ŠOLSKA PRAKSA Učenje slikovne komunikacije dekleta s posebnimi potrebami Zdenka Virant, prof. defektologije, CUDV Draga V članku prikazujem zaporedje učenj na osnovnih področjih življenja, ki so bila potrebna, da je dekle prišlo do stopnje, ko smo vzbudili njen interes za učenje uporabe nadomestne komunikacije na najrazličnejših področjih življenja. Dekle je sistem komunikacije s pomočjo sličic poznalo, vendar je bila le-ta povezana predvsem z izražanjem želja glede hrane. Ko se ji je zbudil in razširil interes na tem področju, se je začela odzivati tudi drugje. Na tej poti razvoja sem jo spremljala tri šolska leta. Eno leto le pri zajtrkih in kosilih, dve pa tudi kot ena od dveh razredničark. Ema dnevno prihaja v CUDV Draga (v nadaljeva- Predmeti, ki jih je prinašala, so bili različni: kocke nju center) in se izobražuje po posebnem progra- različnih velikosti in barv, gumbi, koščki blaga, per- mu vzgoje in izobraževanja. Nima razvitega verbal- lice, majhni kamni … nega govora. Zadnji dve leti je vključena v šolsko skupino, v kateri imajo ostali sošolci diagnosticiran S kolegicami smo kmalu ugotovile, da Emo ti pred- avtizem. Način učenja v tej šolski skupini je de- meti motijo, saj je bila vseskozi na preži, kje bi lahko kletu blizu, saj za napredek na različnih področjih pobrala, odtrgala ali izpulila določen delček pred- življenja potrebuje doslednost, sistematičnost, meta. V dogovoru z mamo in drugimi zaposlenimi kadrovsko zasedbo, ki je seznanjena z njenimi po- smo poskusile na način, ko smo predmet, ki ga je sebnostmi, in prilagojeno učenje uporabe nado- prinesla od doma, pospravili v majhno škatlico in jo mestne komunikacije. dali v omaro. Pri odhodu domov je to zopet odne- sla s seboj. Opazile smo, da je začela zelo pozorno Preden sem se začela dnevno srečevati z Emo, opazovati okolico. Prej je bila vseskozi zatopljena v sem jo poznala le na videz. Iz najbolj oddaljenega tičanje predmeta v roki, sedaj, ko ga ni več imela, obdobja se spominjam, kako je skušala na raz- je začela intenzivno opazovati stvari okoli sebe. Vča- ličnih področjih uveljavljati svojo voljo, nikogar ni sih je še skušala odtrgati kakšen delček določenega želela prijeti za roko in vedno je hodila sama pred predmeta, vendar smo bile s kolegicami dosledne drugimi. Sklonjena zelo naprej in hitro. Včasih sem pri vztrajanju, naj ničesar ne uničuje. Kmalu je pri pomislila, kako gre dekletu dobro, ker pri takšnem določenih osebah prenehala s tem. načinu hoje ne pade. Asistentka je enkrat opazila, kako je Ema po pri- Med hojo je eno roko največkrat držala v nekoliko hodu od doma samostojno pospravila droben nenavadnem položaju. Palec je tiščala v preostalo predmet v svoj nahrbtnik. Od takrat naprej smo jo dlan. Pozneje sem zvedela, da je med palcem in usmerjali, da je vse predmete, ki jih je prinašala s ostalo dlanjo stiskala najrazličnejše predmete raz- seboj, pospravljala tja. V času zajtrkov in kosil po ličnih velikosti. enem letu ni imela več potrebe po stiskanju pred- metov v roki. Občutek varnosti ji je nudilo, da so bili KORAKI, KI SO PRIPOMOGLI K RAZVOJU KOMU- njeni predmeti varno spravljeni v nahrbtniku, ki je NIKACIJE S POMOČJO SLIČIC bil vedno v garderobi na stalnem mestu. V začetku je vsakič, ko je šla mimo, preverjala, če so predmeti Drobni predmeti tam. Vedno so bili in mirno se je vračala v učilnico. Prvo leto najinega poznanstva sva se z Emo sreče- Preverjanja je bilo vedno manj in ob koncu šolske- vali le pri zajtrkih in kosilih. Pouk je imela pri kolegi- ga leta je to opustila. Predmete je iz nahrbtnika je- cah v sosednji učilnici. Povedali sta, naj ji ne dovoli- mala ob odhodu domov. mo uničevanja predmetov z namenom pridobitve drobnih delčkov, ki jih stiska med palcem in dlanjo. Zadnje dve šolski leti pa sem se z Emo srečevala Ko sem Emo spoznavala, sem mislila, da ji to nudi tudi pri pouku, saj je postala naša učenka. Spra- občutek varnosti. ševala sem se, kako se odzvati prvi šolski dan ob njenem prihodu v drugo učilnico. Videli smo, Tudi mama nas je prosila, naj hčerki ne dovolimo kako dobro vpliva na njo, če v roki nima nobenih uničevanja predmetov. V rokah naj nosi le tiste, ki predmetov. Ne glede na naša razmišljanja in na- jih prinese s seboj. črtovanja se je dekle odločilo popolnoma samo. 22 Didakta Ko smo odhajali v zanjo novo učilnico, je s seboj Držati se za roko vzela nahrbtnik in ga obesila v drugi garderobi ter Nekoliko pozneje kot z uničevanjem in lastništvom brez kakršnega koli predmeta vstopila v učilnico. predmetov, smo se začele ukvarjati z Eminim nači- Med poukom nisem opazila, da bi kaj pogrešala. nom hoje. Dnevno odhajamo v naravo in nepred- Kadar je pri zaposlitvah uporabljala roki, ni bilo stavljivo je bilo, kako odhajati tja, če želi Ema hoditi posebnosti. V delu pouka, ki je namenjen prete- sama, brez opore. žno komunikaciji, pa je bilo dekle težje pritegniti k sodelovanju. Če je hodila sama, je bila v hoji negotova, saj jo je zmotila vsaka neravnina, včasih tudi kamen na poti. Dokler smo se z Emo srečevale stalne zaposlene, Na svoji poklicni poti sem spoznala, da je eno od ni imela več potrebe po posestvu predmetov. Ne- mnogih pomembnih osnovnih učenj naučiti učen- kega dne me je nadomeščala kolegica. Nisem ji ce, da so nam pripravljeni dati roko oz. nas prijeti za opisovala teh posebnosti, saj Ema ni več kazala roko, ko je to potrebno. Izkušnje za takšno razmišlja- težnje po predmetih. Naslednji dan pa je mati pri- nje so različne in večkrat povezane tudi z varnostjo. nesla v šolo droben kovinski delček, ki ga je hči Posamezni učenci imajo z držanjem za roke težave prinesla iz šole. To se je ponovilo, ko me je kolegi- in poiskati je potrebno pot, kako jih tega naučiti. Z ca zopet nadomeščala. upoštevanjem ustreznega sosledja majhnih kora- kov, postopnostjo, vztrajnostjo, doslednostjo in upo- Po dvakratni ponovitvi takšnega vedenja sem ko- rabo različnih, posamezniku primernih pripomoč- legici, ki me je občasno nadomeščala, podrobno kov se veliko učencev pozitivno odzove na takšna opisala posebnosti glede posestva predmetov učenja. Ko se naučijo tega, se jim velikokrat odpre in obe sva komaj čakali na naslednje nadome- novo poglavje v življenju, saj smo potem tisti, ki se ščanje. Takrat Ema ni odnesla domov nobenega srečujemo z njimi, veliko bolj pogumni v raziskova- predmeta iz učilnice. S to izkušnjo sedaj seznani- nju sveta in to jim nudi nove kvalitete življenja. mo vsakega zaposlenega, ki na novo pride k nam. Pri Emi smo razmišljale, kje in kako začeti. Ali v Težave smo se lotili tudi nekoliko širše. Sestali smo znanem okolju, kjer ima že usvojeno rutino in se na sestanku in se s kolegicami, ki imajo Emo v sprememba le-te lahko pomeni težave pri učenju individualnih obravnavah, dogovorile, naj tudi pri nove, ali v novem okolju, ki naj bi bilo zanjo kot ne- njih pušča predmete na svojih mestih. Poročale popisan list? Odločile smo se za učenje v novem so, kako zakoreninjeno je to Emino vedenje. Po- okolju. V začetku smo prehodili le kratke razdalje. zneje so povedale, da se je vztrajanje pri timsko Ker smo se v naravo odpravljali vsak dan, je hitro dogovorjenih sklepih obrestovalo, saj so se Emini usvojila novo rutino, da je vedno držala nekoga protesti kmalu umirili. pod roko. Na takšen način je začela spoznavati bli- žnje in tudi nekoliko bolj oddaljene kraje. Ema je potrebovala naša jasna navodila. Da ali ne. S predmeti ali brez. Z uničevanjem stvari, da pride Samostojno izvajanje opravil, ki jih zmore do želenega, ali biti brez. Ko je videla, kako enotni Tudi pri vsakdanjih opravilih smo opazile, da se jim in dosledni smo v svojih ravnanjih in pričakova- izmakne, če je le mogoče: oblačenje, sezuvanje, njih, se ji je odprl drug svet. Namesto neprestane obuvanje, odvezovanje vezalk, umivanje rok. Vztra- preže, kje in kako bi prišla do določenega pred- jale smo, naj to opravljala sama, če so le dani pogoji meta, je začela opazovati druge stvari, poslušati za to (oblačila, ki jih je lahko samostojno oblekla, naše glasove in se učiti novih stvari. Dala nam je slekla …). Zopet je bilo pomembno vsakemu, ki je zeleno luč, da ji skušamo približati nove vsebine. prišel k nam, posredovati, kaj zmore narediti sa- Ni imela več potrebe po stalnem preskušanju kje, mostojno in česa ne. Kajti takoj, ko ji je kdo ponudil kdaj in pri komu ji bo uspelo priti do določenega pomoč, je prenehala s samostojnostjo. predmeta. UČENJE KOMUNIKACIJE S POMOČJO SLIČIC Ko sem videla njen odziv, se mi je pojavila vzpo- rednica z drugimi navadami ali razvadami, ki jih Uporaba sličic za komunikacijo imamo ljudje. Nekdo lažje preneha kaditi, kot da Pred prihodom k nam je dekle uporabljalo komu- bi kajenje omejil in pokadil le nekaj cigaret na nikacijsko knjigo s sličicami pri komunikaciji z lo- dan. Drugemu je lažje prenehati jesti čokolado, gopedinjo. Pri obrokih ji je Ema s sličicami izražala, kot da bi jo pojedel le malo … kaj bi jedla, na logopedskih obravnavah sta sledili njenemu programu. Po treh letih srečevanja z Emo vidim, da je bila to prava pot. Predmete v učilnici pušča pri miru, Uporaba sličic za komunikacijo med obroki in če ji vsak, ki pride na novo k nam, da vedeti, da je pri pouku seznanjen z njenimi posebnostmi. Ko je Ema prišla v našo sredino, smo pri obrokih 23 Didakta ŠOLSKA PRAKSA nadaljevali komunikacijo s sličicami. Z materjo Prilagodila sem ji sličice, ki jih je uporabljala pri sta tedaj začeli dnevno prinašati komunikacijsko kosilu. Ozadje simbola za »jesti« sem modro obar- knjigo in jo dnevno odnašali domov. Pri izraža- vala. Vsaki sličici za hrano pri kosilu smo nalepili nju, kaj bi rada jedla, je bila spretna. Brez težav je modro piko. Pri obroku smo ji potem razlagali in prikazovala to, če je le imela ustrezne sličice. Če kazali modro ozadje in modro piko. jih ni bilo na razpolago, je poiskala tisto, ki se ji je zdela najbolj ustrezna. To smo nadgradili in pred vsakim obrokom si je že pred vstopom v učilnico ogledala jedilnik v slikah. Modro obarvan Tudi pri pouku smo jo učili uporabe komunikacij- simbol ske knjige. Brez večjih težav je s sličicami pokazala, kaj vidi: To je žoga, To je avto, To je mama, To je ati, To je brat, To je Luka, To je zvonček, To so grablje … Mama je opazila, da je dekle pri takšni komuni- kaciji zelo uspešno in želela je, naj ji v komunika- cijsko knjigo dodajamo več najrazličnejših sličic. Simbol hrane Zaposleni smo bili enotni, naj se učenje počasi in z modro piko sistematično nadgrajuje. Uskladili smo se in se med drugimi odločili tudi za vnos dveh sličic, ki sta predstavljali glagola »jesti« in »piti«. Emo smo želeli naučiti izražanja želja na način: Rada bi je- dla krompir in meso, Rada bi pila čaj … Ozadje simbola za »piti« sem obarvala rdeče. Na sličice vsake pijače, ki jih je pila pri kosilu, smo na- Pri uporabi teh glagolov sem videla, kako težko je lepili rdeče pike. Razlagali smo ji in kazali rdeče nekomu razložiti razliko med »jesti« in »piti«. Do- ozadje in rdečo piko. kler je bilo potrebno pokazati sličice le v povezavi s hrano ali le v povezavi s pijačo, ni bilo težav. Te- žave so bile, ko smo želeli, naj samostojno v ko- munikacijski knjigi pravilno izbere in nam pokaže ustrezne sličice. Rdeče obarvan simbol Poskusila sem na način, da sem ji na sličici za »je- sti« z rdečim flomastrom označila žlico, na tisti za »piti« pa lonček. Kljub vztrajnosti in doslednosti se dekle po dveh mesecih ni zmoglo pravilno odloči- ti, kaj bi pri obroku jedlo in kaj pilo. Opazila pa sem, da je začela pozorno spremljati Simbol pijače dogajanje okoli sebe, in tudi če sem jaz prelistala z rdečo piko njeno komunikacijsko knjigo, je natančno opazo- vala, kaj delam. Rešitev, ki je bila pri ločevanju teh dveh glagolov prava, je prišla naključno. Emo smo poleg mno- Vse sličice za »jesti« in »piti« ter hrano in pijačo, ki gih stvari želeli naučiti tudi pospravljanja čevljev jih je uporabljala pri zajtrku in malici, smo pustili na ustrezno mesto. Ni ji šlo. Čevlji so večkrat ležali nespremenjene. naokoli. Pomislila sem, da ji moramo točno dolo- čiti prostor, kamor naj jih pospravlja. V garderobi smo ji namestili predpražnik in od nje pričakova- li, da bo čevlje pospravljala na predpražnik. Hitro je usvojila to. Predpražnik ji je služil kot slikov- na podpora. Ko sem videla, kako hitro je potem usvojila pospravljanje čevljev, se mi je pojavila ideja glede glagolov jesti in piti. Dekle potrebuje še dodatno slikovno podporo in ne le vsebino, ki jo prikazuje sličica. Simbol za jesti Simbol za piti 24 Didakta Prvi mesec ni bilo opaziti razlike v njenem izražanju. Do sedaj je nastalo že več osnovnih slikovnih Obnašala se je, kot da ji je vseeno, katere sličice upo- vprašanj (Kako ti je ime?, Kaj si jedla za kosilo?, Kaj rabi. Vztrajno smo jo popravljale tako pri dopolnjenih si jedla za zajtrk?, Kje si bila na sprehodu?, Kakšno kot pri osnovnih sličicah. Po treh mesecih smo opa- vreme je danes?, Kateri dan je danes?, Kako se po- zile, da je začela pravilno uporabljati osnovne in do- čutiš?, Kdo bo prvi?, Kaj slišim?, Kaj je to?, Kdo je polnjene sličice. Bile smo pozorne, če je to naključno to?, Katera žival je to?). Razširile so se tudi k dru- ali če si zapomni mesto v komunikacijski knjigi … gim učiteljem in v druge učilnice. Sistematično smo ji spreminjale mesto sličic. Ni bilo naključno, dekle je začelo smiselno uporabljati sliči- Vedno znova spoznavam, da je ljudem pogosto ce za »jesti« in »piti«. Dopolnjene in osnovne. težko razmišljati na tako enostaven in preprost način. Zopet se je izkazalo, kako se vsak učenec uči na svoj način in da do določenega učenja lahko pride le, če Kje si bila na sprehodu? se izhaja iz njegovega načina razmišljanja. Določena Mama je izražala željo, da bi se s hčerko čim več metoda je pri posameznikih lahko osnova učenja, pogovarjala s pomočjo sličic. Želela se je pogovar- potem pa jo je potrebno prilagoditi načinu razmi- jati o različnih vsebinah. Dogovorili smo se, da jo šljanja učenca. bo dnevno spraševala, kje smo bili na sprehodu. Takšno preprosto vprašanje je zahtevalo razdeli- POT DO EMINE DRUGAČNE KOMUNIKACIJE Z tev naloge na manjše delčke. MAMO 1) Kako bo Ema vedela, do kod oz. kam smo šli na Nerazumevanje vprašanj sprehod? Na sestanku se pogovarjamo o Eminem načrtnem učenju komunikacije. Mama bi želela veliko napred- Potrebuje pripomoček, ki ji bo jasno pokazal, do kov v kratkem času. Logopedinja razlaga, da dekle kod smo šli na sprehod. Spomnila sem se pripo- ne razume, kaj pri obravnavi želimo od nje. Pove, da močka, ki sem ga pred leti izdelala za dečka z av- ji na osnovna vprašanja odgovarja nesmiselno. Meni tizmom, ki ima strahove pred nepoznanimi pro- se ob poslušanju ustvari primerjava s komunikacijo stori. Slikovni pripomoček mu je jasno pokazal, do v tujem jeziku. Če bi nekdo želel od mene odgovor kod gremo na sprehod. na vprašanje v jeziku, ki ga ne razumem, bi bila tiho ali pa bi začela govoriti v maternem jeziku. Kaj pa bi Emi smo izdelali podoben pripomoček, vendar z naredila, če bi mi bila ponujena možnost odgovora drugačnim namenom. s pomočjo sličic na vprašanje, ki ga ne razumem? Spomnim se treh možnosti. Ne bi se odzvala, odšla Dogovorili smo se za posamezne točke sprehoda: bi ali pa bi pokazala eno od sličic z upanjem, da bo do mostu, do psa, do ribnika, do ribnika z ribo, do primerna in me potem ne bodo več spraševali. koče, do potoka, do cerkve, do Iga, do travnika. Skupaj z logopedinjo smo oblikovali sličice za te Mogoče Ema razmišlja podobno. Ne razume vpra- točke. šanja, in ker sogovornik pričakuje odgovor, pokaže neko sličico z upanjem, da bo v redu in jo bodo po- tem pustili pri miru. To je bilo bistveno. Ema ne razume, kaj jo sprašuje- mo. Vsak jo vpraša na svoj način. Namesto enega vprašanja, npr. Kaj si jedla za kosilo?, lahko pomen- sko isto vprašanje različnih ljudi v različnih prostorih dojame kot več različnih vprašanj. Nima možnosti preveriti, če je pravilno slišala. Ko vprašanje izgovo- rimo, ga že ni več … Potrebuje slikovno podporo vprašanja. Ko se vpra- šanje izgovori in izzveni, slikovna podpora še vedno ostane. Enaka slikovna podpora vprašanja pri različ- nih ljudeh in v različnih prostorih. Odločila sem se za natančno oblikovanje slikovnih vprašanj. V dogovoru z razredniki jih sedaj oblikujeta logopedinji in jih po potrebi ponudita tudi drugim učencem, če jih potrebujejo. Simboli za končne točke sprehoda 25 Didakta ŠOLSKA PRAKSA 2) Kako bomo Emi lahko pokazali do kod smo šli na sprehod? Tako kot dečku z avtizmom smo tudi Emi izdelali posebno »zapestnico«, na katero smo ji na končni točki sprehoda prilepili ustrezen simbol. Simboli za končne točke sprehoda Zapestnici za sprehod in končna točka sprehoda 3) Kako bo Ema mami pokazala, kje je bila na sprehodu? Enake sličice točk sprehoda smo izdelali tudi v večji velikosti in jih dodali v komunikacijsko knjigo pod kate- gorijo »sprehod«. S pomočjo komunikacijske knjige naj bi Ema mami potem pokazala, kje je bila na spre- hodu. 4) Slikovno oblikovano vprašanje Slikovna vprašalnica za sprehod Kaj si jedla za kosilo? Dogovorili smo se, da Emo sprašujemo, kaj je jedla za kosilo. To naj bi delala mama takoj po kosilu, preden odideta domov. Ko bi Ema začela ustrezno odgovarjati na to vprašanje, bi jo še razredničarki začeli spraše- vati, kaj je jedla za zajtrk. To bi jo povprašali takoj zjutraj, ko bi prišla v učilnico. Termin kosilo je nekaterim našim učencem težko razumeti. Tudi če vidijo sličico tega, ne vedo, kaj pomeni. Zato smo se za Emo dogovorili, da ima med kosilom na komunikacijski knjigi vedno prisotno sličico kosila, med zajtrkom pa sličico zajtrka. Slikovna vprašalnica za kosilo 26 Didakta Kako ti je ime? V učilnico smo dobili obiskovalce, ki so si ogledovali center in učence povprašali po imenih. Tisti, ki se verbalno izražajo, so predstavili sebe in sošolce. Ob tem dogodku se je zopet izkazalo, da moramo tudi za učence, ki uporabljajo nadomestno in podporno komunikacijo, najti način, da jih naučimo, kako se predstaviti. Sami in samostojno. Večkrat vadimo to, vendar nekateri učenci tega ne zmorejo. V ta namen smo oblikovali še slikovno vprašanje »Kako ti je ime?«. Z Emo sva vadili tako, da sem ji hkrati pokazala slikovno podporo vprašanja in le-to spremljala z verbal- nim vprašanjem. Kmalu se mi je na takšen način zmogla samostojno predstaviti. Ob koncu šolskega leta se predstavi le ob verbalnem vprašanju s sestavljenim slikovnim odgovorom: Moje ime je + foto- grafija in napis imena. Slikovna vprašalnica za predstavitev samega sebe Osnove za prikazane sličice so bile narejene s po- komunikacijo potrebuje vedno več novih vsebin močjo programa Boardmaker. Dopolnitve z rde- v komunikatorju, saj jo na ta način usmerjamo čimi in modrimi pikami so bile izdelane ročno. tudi na opazovanje sveta okoli sebe. Z mnogo pripravljenosti za sodelovanje, vaje in vztrajnosti RAZMIŠLJANJA v šolskem in domačem okolju napreduje na vseh Večkrat se v pedagoški praksi srečujemo z učen- področjih življenja. Še vedno ji je izziv posestvo ci, ki potrebujejo zelo drugačen način učenja. V najrazličnejših drobnih predmetov, ko začuti, da takšnih primerih je učinkovito učenje po majhnih je možnost za to. V učilnici med zaposlenimi, ki korakih. Ne tako majhnih, kot se zdi drugim, tem- poznamo njene »majhne skrivnosti«, ne čuti po- več tako majhnih, da z njimi uspemo doseči ra- trebe po tem. Ko se sreča z ljudmi, ki tega ne zumevanje teh učencev. Ko pri učencu naletimo vedo, vedno znova preverja, ali tudi drugi poznajo na nerazumevanje, je potrebno vsebino učenja njeno »skrivnost«. Da je to zanjo prava pot, vemo, razdrobiti še na manjše dele. Ljudje redko in tež- ker dekle še vedno napreduje in z veseljem priha- ko razmišljamo na tako preprost način in večini ja v šolo. Povratno informacijo dobimo, ko Ema po je mnogokrat težko poiskati tako majhne korake. vsakih počitnicah ali drugi odsotnosti z veseljem pride nazaj in nam pokaže, da nas je vesela. ZAKLJUČEK Zaključek pišem več kot štiri leta po tem, ko je nastal članek. Ema je v teh dodatnih treh letih napredovala na različnih področjih življenja. Za osnovno komunikacijo uporablja komunikator, LITERATURA Frost, L., Bondy, A. (2006): PECS: The Picture Exchange commu- komunikacijsko knjigo ima za primer, če komu- nication System Training Manual. 2nd ed. Prirejen prevod priroč- nikator odpove. Komunikator ureja mama. Ema nika. Maribor: Center za avtizem. Jelenc, D. (1998): Osnovna vedenja o komunikaciji. Ljubljana: Uni- se zmore sedaj predstaviti brez slikovnih podpor, verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. odgovoriti na verbalno zastavljena vprašanja, ki Korošec, B. (2013): Nadomestna in dopolnilna komunikacija – 2. del. Komunikacija: bilten Društva logopedov Slovenije. Maribor: jih je prej spoznavala s slikovnimi podporami. Za Društvo logopedov Slovenije; 2 (2): 38–41. 27 Didakta