 
sestimkl , 81 dni i;l&ys 
Slck, leave, weather, 
meetlngs 
Objektivni 
ZUtojl 
Unavoldable 
delays 
Od1110rl ,odd hi 
fhlološke 
potrebe 
Other breeks 
and penonal 
needs 
Po podatkih iz tuje literature (npr. SAMSET) lahko sklepamo, da predstavljajo neproduk-
tivni časi pri spravilu lesa z žičnimi napravami kar pomemben delež delovnega časa. Pri 
meritvah učinkov z nihalnimi žičnicami so Norvežani ugotovili, da je samo zastojev zaradi 
popravil in objektivnih vzrokov skupaj 22,6% delovnega časa, kar pomeni, da je bilo v 
delovnem času 77,40 % produktivnega časa. 
Pri neki drugi žični napravi (Vossa) so ugotovili 73,41 % produktivnega časa v delovnem 
času. Deleži neproduktivnih časov so se v tem primeru gibali med 22 in 27%. Podobni 
podatki za 10-letne raziskave spravila lesa z Nestestog žičnimi žerjavi K-700 in K-1200 
(radijsko vodeni) pa kažejo dokaj visok izkoristek delovnega časa pri spravilu lesa. Od 
skupnega delovnega časa je bilo okrog 75% časa na spravilu lesa, ostali čas pa je bil po-
treben za premike, večja popravila (delavnica), ter montažo in demontažo. Neproduk-
tivni časi so predstavljali 27,02%, produktivni pa 72,98% delovnega časa na spravilu 
lesa. Metoda spravila je bila do leta 1974 debelna, po tem letu pa drevesna. 
Podobne podatke lahko zasledimo tudi v drugi literaturi, čeprav je avtorjev, ki so se 
podrobneje ukvarjali z neproduktivnim časom pri spravilu lesa z žičnimi napravami, 
razmeroma malo. Zanimiv za primerjavo je podatek (TRZESNIOWSKI, 18). da je lahko 
vseh zastojev v času spravila z žičnim žerjavom U RUS pri dobro uigrani ekipi tudi 31,5%. 
V podobnih razmerah je premalo izkušena ekipa dosegla kar 35,9% zastojev pri spravilu 
lesa. Struktura zastojev bolj izkušene ekipe je pokazala, da je največ zastojev zaradi po-
pravil - 32,28%, sledijo zastoji zaradi delavca - 10,41 % in pripravljalno zaključni čas -
3,78%. Doseženi učinki v tem primeru so bili med 45 in 59 m3 /dan (na povprečnih 
razdaljah 186-203 min nagibih 54-68%). 
5.1 Neproduktivni čas, ki je namenjen celemu delovniku 
Pod pojmom neproduktivni čas razumemo torej tiste elemente dela, v katerih delavec in 
stroj ne opravljata svojega osnovnega dela, ki je potrebno, da po predvidenem postopku 
opravita delovni proces. Ločujemo lahko tisti del neproduktivnega časa, ki je namenjen 
celemu dnevu in del, ki je vezan na samo delo, torej na produktivni čas. 
Neproduktivni čas, ki je namenjen celotnemu delovnemu dnevu, je pripravljalno zaključ­
ni čas in glavni odmor. Posneli smo 14 primerov pripravljalno zaključnega časa, ter 23 
primerov glavnega odmora. Za pripravljalno zaključni čas imamo premalo podatkov, da bi 
lahko ločevali med Urusi in Mini Urusi. Zato bomo pri obeh skupinah strojev jemali kar 
povprečje izmerjenih časov, ki ga bomo dodali drugim neproduktivnim časom v delovnem 
dnevu. Nekaj več posnetkov imamo pri glavnih odmorih, ki trajajo vedno več kot je pred-
pisani glavni odmor. Kasneje bomo videli, da delavci med delovnim časom jemljejo razme-
roma malo odmorov, zato smo razliko med izmerjenim trajanjem glavnega odmora ter 
predpisanimi 30 minutami všteli med zastoje zaradi odmorov in osebnih potreb delavca in 
ga na ta način v celoti priznali v dodatnem času. 
5.2. Zastoji med produktivnim časom pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi 
Drugi pomembnejši del neproduktivnega časa pa nastane med samim delom. Smiselno ga 
delimo na zastoje zaradi okvar in popravil, različne objektivne zastoje pri delu zaradi 
223 
Tabela 8: Pripravljalno zaključni časi ter glavni odmori pri spravilu z žičnimi žerjavi 
s stolpi (min) 
Table 8: Preparation finishing times and rnain pause when skidding with rnobile tower 
yarders (min) 
Element časa Urus Mini Urus 
Povprečje 
Time element Average 
Pripravljalno zaključni čas 26,30 26,30 26,30 
Preparation - finishing tirne 
Izmerjeni glavni odmor 34,05 49,44 38,73 
Measured main break 
Razlika, ki je všteta med zastoje 
zaradi odmorov, oddihov in 
fizioloških potreb delavca 4,05 19,44 8,73 
The difference included in delays 
tor personal needs and breaks 
načina dela ali dejavnikov okolja ter zastoje delavca, med katere štejemo odmore, oddihe 
in fiziološke potrebe. Posebej smo ločevali tudi zastoje med ciklusi, ki pa imajo značaj 
objektivnih zastojev in srno jih tako tudi prikazali. Te zastoje izražamo v odstotku na 
produktivni čas in jih imenujemo tudi dodatni čas. 
Pri meritvah srno za vsak zastoj zapisali tudi vzrok in uro nastanka. Tako smo lahko 
kasneje opravili nekatere analize, ki so pokazale različno težo vplivnih dejavnikov pri spra-
vilu lesa z Urusi oziroma Mini Urusi. 
Tabela 9: Deleži različnih vrst zastojev pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi 
glede na produktivni čas 
Table 9: Shares of different types of delays when skidding wood with rnobile tower 
yarders in relation to effective tirne 
Vrsta zastojev 
Typss of delays 
Naprava Objektivni zastoji in Odmori, oddihi in 
Okvare zastoji med ciklusi fiziološke potrebe Skupaj 
Device Repairs Unavoidable delays Pauses and personal 
and delays among needs of workers Total 
the cycles 
Urus 4,78 13,46 2,06 20,30 
Mini Urus 2,81 17,89 10,87 31,57 
Povprečje 4,05 15,09 5,32 24,46 Average 
Presenečajo razmeroma velike razlike med obema skupinama naprav. Pri okvarah in 
popravilih so razlike lahko pojasnjene z dejstvom, da so ti zastoji razmeroma redki in je 
zato njihova variabilnost velika pri snemanjih, ki trajajo krajši čas (skupaj srno posneli 145 
ur produktivnega in 56 ur neproduktivnega časa). Med deležema objektivnih zastojev in 
zastojev med ciklusi ni tako velikih razlik kot med drugimi vrstami zastojev. 
224 
Posebno velike razlike pa so med deležema zastojev, ki nastanejo zaradi delavca. Pri Mini 
Urusu so delavci jemali kar petkrat več odmorov kot pri spravilu lesa z Urusi. Določanje 
ustreznega deleža odmorov v delovnem dnevu je star problem, ki ga največkrat rešujemo 
izkustveno. Krivec (6) priporoča za voznike gozdarskih kamionov najmanj 15% časa za 
odmore, oddihe in fiziološke potrebe od skupnega delovnega časa, kar znese 75 minut na 
dan. Razni avtorji so ugotovili tudi deleže dodatnega časa pri spravilu s traktorji, ki se v 
povprečju gibljejo med 18 in 24%, vendar dosegajo v neugodnih razmerah tudi čez 50% 
produktivnega časa (35% delovnega časa). Če primerjamo te ugotovitve z našimi, vidimo, 
da je delež odmorov, oddihov in fizioloških potreb, kot tudi delež celotnega dodatnega 
časa razmeroma majhen. Posebej velja ta ugotovitev za spravilo lesa z Urusi. 
Pomembno pa je opozoriti na posebnost spravila lesa z žičnicami, ki pojasni nizek delež 
odmorov in oddihov. Pri nekaterih organizacijskih oblikah in nekaterih delovnih razmerah 
se produktivni čas in čas odmorov delno prekrivata. Tako pogosto strojnik počiva, kadar 
poteka v sečišču vezanje bremena. Obratno ima pomožni delavec odmor takoj, ko se 
prične polna vožnja. Seveda to ne velja za vse primere. Pri organizacijskih oblikah dela, 
kjer so delavci bolj zaposleni - primer za to je, kadar opravljata delavca sečnjo in spravilo 
lesa - je seveda delež odmorov večji (tabela 10). 
Tabela 10: Delež odmorov, oddihov in fizioloških potreb delavca glede na 
produktivni čas dela 
Table 1 O: The share of breaks and worker's personal .needs in proportion to the 
effective tirne 
Organizacijska Remarke Urus Mini Urus 
oblika dela Opomba 
The form of 
organisation Aemarks 
Delavca opravita sečnjo in spravilo lesa 
1 + 1 Workers accomplish cutting and skidding - 17,22 
ofwood 
Običajno dva delavca na skladišču in 
1 +2 eden na sečišču 2,06 4,72 
Ussually two workers at the storage 
place and two at the cutting place 
Običajno dva delavca na skladišču in 
1+3 dva na sečišču - 0,00 
Ussually two workers at the storage 
place and two at the cutting place 
Povprečno 2,06 10,87 
Average 
Razumljivo je, da izkoriščenost ali zaposlenost delavcev s številom delavcev pada, vendar 
je zato tudi manj zastojev zaradi odmorov. 
Ustrezno gornjim ugotovitvam je tudi zabeležena struktura zastojev glede na njihovo vrsto 
(tabela 11 ). Pri napravah Urus je delež zastojev zaradi okvar in popravil nekaj večji prav 
na račun zelo nizkega deleža odmorov in drugih zastojev, ki nastanejo zaradi delavca. 
Na delež objektivnih zastojev v produktivnem času le stežka vplivamo. Več možnosti nam 
225 
Tabela 11: Struktura vrste zastojev 
Table 11: The structure of different types of delays 
Vrste zastojev 
Types of delays 
Naprava Okvare Objektivni zastoji in Odmori, oddihi in Skupaj 
zastoji med ciklusi fiziološke potrebe 
Device Repairs Unavoidable delays Breaks and personal Total 
and delays among needs of workers 
cycles 
Urus 23,55 66,27 10,18 100 
Mini Ururs 8,91 56,67 34,42 100 
Povprečno 16,57 Average 61,70 
21,73 100 
daje organizacija dela pri odpravljanju zastojev med dvema ciklusoma, ki nastanejo na 
primer zaradi odvoza lesa. Pri naših raziskavah smo tovrstne zastoje v celoti vključili v 
dodatni čas, ker menimo, da še dalj časa ne bomo tako izboljšali organizacije proizvodnje, 
da do takšnih zastojev ne bi prihajalo. Pri napravah Urus je bilo zastojev med dvema ciklu-
soma precej več, kar je razumljivo glede na precej večjo učinkovitost teh naprav, kjer je 
odvoz lesa pogostejši. Tako smo zabeležili pri Urusih 8,25% zastojev med ciklusi glede na 
produktivni čas dela, pri spravilu z Mini Urusi pa je bil ta delež le 1,58%. 
6. VZROKI ZASTOJEV MED PRODUKTIVNIM ČASOM 
V produktivnem času nastajajo štiri skupine zastojev, za katere smo zabeležili njihove 
vzroke. Vzroke zastojev smo grupirali pri vsaki vrsti strojev v več izvorov zastojev. Med 
obema skupinama naprav smo ugotovili pomembne razlike v strukturnih deležih glede na 
število in glede na trajanje zastojev. Izračunali smo tudi povprečje, ki naj bo orientacija za 
nadaljnje raziskave in primerjave na tem področju. 
Najpogostejši vzrok okvar in popravil je iztrošenost zaradi normalne uporabe, ki po času 
predstavlja okrog 52% vseh zastojev zaradi okvar. Dejavniki okolja in delovnih razmer so 
vzrok dobri desetini vseh zastojev zaradi okvar. 
Približno enak delež zavzemajo zastoji zaradi nepredvidljivega slučaja. Presenetljivo visok 
delež zastojev je zaradi nepravilnega ravnanja. Glede na število zastojev pri Mini Urusu je 
teh zastojev kar 40%, vendar je njihovo trajanje kratko, zato glede na čas predstavljajo 
razmeroma majhen delež. Vsekakor bomo morali natančneje dognati, kdaj in pri kateri 
vrsti opravil nastopajo zastoji zaradi nepravilnega ravnanja. 
Med vzroki za objektivne zastoje predstavljajo dejavniki okolja in delovnih razmer naj-
večji delež tako glede na število kot tudi na trajanje zastojev. V povprečju je na drugem 
mestu kot vzrok breme, nato pa še neusklajena organizacija s kar 11 % objektivnih za-
stojev glede na njihovo trajanje. Primerjava med obema skupinama naprav pokaže velike 
razlike v strukturi vzrokov objektivnih zastojev. Kaže, da imajo zlasti dejavniki okolja in 
delovnih razmer pri Mini Urusih veliko bolj prevladujoč pomen kot isti vzrok pri spravilu 
lesa z Urusi. 
226 
Tabela 12: 
Table 12: 
Vzroki okvar v deležih glede na število in trajanje zastojev (%) 
The reasons for delays, in shares and in proportion to number and 
duration (%) 
URUS MINI URUS POVPREČJE Average 
Vzroki zastojev Osnova - Base 
Reasons for the delays Število Trajanje Število Trajanje Število Trajanje 
Number Duration Number Duration Number Duration 
Iztrošenost zaradi normalne 
uporabe 60,61 50,61 35,00 56,41 50,95 52,10 
Normal use 
·-
Nepravilno ravnanje 15,15 16,40 40,00 17,13 24,53 16,58 
lncorrect handling 
Dejavniki okolja in 
delovnih razmer 15,15 15,92 5,00 2,76 11,32 12,55 
Environmental factors 
and working conditions 
Breme 3,03 5,46 5,00 8,54 3,77 6,25 
Load 
Nepredvidljivi slučaj 6,06 11,61 15,00 15,16 9,43 12,52 
U nforseen cases 
Skupaj 100 
Tora 1 
Tabela 13: 
Table 13: 
Vzroki objektivnih zastojev v deležih glede na število in trajanje zastojev (%) 
The reasons for objective delays, in shares and in proportion to number 
and duration (%) 
URUS MINI URUS POVPREČJE Average 
Osnova - Base 
Vzroki zastojev Število Trajanje Število Trajanje Število Trajanje 
Reasons for delays Number Duration Number Duration Number Duration 
Zahteva delovnega mesta 
Normal working proces 
10,63 11,43 1,81 3,53 6,90 7,41 
Neusklajena organizacija 
Uncoordinated ganiorga- 12,97 21,82 0,90 0,48 7,85 10,95 
nization 
Nesporazum 7,64 2,39 0,90 0,24 4,79 1,30 Missunderstanding 
Dejavniki okolja in 
delovnih razmer 
Environmental factors 25,91 28,29 71,50 74,03 45,21 51,57 
and working conditions 
Breme 25,91 27,02 5,88 5,44 17,43 16,04 Load 
Nepravilno delvanje stroja 
in delovni h pripomočkov 
14,62 6,74 11,32 3,32 13,22 5,00 
1 ncorrect functioning of 
machines and other devices 
Nepredvidljivi slučaj 2,33 2,31 7,69 12,96 4,60 7,73 
Unforseen cases 
Skupaj 100 
T o ta 1 
227 
V zastoje med ciklusi smo všteli v glavnem prekinitve, ki so nastale zaradi odvoza lesa ali 
urejanja skladišča in drugih vzrokov, ki smo jih razvrstili v skupino zastojev, ki nastanejo 
zaradi zahtev delovnega procesa in zastojev zaradi neusklajene organizacije dela na delo-
višču. Glede na število je bilo zastojev zaradi slabe organizacije kar 21 %, vendar so bili v 
povprečju krajši, zato predstavljajo glede na čas le 12% vseh zastojev med ciklusi. Seveda 
je tudi to dokaj visok odstotek, ki kaže, da imamo prav pri teh vrstah zastojev še mnogo 
rezerv. 
Na koncu smo vzroke zastojev ne glede na njihovo vrsto uvrstili v enega od štirih kom-
pleksov možnih virov zastojev: gozd (dejavniki okolja in delovnih razmer) človek, naprava 
in tehnologija (zahteve delovnega procesa). 
Primerjava med obema skupinama naprav kaže, da so dejavniki okolja mnogo pomemb• 
nejši pri spravilu lesa z Mini Urusi. Prav tako igra pri delu s temi napravami človek večjo 
vlogo kot v primeru spravila z veliko močnejšimi Urusi. Obratno pa kaže, da je pri spra-
vilu lesa z Urusi odločilnejši kompleks tehnologije oziroma zahtev delovnega procesa in 
kompleks dejavnikov same naprave (diagram 4). 
Diagram 4: Deleži zastojev glede na število in trajanje po štirih najvažnejših virih 
vzrokov zastojev 
Fig. 4: The shares of delays in proportion to number and duration for the four most 
important sources of reasons of delays 
228 
7. DELEŽ ZASTOJEV GLEDE NA URO DELA 
Tekom delovnega časa se spreminja motivacija delavca, njegova fizična delazmožnost in 
učinek. Spreminja se delavčeva pozornost, kar je lahko usodno. 
Diagram 5: Delež zastojev med produktivnim časom v delovnem dnevu 
Fig. 5: The share of delays during effective tirne in a workday 
30 Urus 
Mini Urus 
25 
,. 
I 't 
20 I 1 
I 1 
I 1 
I \ .. 15 I 1 
>NIQ) 
I \ ., ~ - " a,.c: 
CV, 
1 O 
P 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 O 
Prihod Ura dela Odhod 
Arrival Working hour Departure 
Zastoje med delom lahko pojmujemo tudi kot v časovnih enotah izražene konflikte med 
našimi hotenji ter raznimi omejujočimi dejavniki. Ti dejavniki pa so lahko tudi takšni, ki 
predstavljajo za delavca nenehno potencialno nevarnost. Pri tem razmišljanju moramo 
ločeno obravnavati zastoje, ki nastanejo zaradi utrujanja delavca in zastoje zaradi drugih 
vzrokov ter okvar delovnih pripomočkov in naprav. 
Porazdelitev zastojev v delovnem dnevu (diagram 5) kaže značilno zgostitev v tretji in 
229 
peti oziroma šesti uri dela. Pri spravilu lesa z Mini Urusi smo zaznali še rahlo povečanje 
zastojev pred koncem delovnika. Takšna oblika porazdelitve je najbolj odvisna od poraz-
delitve zastojev med ciklusi in zastojev, ki nastanejo zaradi delavca. 
Razporeditev odmorov, oddihov in fizioloških potreb kaže namreč pri delavcih na spra-
vilu z Urusi in Mini Urusi značilno zgostitev v peti uri dela (tabela 14) tudi če ne upošte-
vamo glavnega odmora. 
Tabela 14: Porazdelitev odmorov, oddihov in fizioloških potreb delavca 
(brez glavnega odmora) v% 
Table 14: Distributions of breaks and personal needs of workers 
(without main break) in % 
Naprava Ura dela - Working hour Skupaj 
Device 1 2 3 4 5 6 7 8 Tota! 
Urus - - 5,51 11,37 63,13 13,51 - 6,48 100 
Mini Urus 0,73 2,94 1,30 1,98 59,89 18,22 2,78 5,16 100 
Povprečno 0,36 1,47 3,41 6,68 61,51 15,86 4,89 5,82 100 Average 
Razumljivo je, da je v povprečju teh zastojev najmanj v začetku delovnega dne, ko so 
delavci še spočiti. Glavni odmor vzame delovna ekipa nekje v četrti ali peti uri dela, zato 
je delež odmorov takrat tudi višji, ker je glavni odmor praviloma daljši od 30 minut, to 
pozitivno razliko pa smo všteli med zastoje zaradi odmorov in drugih potreb delavca. 
Delež teh zastojev po glavnem odmoru spet upade in proti koncu delovnega dne ponovno 
neznatno naraste. 
Porazdelitve drugih vrst zastojev kažejo nekoliko drugačne porazdelitve. Zanimivo je 
pojavljanje zastojev med ciklusi, katerih porazdelitev kaže zaradi periodičnega odvoza 
lesa dve močni zgostitvi v delovnem dnevu. 
Tabela 15: Porazdelitev zastojev med ciklusi v delovnem dnevu (v%) 
Table 15: Distribution of delays among cycles in a workday (in%) 
Naprava Ura dela - Working hour Skupaj 
Device 1 2 3 4 5 6 7 8 Tota! 
Urus 20,51 0,47 14,93 21,73 36,09 4,80 1,47 - 100 
Mini Urus 14,66 0,79 4,04 11,00 65,21 - 4,30 - 100 
Povprečno 17,57 0,63 9,48 16,39 50,65 2,40 2,00 - 100 Average 
Večina organizatorjev dela poskuša vplivati na čas odvoza lesa od žičnice tako, da bi na-
kladanje čimmanj motilo normalen potek dela. Kadar žični žerjav s stolpom istočasno 
tudi sortira les vzdolž ceste, je ta problem nekaj manjši. Kamioni pogosto prihajajo še 
230 
pred pričetkom obratovanja žičnice v zgodnjih jutranjih urah in pa v času glavnega od-
mora, to je nekje na sredini delovnika. Seveda se prihod kamiona in glavni odmor vedno 
ne ujemata, zato prihaja v tem času do največ zastojev med ciklusi kot tudi do podaljše-
vanja glavnega odmora. Vidimo tudi, da zastojev med ciklusi po peti uri dela skoraj ni več. 
Porazdelitev zastojev, okvar ter drugih nepredvidenih - objektivnih zastojev je mnogo po-
membnejša, saj so to tisti pravi zastoji, na katere ima človek zelo majhen vpliv. Ti zastoji 
so nasilne prekinitve tekočega delovnega procesa z nekontroliranim vplivom zunanjega 
dejavnika. Pomembna je zato povezava med zgostitvijo teh zastojev ter verjetnostjo ne-
zgod pri delu. 
Tabela 16: Porazdelitev zastojev zaradi okvar ter drugih objektivnih zastojev 
v delovnem dnevu (v%) 
Table 16: Distribution of repairs and unavoidable dalays in a workday (in%) 
Naprava Ura dela - Working hour Skupaj 
Device. 1 2 3 4 5 6 7 8 Total 
Urus 6,33 7,16 19,60 7,46 10,48 28,55 14,70 5,72 100 
Mini Urus 6,56 10,38 19,29 16,37 22,22 7,02 12,72 5,44 100 
Povprečno 6,44 8,77 19,45 11,91 16,35 17,79 13,71 5,58 100 
Average 
Porazdelitvi nekontroliranih zastojev se pri obeh skupinah naprav razlikujeta le v tem, da 
pri spravilu lesa z Mini Urusi nastopi zgostitev v peti, pri spravilu z Urusi pa v šesti uri 
dela. V obeh primerih pa smo ugotovili nekje v sredini delavnika upad zgostitve, to je 
približno v času, ko traja glavni odmor. 
Krivulja, ki ponazarja zgostitev nesreč pri neposrednih delavcih v gozdarstvu SR Slove-
nije v obdobju 1975-1981, se v marsičem ujema z našimi opazovanji (diagram 6). 
8. STRUKTURA DELOVNEGA DNE PRI SPRAVILU LESA Z ŽIČNIMI 
ŽERJAVI S STOLPI 
Strukturo delovnega dne lahko prikažemo ločeno za spravilo lesa z Urusi in Mini Urusi, 
čeprav se nekateri elementi neproduktivnega časa med skupinami naprav ne razlikujejo. 
Če si ogledamo posneto strukturo delovnika, hitro ugotovimo, da izvirajo največje raz-
like med zastoji pri delu z eno ali drugo skupino naprav, pretežno le iz deleža odmorov, 
oddihov in fizioloških potreb (tabela 16). 
Razlika med količino zastojev zaradi okvar, objektivnih vzrokov in zastojev med ciklusi, 
je med eno in drugo skupino naprav komaj dobre 3%. Upravičeno torej lahko združimo 
kar ves neproduktivni čas razen odmorov, oddihov in fizioloških potreb delavca, dokler 
nam nove meritve ne bodo dale točnejših podatkov. Neproduktivni čas delavca pa je, kot 
smo že ugotovili, močno odvisen od organizacijske oblike dela, pravzaprav od števila 
delavcev pri spravilu lesa z neko napravo. Podatkov imamo razmeroma malo, vendar 
231 
Diagram 6: Porazdelitev relativnih deležev različnih vrst zastojev in števila nesreč 
v delovnem dnevu 
Fig. 6: Distribution of relative shares of the different types of delays and 
number of accidents during workday 
60 
50 
,,. 
40 
> >-
.!!_! 
o " 
..: "C ,, .... 
N 0 
>N " 
30 
" ~ - " """ "'"' 
20 
1 O 
i 
A 
/: 
: ' ; : 
: \ 
i 
\ 
i 
i 
\ /' i ...... ,, 
\ .' ,,,,.':s.-' // \ ', 
\ ./ /.. ·-·-·t-· -~ 
_:v_..,_/ : ~,\ 
/"\" \. '·, 
Nekontrolirani zastoji (okvare 
in objektivni zastoji) 
Uncontrolled delays (repairs 
and unavoidable delays) 
Odmori, oddihi in fiziološke 
potrebe (brez glavnega odmora) 
B reaks and pe rsona l needs 
(wi thouth ma in break) 
Zastoji med ciklusi 
De I ays among cyc I es 
Nesreče pri delu neposrednih 
delavcev v gozdarstvu SRS za 
obdobje 1975-1981 
Accidents at wotk of physical 
workers in forestry of the 
Social istic Republ ic of Slovenia 
for the period 1975 - 1981 
-·- '/ " L ... -...... ~\ .. __ _,, . ....-
p 
Prihod 
Arrival 
2 3 5 6 
Ura dela 
Working hour 
8 9 10 O 
Odhod 
Departure 
Tabela 16: Posneta struktura delovnega časa (v min) 
Table 16: Observed structure of working tirne (in min) 
Element časa Urus Mini Urus Povprečje Time element Average 
Pripravljalno zaključni čas 26,30 26,30 26,30 Preparation - finishing tirne 
Glavni odmor 30,00 30,00 30,00 Main break 
Okvare, objektivni zastoji in 
zastoji med ciklusi 
64,24 66,66 65,16 
Repairs, unavoidable delays and 
delays among cycles 
Odmori, oddihi in fiziološke 
potrebe delavca 
7,26 35,01 18,11 
Pauses and personal 
needs of workers 
Produktivni čas 352,20 322,03 340,43 Effective tirne 
Skupaj 480,00 480,00 480,00 Total 
232 
rezultati dokaj dobro podpirajo naša razmišljanja. Vsekakor bi morali organizatorji dela 
pri konkretnih rešitvah upoštevati organizacijsko obliko dela na delovišču. Predlagamo 
torej nekoliko spremenjeno strukturo delovnega časa, ki je odvisna predvsem od organi-
zacije dela na delovišču (tabela 17). 
Tabela 17: Struktura delovnega časa v odvisnosti od organizacijske oblike dela (v min) 
Table 17: Structure of working tirne depending on the form of the organisation ( in min) 
Element časa 
Time element 
Pripravljalno zaključni •čas 
Preparation- finishing tirne 
Glavni odmor 
Main break 
Okvare, objektivni zastoji, zastoji 
med ciklusi 
Repairs, unavoidable delays and 
delays among cycles 
Odmori, oddihi in fiziološke 
potrebe delavca 
Skupaj zastoji 
Oelays - total 
Produktivni čas 
Effective tirne 
SKUPAJ 
Total 
% zastojev v produktivnem času 
% of delays during effective tirne 
% produktivnega časa v del. času 
% of effective tirne during 
working tirne 
• povprečje med Urusi in Mini Urusi 
average between Urus and Mini Urus 
* * predpisano z zakonom 
regulated the law 
Organizacijska oblika dela 
Form of the organisation Povprečno 
1 + 1 1+2 1+3 Average 
26* 26* 26* 26& 
30•· 30** 30•· so•• 
65* 65* 65* 65* 
53 12· - 18 
174 133 122 139 
306 347 359 341 
480 
56,86 38,33 33,70 40,76 
63,75 72,29 74,79 71,04 
Struktura delovnega časa, kot je prikazana in predlagana v tabeli 17, je v prvi vrsti orien-
tacija, kakšne dejanske strukture lahko pričakujemo pri spravilu lesa z žičnimi napravami. 
Pri ugotavljanju dejanske strukture delovnika igra veliko vlogo število upoštevanih delav-
skih skupin in ne toliko število posnetih ciklusov. Delovne navade v skupini delavcev, mo-
rebitna bližina delavskega centra, oddaljenost delovišča, krajevne navade in drugi dejav-
niki so tisti, ki v veliki meri krojijo pravo strukturo delovnika. Primerjava nekaterih dele-
žev neproduktivnih časov z drugimi deli v gozdarstvu in ugotovitvami tujih avtorjev pa 
vendarle kaže na veliko verjetnost prikazanih rezultatov. 
Prikazana struktura delovnega časa ni popolna, saj manjka razčlenitev produktivnega časa 
na operacije ter povezava le-teh s samo učinkovitostjo dela ter delovnimi razmerami. Daje 
pa osnovo, zlasti analiza vzrokov zastojev, za premislek o možnosti racionalizacije -
skrajševanja neproduktivnih časov. Zasti neugodna je struktura delovnika pri organiza-
233 
cijski obliki 1+1, če delavca opravita sečnjo in spravilo lesa, kjer je domala vsaka druga 
minuta neproduktivna. Pomembno je tudi skrajševanje zastojev med ciklusi - spet misli-
mo predvsem na prekinitve dela zaradi odvoza sortimentov. Analiza dela in organizacija 
na delovišču pa je predmet posebne analize. 
9. SKLEPNE UGOTOVITVE 
Spravilo lesa z različnimi žičnimi napravami ima v goratih predelih Slovenije dolgo tradi-
cijo. V zadnjem času pri spravilu lesa narašča uporaba žičnih žerjavov s stolpi, ki ponovno 
prodirajo na območja, kjer dalj časa niso uporabljali žičnih naprav. 
V družbenih gozdovih bi morali letno posekati skoraj 10% lesa na težko dostopnih tere-
nih, kamor štejemo predele s spravilno razdaljo nad 800 m in nagibom terena nad 35%. 
Analiza je pokazala, da so ti gozdovi najboljši tako glede višine lesne zaloge kot tudi pri-
raščanja. Prav tako je v območju delovanja različnih žičnih žerjavov tudi največja inten-
ziteta gospodarjenja. 
Uporaba žičnih žerjavov s stolpi naj bi pokazala, da so te naprave primerne za intenzivno 
gospodarjenje z majhnimi koncentracijami posekane lesne mase. To lahko v celoti trdimo 
za naprave tipov Mini Urus, ki zelo uspešno spravljajo les iz redčenj na najtežjih terenih. 
Večje naprave tipa Urus pa zahtevajo nadpovprečno koncentracijo posekane lesne mase. 
Snemanje učinkovitosti spravila lesa z žičnimi žerjavi s stolpi tipov Urus in Mini Urus je 
bilo uspešno in dovolj obsežno, da smo z njimi zajeli tipične delovne razmere pri tem 
delu. 
Posebej smo analizirali neproduktivni čas v delovnem dnevu. Ugotovili smo, da je priprav-
ljalno-zaključnega časa v povprečju okrog 26 min. Glavni odmor nastopa v 4. ali 5. uri 
dela in je praviloma daljši od predpisanih 30 minut. Del glavnega odmora nad 30 min smo 
vključili v odmore in oddihe delavca. Delež teh zastojev je majhen in je odvisen od organi-
zacijske oblike dela. Delavci si deloma odpočivajo med samim produktivnim časom, ko 
potekajo operacije izven njihove bližine. Delež odmorov, oddihov in fizioloških potreb je 
tako od O do okrog 17% produktivnega časa (pri organizacijski obliki 1+1 ). Velikost 
ostalih zastojev, kot so okvare, objektivni zastoji in zastoji med ciklusi, je v praktičnih 
mejah konstantna pri delu z večjimi Urusi kot pri spravilu z Mini Urusi, in je okrog 65 
minut. Delež produktivnega časa v delovnem dnevu (480 min) je tako pri dveh delavcih 
63,75%, pri treh 72,29%, pri štirih delavcih pa 74,79% oziroma v povprečju 71,04%. Pri 
tako napornem delu je ta delež v povprečju ugoden, čeprav kaže analiza vzrokov zastojev, 
da imamo možnosti nekaterih racionalizacij. 
Primerjava vzrokov zastojev med obema skupinama naprav je pokazala, da so pri spravilu 
lesa z Mini Urusi dejavnik: okolja mnogo pomembnejši. Podobnb velja za kompleks mož-
nih vzrokov, ki ga predstavlja človek - delavec, čigar vpliv na trajanje zastojev je pri teh 
napravah pomembnejši kot pri spravilu lesa z Urusi. 
Rangiranje 10 najpomembnejših vzrokov glede na njihovo pogostost (P = število zasto-
jev/ število vseh ciklusov) kaže v najširšem povprečju sledeč vrstni red: 
234 
1. dejavniki okolja in delovnih razmer pri objektivnih zastojih (P = 0,2224), 
2. breme pri objektivnih zastojih (P = 0,0858), 
3. nepravilno delovanje stroja in pripomočkov pri objektivnih zastojih (P = 0,0650), 
4. normalno utrujanje delavca pri odmorih, oddihih in fizioloških potrebah 
(P = 0,528), 
5. neusklajena organizacija pri objektivnih zastojih (P = 0,0386), 
6. zahteva delovnega procesa pri objektivnih zastojih (P = 0,0339), 
7. iztrošenost zaradi normalne uporabe pri zastojih zaradi okvar (P = 0,254), 
8. zahteva delovnega procesa pri zastojih med ciklusi (P = 0,0245), 
9. nesporazum pri objektivnih zastojih (P = 0,02361, 
10. nepredvidljivi slučaj pri objektivnih zastojih (P =- 0,0226). 
Gibanje zastojev glede na vsa dela kaže, da je večina zastojev nekje v sredini delovnika 
predvsem kot posledica zgostitve zastojev zaradi odmorov v četrti in peti uri dela. Zastoji 
med ciklusi pa nastopajo le v začetku delovnika in približno istočasno kot zastoji zaradi 
odmorov v peti uri dela. Pri tej analizi smo združili objektivne zastoje in zastoje zaradi 
okvar v skupino nekontroliranih zastojev. Primerjali smo to porazdelitev z relativnim šte-
vilom nesreč pri delu neposrednih delavcev SR Slovenije v obdobju 1975-81 in ugotovili, 
da imata obe porazdelitvi sličen potek. 
Analiza neproduktivnega časa pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi še ni zaključena, 
saj dosedanje ugotovitve kažejo, da bomo morali v prihodnosti raziskati še več zvez med 
dejavniki, ki nastopajo pri oblikovanju strukture delovnega dne in igrajo s tem odločilno 
vlogo pri učinkovitosti dela. 
235 
10. POVZETEK 
Podatki v sestavku se nanašajo na družbene gozdove v Sloveniji. Proučevali smo nekatere 
možnosti spravila z žičnimi napravami in strukturo delovnega časa s poudarkom na za-
stojih pri delu. Količina lesa, ki smo ga lahko spravili do kamionskih cest s pomočjo raz-
ličnih žičnih naprav, je bila do leta 1978 v upadanju. V tem času so nekatera gozdna 
gospodarstva pričela z novimi, predvsem žičnimi žerjavi s stolpi v povečanem obsegu upo-
rabljati žičničarsko spravilo, zato po tem letu opazujemo naraščanje tako števila teh na-
prav kot tudi količine spravljenega lesa. 
Porazdelitev površin, lesnih zalog, prirastka in etata glede na nagibe in spravilne razdalje 
v družbenih gozdovih Slovenije pa kaže, da lahko v bodoče pričakujemo naraščanje 
žičničarskega spravila lesa. Iz več vzrokov pa postajajo glede na uporabo med žičnimi 
napravami najbolj zanimivi žični žerjavi s stolpi. 
Med strukturama delovnega časa pri žičnih žerjavih s stolpi tipa Urus in Mini Urus je 
velika razlika, ki pa izvira predvsem iz različnega deleža odmorov. Ostali zastoji se med 
skupinama naprav zelo malo razlikujejo. Količina odmorov pa je odvisna od organiza-
cijske oblike dela. Pri štirih delavcih teh zastojev sploh ni, pri dveh delavcih pa je odmo-
rov, oddihov in fizioloških potreb kar 17% produktivnega časa. Prav zaradi te izrazite 
odvisnosti smo predlagali tri različne strukture delovnega časa glede na organizacijsko 
obliko dela. 
Proučevali smo tudi vzroke zastojev in ugotovili, da so dejavniki delovnih razmer in 
naravno okolje pogostejši vzrok pri skupini šibkejših naprav Mini Urus, pri napravah 
tipa Urus pa so najpomembnejši vzrok zastojev same zahteve delovnega procesa in tehno-
logije. Odvisnost pojavljanja zastojev glede na uro dela je pokazala glede na vrsto zastojev 
zelo različne zgostitve. Zastojev med ciklusi je največ v prvi uri dela in nekje sredi delov-
nika ob glavnem odmoru. Zastojev zaradi delavca je največ v peti uri dela, drugi zastoji 
pa so precej enakomerno porazdeljeni med delovnim časom s tem, da jih je precej manj 
v začetku in ob koncu dneva, najmanj pa v času glavnega odmora. 
Prikazane strukture delovnega časa ne upoštevajo podrobnejše delitve produktivnega 
časa, ki bo predmet posebne študije. 
SUMMARY 
The facts in this paper refer to commercial state forests in Slovenia. Some possibilities of 
cable yarding and the structure of a working day, with special emphasis on delays, have 
been studied. The quantity of wood, extracted by different cable systems, was decreasing 
until 1978. After that year, some forest enterprises started introducing new mobile tower 
yarders. This is the reason why after 1978 the number of such devices and the quantity of 
wood extracted by cable yarders have been increasing. 
The distribution of areas, growing stock, increment and annual cut depending on the 
slope and skidding distance, shows that we can expect further increase of cable yarding in 
236 
the future. For different reasons, modem mobile tower yarders are becoming more and 
more interesting. 
There is a great difference in the structure of a working day between mobile tower yar-
ders of the Urus and Mini Urus type. The difference originates mainly from different 
shares of breaks and workers' personal needs. Other kinds of delays differ very little. The 
quantity of delays depends on the form of organization. With four workers there are no 
such delays at alt, but when we have two workers, breaks and personal needs require as 
much as 17% of the effective tirne (without the main break). Because of this important 
regression we have suggested three different structures of a working day in regard to the 
form of the organization of work. 
The reasons for other de/ays have also been studied and we have found out that environ-
mental factors and working conditions factors are more frequently reasons within the 
group of weaker machines, such as Mini Urus, while the most important reasons for 
delays at Urus yarders are the demands of the working process and technology. Distribu-
tion of the delays, depending on the working hour, showed very different extremes of 
different kinds of delays. Delays among cycles are the most frequent during the first hour 
of a work day and in the midd/e of it, towards the main break. Delays which depend on 
the workers are the most frequent during the fifth hour of work, when delays are distri-
buted more or less equally, with minimus at the beginning, towards the middle and at 
the end of a work day. 
The presented structures of work days do not include a detailed distribution of the effec-
tive tirne. The latter wi/1 be the subject of a special study. 
12. LITERATURA IN VIRI 
1. BERNHARD, A., LENGER, A.: Arbeitsstudien bei der Holzriickung mit mobilen 
Kippmast - Kurzstreckenseilkranen. Forstliche Bundesversuchsanstalt Wien, 
lnformationsdienst., 151, 1974 
2. CONWAY, S.: Logging Practices, San Francisco, 1976 
3. KOIDL, H.: Holzseilen bergab, Holz Kurier, 37 (1982) 31 
4. KRIVEC, A.: Dreitrommelige Motorseilwinden fiir das Holzriicken Algemeine Forst-
zeitung 80 (1969) 11 
5. KRIVEC, A.: Die jugoslawische Dreitrommel - Seilwinde 3 BV-450 als Antrieb eines 
Seilkranes Forstarchiv 41 (1970) 9 
6. KRIVEC, A.: Mehanizirano nakladanje pri prevozu lesa, BF, IGLG Ljubljana 1972 
7. KRIVEC, A.: Temelji znanstvene organizacije dela (skripta), Ljubljana 1973 
8. KRIVEC, A.: Proučevanje traktorskega spravila lesa, BF, IGLG, Strokovna in znan-
stvena dela 65, Ljubljana 1979 
9. KUDER, M.: Izkoriščanje delovnega časa in storilnost v gozdarstvu Slovenije 
IGLG, VTOZD za gozdarstvo, Strokovna in znanstvena dela 73, 1983 
10. LARSEN, R.: Compedium of Major Gable Logging Systems lnterforst AB, Stock-
holm, Sweden, 1978 
237 
11. PAPIČ, F.: Uporaba gozdarskih žičnic na območju SGG Tolmin iz tehničnih, 
ekonomskih in varstvenih vidikov, Soški gozdar 19 (83) 1-2 
12. POGORELEC, D.: Tribobenski vitel s stolpom (TVS-1500), Viharnik XV (1983) 5 
13. REMIC, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 
1968, Ljubljana 1969 
- enako za leta 1970, 1972, 1974, 1976, 1978, 1980 in 1982 
14. RIEGER, G.: Arbeitsuntersuchungen zur Leistungermittlung bei der Seilkranbring-
ung, Forsttecnische informationen, KWF, 34 ( 1982) 12 
15. SAMSET, l.: Terrain Classification of Forest Areas in the Greek Mountains, 
Norwegian Forest Research Institute, Vollebekk, Norway 1967 
16. SAMSET, l.: Winch - and Cable Systems in Norwegian Forestry Reports of the 
Norwegian Forest Research Institute No 37. 1, 1981 
17. STOHR, G.: Der Mobilseilkran als Alternative fur Durchforstungen im Gebirgswald, 
Schweizerischen Zeitschrift fur Forstwesen 126 ( 1975) 7 
18. TRZESNIOWSKI, A.: Logging in the Mountains of Central Europe FAO, Rome 1976 
19. Evidenca nesreč pri delu za leta 1975-1982 
20. - Podatki popisa gozdov; SLP 1 ; stanje 31. 12. 1979 
238